(1)

Vlaganje v učno mobilnost za vse ne glede na ozadje in sredstva ter v sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa je ključno za oblikovanje vključujočih, povezanih in odpornih družb ter ohranjanje konkurenčnosti Unije, ter je še toliko pomembneje glede na hitre in korenite spremembe, ki jih prinašata tehnološka revolucija in globalizacija. Poleg tega prispeva tako vlaganje tudi h krepitvi evropske identitete in vrednot ter k bolj demokratični Uniji.

(2)

Komisija je v sporočilu z dne 14. novembra 2017 z naslovom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“ predstavila svojo vizijo glede vzpostavitve evropskega izobraževalnega prostora, v katerem meje ne bi ovirale učenja. To sporočilu določa vizijo Unije, v kateri bi bivanje v drugi državi članici zaradi študija in učenja v kakršni koli obliki ali kontekstu postalo standard, govorjenje še dveh jezikov poleg maternega pa nekaj običajnega, ter Unije, v kateri bi se ljudje močno zavedali svoje evropske identitete, evropske kulturne dediščine in raznolikosti Evrope. V tem kontekstu je Komisija poudarila potrebo po okrepitvi preizkušenega programa Erasmus+ za vse kategorije učečih se, ki jih že zajema, da se dosežejo učeči se z manj priložnostmi.

(3)

Pomen izobraževanja, usposabljanja in mladine za prihodnost Unije je izražen v sporočilu Komisije z dne 14. februarja 2018 z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“. V tem sporočilu je poudarjeno, da je treba uresničiti zaveze držav članic s socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast, ki je potekalo v Göteborgu 17. novembra 2017, tudi s polnim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017 (4), in njegovega načela 1 o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju. V tem sporočilu je poudarjeno tudi, da je treba izboljšati mobilnost in izmenjave, med drugim z znatno okrepljenim, vključujočim in razširjenim programom Erasmus+, v skladu s pozivom iz sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017.

(4)

Načelo 1 evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, s katerim lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. V evropskem stebru socialnih pravic je tudi poudarjen pomen kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter zagotavljanja enakih možnosti za vse.

(5)

Voditelji 27 držav članic so v izjavi iz Bratislave, podpisani 16. septembra 2016, poudarili, da so odločeni zagotoviti boljše priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Komisije so se v Rimski izjavi, podpisani 25. marca 2017, zavezali, da si bodo prizadevali za Unijo, v kateri so mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter lahko študirajo in najdejo zaposlitev po vsej celini ter ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.

(6)

V poročilu Komisije z dne 31. januarja 2018 o vmesni oceni programa Erasmus+ (2014–2020), uvedenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: Program za obdobje 2014–2020), je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju navedenega programa, vendar ugotovljeno, da so potrebne nadaljnje izboljšave, da bi dodatno konsolidirali povečanje učinkovitosti Programa za obdobje 2014–2020. V okviru posvetovanj o pripravi te vmesne ocene in o prihodnjem programu so države članice in deležniki odločno pozvali k ohranitvi obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa Erasmus+, obenem pa so se zavzeli za več izboljšav, med drugim za to, da bi program Erasmus+ postal bolj vključujoč, enostaven in obvladljiv za upravičence. Države članice in deležniki so v celoti podprli tudi to, da bi program Erasmus+ ohranil svojo celovitost in še naprej temeljil na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ (6) pozdravil celovito strukturo Programa za obdobje 2014–2020 in pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da v okviru programa Erasmus+ podpira in spodbuja medsektorsko sodelovanje. Države članice in deležniki so poudarili tudi potrebo po nadaljnji krepitvi mednarodne razsežnosti programa Erasmus+.

(7)

Med odprtim javnim posvetovanjem leta 2018 o financiranju Unije na področju vrednot in mobilnosti so bile ključne ugotovitve poročila o vmesni oceni Programa za obdobje 2014–2020 potrjene, poudarjeno pa je tudi bilo, da je treba zagotoviti, da bo prihodnji program bolj vključujoč, da bodo prednostne naloge še naprej usmerjene v posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, prednostne naloge glede spodbujanje evropske identitete, aktivnega državljanstva in udeležbe v demokratičnem življenju pa okrepljene.

(8)

Komisija je v sporočilu z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ pozvala k okrepitvi naložb v ljudi in večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru. V tem sporočilu je Komisija priznala, da je program Erasmus+ ena najvidnejših zgodb Unije o uspehu. V sporočilu z dne 27. maja 2020 z naslovom „Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo“ je Komisija priznala vlogo programa Erasmus+ pri povečevanju odpornosti Unije in reševanju družbeno-gospodarskih izzivov. Potrdila je tudi svojo zavezanost znatni okrepitvi programa Erasmus+. S tem bi se več ljudem omogočilo, da se odpravijo v drugo državo, da se tam učijo ali delajo, programu pa, da se osredotoči na vključevanje in prizadevanja, da bi se doseglo več ljudi z manj priložnostmi.

(9)

Zato je treba vzpostaviti Erasmus+, program Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport (v nadaljnjem besedilu: Program), ki bo nasledil Program za obdobje 2014–2020. Okrepiti bi bilo treba celovito naravo Programa za obdobje 2014–2020, ki je zajemal učenje v vseh okvirih, in sicer formalnih, neformalnih ali priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se spodbudijo prožne učne poti, s čimer bi se ljudem omogočalo pridobivanje in izboljšanje znanja, spretnosti in kompetenc, potrebnih za osebni razvoj, ter soočanje z izzivi in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša 21. stoletje.

(10)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (7) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir 2021–2027).

(11)

Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politik Unije na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, s katerimi se ljudje soočajo v življenju. Tak pristop bi bilo treba spodbujati z učinkovitim medsektorskim sodelovanjem. Ob krepitvi takega pristopa bi moral Program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladine, vključno s programi politik za šole, terciarno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi zadevnimi programi in področji politik Unije.

(12)

Program je ključni sestavni del oblikovanja evropskega izobraževalnega prostora. Ob navezovanju na svoje sporočilo z dne 14. novembra 2017 z naslovom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“ je Komisija v sporočilu z dne 30. septembra 2020 glede uresničitve evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 opozorila, da program Erasmus+ ostaja bistven za doseganje ciljev kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter za pripravo Unije na digitalni in zeleni prehod. Program bi moral biti zasnovan tako, da bo prispeval k nasledniku strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter k posodobljenemu programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost iz sporočila Komisije z dne 1. julija 2020, za katera je značilna skupna zavezanost glede strateškega pomena znanj, spretnosti in ključnih kompetenc za ohranjanje delovnih mest ter podpiranje rasti, konkurenčnosti, inovacij in socialne kohezije v skladu s Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2018 (8). Program bi moral prispevati k uresničevanju akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, določenega v sporočilu Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom „Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi“. Program bi se moral odzivati na potrebno digitalno preobrazbo na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa. Program bi tudi moral podpirati države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja.

(13)

V skladu s strategijo Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 (9), ki je okvir za evropsko sodelovanje na področju mladih za obdobje 2019–2027 in temelji na sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“, bi moral Program podpirati visokokakovostno mladinsko delo, orodja in sisteme za usposabljanje mladinskih delavcev, potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja ter pristope glede kakovosti za krepitev vloge mladinskih organizacij. Program bi tudi moral odpirati vključujoč in širok mladinski dialog EU, pri katerem bi se prioritete določale glede na potrebe mladih.

(14)

V Programu bi bilo treba upoštevati ustrezni delovni načrt Evropske unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni Unije na področju športa. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med ustreznim delovnim načrtom Evropske unije za šport in ukrepi na področju športa, podprtimi v okviru Programa. Osredotočiti se je treba zlasti na množični šport, saj je pomemben pri spodbujanju telesne aktivnosti, zdravega načina življenja, medosebnih odnosov, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral podpirati učno mobilnost za športno osebje, zlasti v množičnem športu. Tudi osebje, ki ne deluje v množičnem športu, vključno s tistim z dvojno poklicno potjo na športnem področju in zunaj njega, lahko poveča učni učinek in prenos znanja za športno osebje in organizacije na področju množičnega športa. Zato bi s Programom moralo biti mogoče podpirati priložnosti za učno mobilnost osebja, ki ne deluje v množičnem športu, kadar lahko udeležba takega osebja koristi množičnemu športu. Program bi moral prispevati k spodbujanju skupnih evropskih vrednot prek športa, dobrega upravljanja in integritete v športu, trajnostnega razvoja ter izobraževanja, usposabljanja in pridobivanja znanj in spretnosti v športu in prek njega. Neprofitne športne prireditve, ki jih podpira Program, bi morale doseči evropsko razsežnost in učinek.

(15)

S Programom bi moralo biti mogoče podpirati katero koli področje študija, zlasti pa bi Program moral prispevati h krepitvi inovacijske zmogljivosti Unije s podpiranjem aktivnosti, ki ljudem pomagajo razvijati znanja, spretnosti, kompetence in pristope, ki jih potrebujejo na področjih študija ali v disciplinah, ki so usmerjene v prihodnost, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika (STEAM), podnebne spremembe, varstvo okolja, trajnostni razvoj, čista energija, umetna inteligenca, robotika, podatkovna analitika, oblikovanje in arhitektura ter digitalna in medijska pismenost. Inovacije se lahko spodbujajo z vsemi ukrepi učne mobilnosti in sodelovanja, ne glede na to, ali se upravljajo neposredno ali posredno.

(16)

Sinergije s programom Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje Evropa) bi morale zagotoviti, da se za podpiranje aktivnosti, namenjenih krepitvi in posodobitvi evropskih terciarnih izobraževalnih institucij, uporabljajo kombinirana sredstva iz Programa in programa Obzorje Evropa. Program Obzorje Evropa bo po potrebi dopolnjeval podporo Programa za pobudo Evropske univerze v okviru razvoja novih skupnih in celovitih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije. Sinergije s programom Obzorje Evropa bodo pripomogle k povezovanju izobraževanja in raziskav, zlasti v terciarnih izobraževalnih institucijah.

(17)

Nove in nastajajoče tehnologije ponujajo pomembne priložnosti za učenje in izmenjave ter so se izkazale za posebno pomembne med pandemijo COVID-19. Poleg fizične učne mobilnosti, ki ostaja temeljni ukrep Programa, bi bilo treba spodbujati virtualne oblike, kot je virtualno učenje, da bi dopolnili ali podprli fizično učno mobilnost, ponudili smiselne učne priložnosti tistim, ki se ne morejo fizično odpraviti v državo, ki ni njihova država prebivališča, ali spodbujali izmenjave prek inovativnih oblik učenja. V okviru Programa bi bilo treba spodbujati virtualno sodelovanje, kadar je to ustrezno. Kadar je to možno in ustrezno, bi morala Komisija zagotoviti, da so virtualna učna orodja, ki se razvijejo v okviru Programa, na voljo širši javnosti.

(18)

Program bi moral biti bolj vključujoč pri uresničevanju svojih ciljev, tako da bi se povečala udeležba ljudi z manj priložnostmi. K večji udeležbi ljudi z manj priložnostmi v Programu bi lahko pripomogla vrsta ukrepov, vključno z boljšim in bolj ciljno usmerjenim ozaveščanjem, komuniciranjem, svetovanjem in pomočjo, poenostavljenimi postopki, prožnejšimi oblikami učne mobilnosti ter povečanim sodelovanjem z manjšimi organizacijami, zlasti novimi organizacijami, in lokalnimi organizacijami na ravni skupnosti, ki delajo neposredno z učečimi se vseh starosti, ki so zapostavljeni. Zavedati se je treba, da obstajajo različni razlogi za nizke stopnje udeležbe ljudi z manj priložnostmi in da so te stopnje odvisne od različnih okoliščin. Zato bi bilo treba znotraj okvira takih ukrepov, vzpostavljenega na ravni Unije, za povečanje udeležbe ljudi z manj priložnostmi pripraviti akcijske načrte za vključevanje, ki bi bili prilagojeni ciljnim skupinam in specifičnim okoliščinam v vsaki državi članici.

(19)

V nekaterih primerih je iz finančnih razlogov manj verjetno, da bi ljudje z manj priložnostmi sodelovali v Programu, bodisi zaradi njihovega ekonomskega položaja bodisi zaradi višjih stroškov udeležbe, ki so posledica njihovega specifičnega položaja, kot je to pogosto v primeru invalidov. V takih primerih bi se njihova udeležba lahko olajšala s ciljno usmerjeno finančno podporo. Komisija bi zato morala zagotoviti uvedbo takih ukrepov finančne podpore, tudi z morebitnimi prilagoditvami nepovratnih sredstev na nacionalni ravni. Dodatni stroški, povezani z ukrepi za olajšanje vključevanja, ne bi smeli biti razlog za zavrnitev vloge.

(20)

Da bi bil Program dostopnejši za nove organizacije in organizacije z manjšo upravno zmogljivostjo ter bolj obvladljiv za upravičence, bi bilo treba sprejeti vrsto ukrepov za poenostavitev postopkov Programa na ravni izvajanja. V zvezi s tem bi morali biti informacijskotehnološki sistemi Programa uporabnikom prijazni in omogočati enostaven dostop do priložnosti, ki jih ponuja Program. Podobno bi morali biti postopki za izvajanje Programa dosledni in enostavni, spremljati pa bi jih morali visokokakovostni podporni ukrepi in informacije. V ta namen bi bilo treba organizirati redne sestanke mreže nacionalnih agencij.

(21)

Komisija je v sporočilu z dne 14. novembra 2017 z naslovom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“ poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in skupnih vrednot med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete in spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov in civilne družbe v demokratičnih procesih sta bistvena za prihodnost Evrope in demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi te evropske identitete v vsej njeni raznolikosti. Krepi občutek pripadnosti kulturni skupnosti in spodbuja medkulturno učenje, kritično razmišljanje in aktivno državljanstvo med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih učne mobilnosti bi se morali udejstvovati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice, da bi delili svoje izkušnje. Program bi moral podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc.

(22)

Program bi moral podpirati le ukrepe in aktivnosti, ki imajo potencialno evropsko dodano vrednost. Pojem evropske dodane vrednosti je treba razumeti široko in ga je mogoče prikazati na različne načine, na primer kadar so ukrepi ali aktivnosti transnacionalne narave, zlasti v zvezi z učno mobilnostjo in sodelovanjem za doseganje trajnostnega sistemskega učinka, kadar dopolnjujejo ali spodbujajo sinergije z drugimi programi in politikami na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ali prispevajo k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje.

(23)

Mednarodna razsežnost Programa bi se morala okrepiti, njen cilj pa bi moral biti ponuditi več priložnosti za učno mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene Programu. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih terciarnih izobraževalnih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne učne mobilnosti razširiti še na druga področja, kot sta poklicno izobraževanje in usposabljanje ter šport. Da bi se povečal učinek teh aktivnosti, je pomembno okrepiti sinergije med Programom in instrumenti Unije za zunanje delovanje, kot sta Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje –Evropa v Svetu, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009, in Instrument za predpristopno pomoč (IPA III), vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III). Instrumenti Unije za zunanje delovanje bi morali biti namenjeni povečanju priložnosti zlasti za posameznike in organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene Programu, pri čemer bi bilo treba podpirati predvsem krepitev zmogljivosti v teh državah, razvoj znanj in spretnosti ter medosebne izmenjave, hkrati pa ponuditi več priložnosti za sodelovanje, učno mobilnost in politični dialog.

(24)

Osnovna struktura Programa za obdobje 2014–2020, ki je bil razdeljen na tri poglavja, in sicer izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, in je slonel na treh ključnih ukrepih, se je izkazala za uspešno in bi jo bilo treba ohraniti. Treba bi bilo uvesti izboljšave za poenostavitev in racionalizacijo ukrepov, ki jih podpira Program. Treba bi bilo zagotoviti tudi stabilnost in kontinuiteto z vidika upravljanja in načinov izvajanja. Skupno bi se moralo vsaj 75 % proračuna za Program izvrševati v okviru posrednega upravljanja s strani nacionalnih agencij. To vključuje ukrepe, kot je učna mobilnost na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, pa tudi partnerstva za sodelovanje, vključno z manjšimi partnerstvi na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladine. Po potrebi bi bilo treba vzpostaviti posebne ureditve za neposredno upravljanje za ukrepe, ki vključujejo mreže na ravni Unije in evropske organizacije v okviru ključnih ukrepov 2 in 3, razen manjših partnerstev.

(25)

V okviru Programa bi bilo treba izvajati sklop ukrepov, da se podprejo učna mobilnost, sodelovanje med organizacijami in institucijami, razvoj politik in sodelovanje, ter ukrepe Jean Monnet. V tej uredbi bi bilo treba določiti navedene ukrepe in njihov opis, vključno z aktivnostmi, ki bi se v programskem obdobju lahko izvajale v okviru teh ukrepov.

(26)

Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti na področjih, kjer bi lahko v največji meri povečal učinkovitost, da bi se domet teh priložnosti razširil in bi se zadostilo visokemu povpraševanju, ki pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in omogočanjem učne mobilnosti za študente, učence oziroma dijake, učeče se v izobraževanju odraslih ter učeče se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, kot so vajenci in pripravniki, tudi z namenom izpopolnjevanja in preusposabljanja. Novi diplomanti in osebe, ki so nedavno pridobile kvalifikacijo v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja, bi morali imeti možnost udeležbe v učni mobilnosti. Udeležba novih diplomantov v učni mobilnosti bi morala temeljiti na objektivnih merilih in zagotoviti bi bilo treba enako obravnavo. Treba bi bilo tudi razširiti priložnosti za učno mobilnost mladih, udeleženih v aktivnostih neformalnega učenja, da dosežejo več mladih. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, upoštevajoč spodbujevalni učinek take mobilnosti. Priložnosti za učno mobilnost bi morale biti različnih oblik, vključno s pripravništvom, vajeništvom, mladinskimi izmenjavami, šolskimi izmenjavami ter poučevanjem ali sodelovanjem v aktivnostih za poklicni razvoj, in bi morale temeljiti na specifičnih potrebah različnih področij. Program bi moral podpirati kakovost v okviru učne mobilnosti, vključno s kakovostjo, ki temelji na načelih iz Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 (11) ter priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 (12), 20. decembra 2012 (13), 15. marca 2018 (14), 26. novembra 2018 (15) in 24. novembra 2020 (16).

(27)

V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral Program tudi krepiti učno mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo študentov v izobraževalnih, kulturnih in športnih aktivnostih, in sicer s podpiranjem digitalizacije postopkov prek, na primer, pobude za evropsko študentsko izkaznico. V tem okviru bi Komisija morala oblikovati pobudo za evropsko študentsko izkaznico, zlasti za študente, udeležene v Programu. Evropska študentska izkaznica bi bila lahko pomemben korak k temu, da učna mobilnost za vse postane realnost, s čimer bi se terciarnim izobraževalnim institucijam omogočilo, da na izmenjave pošiljajo in sprejemajo več študentov, hkrati pa bi se izboljšala kakovost učne mobilnosti študentov ter bi se jim pred njihovim fizičnim prihodom na visokošolsko institucijo v tujini olajšal dostop do različnih storitev, kot so knjižnice, prevoz in nastanitev.

(28)

Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem aktivnosti, ki prispevajo k državljanski vzgoji, in projektov, ki mlade spodbujajo k udejstvovanju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, s katerimi se ozavešča o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, kot tudi o evropski zgodovini in kulturi, ter združujejo mlade in nosilce odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, prispevajo pa tudi k procesu evropskega povezovanja.

(29)

Na podlagi ocene in nadaljnjega razvoja pobude DiscoverEU, ki je bila leta 2018 vzpostavljena kot pripravljalni ukrep, bi moral Program mladim ponuditi več priložnosti, da prek učnih izkušenj v tujini spoznajo vse destinacije v Evropi. Mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti priložnostnega in neformalnega učenja, katere cilj je krepitev njihovega občutka pripadnosti Uniji in omogočanje odkrivanja njene kulturne in jezikovne raznolikosti. Udeleženci bi morali biti izbrani na podlagi jasnih in preglednih meril. Izvajalski organi bi morali spodbujati ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da je pobuda DiscoverEU vključujoča in geografsko uravnotežena glede dodeljenih vozovnic in obiskanih držav članic, ter podprli aktivnosti z močno izobraževalno razsežnostjo. V zvezi s tem bi moral Program s ciljno usmerjenimi ukrepi, kot so aktivnosti ozaveščanja, informativni sestanki pred odhodom in dogodki za mlade, spodbujati tudi izbiro manj obiskanih držav članic in obrobnih regij. Kadar železniški prevoz ni na voljo ali je zelo nepriročen, bi bilo treba razmisliti o drugih prevoznih sredstvih, ob upoštevanju zlasti specifičnih razmer na destinaciji. V okviru pobude DiscoverEU bi si bilo treba prizadevati za vzpostavitev povezav z ustreznimi lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi pobudami, kot so ukrepi Unije „evropske prestolnice kulture“, evropske prestolnice mladih, evropske prestolnice prostovoljstva in zelene prestolnice Evrope.

(30)

Učenje jezikov prispeva k vzajemnemu razumevanju in mobilnosti v Uniji in zunaj nje, jezikovne kompetence pa so bistvene življenjske in zaposlitvene spretnosti. Zato bi moral Program okrepiti učenje jezikov, vključno z nacionalnimi znakovnimi jeziki, kadar je to ustrezno, tudi z razširjeno uporabo spletnih orodij, saj lahko e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jezikov v smislu dostopa in prožnosti. Za zagotovitev širokega in vključujočega dostopa do Programa je hkrati pomembno, da je večjezičnost eno od ključnih načel pri izvajanju Programa.

(31)

Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, ter tako potrditi temeljno vlogo institucij in organizacij pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih posamezniki potrebujejo v spreminjajočem se svetu, ter pomagati institucijam in organizacijam ustrezno izkoristiti svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu.

(32)

V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo delo v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi s spodbujanjem nastanka „Evropskih univerz“, ki jih sestavljajo mreže, v katere se po pristopu od spodaj navzgor povezujejo univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2018 pozval k spodbujanju sodelovanja med sektorji raziskav, inovacij in izobraževanja, tudi prek pobude Evropske univerze. Program bi moral Evropske univerze podpreti pri razvoju skupnih dolgoročnih strategij za visokokakovostno izobraževanje, raziskave in inovacije ter storitve za družbo.

(33)

Sporočilo iz Bruggeja z dne 7. decembra 2010 o okrepljenem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 vsebuje poziv k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. Komisija je v sporočilu z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“ države članice pozvala, naj poklicno izobraževanje in usposabljanje v okviru strategij pametne specializacije na regionalni ravni povežejo z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalnih platform centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za trajnostno rast, inovativnost in konkurenčnost. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih znanj in spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije.

(34)

Uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje imajo lahko pomembno vlogo pri podpiranju izvedbe izobraževanja in usposabljanja ter mladinske politike v Uniji. Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi Program moral podpreti bolj sistematično in usklajeno uporabo spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletne platforme za terciarno izobraževanje, po potrebi pa tudi vsako novo spletno platformo, ki bi lahko bila vzpostavljena na področjih izobraževanja in usposabljanja ter mladih.

(35)

V skladu z ustreznimi okviri in orodji Unije bi Program moral prispevati k boljši preglednosti in priznavanju kompetenc, znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pa tudi prenosu kreditnih točk ali enot učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podprejo validacija neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje znanj in spretnosti ter svetovanje. V zvezi s tem bi moral Program zagotoviti tudi podporo kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo vseevropske izmenjave in razvoj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja in usposabljanja ter mladine, pa tudi med formalnimi in neformalnimi okviri. Program bi tudi moral zagotoviti podporo bolonjskemu procesu.

(36)

Program bi moral izkoristiti potencial nekdanjih udeležencev programa Erasmus+ in podpreti povezane aktivnosti, zlasti aktivnosti mrež diplomantov, ambasadorjev in evrovrstnikov (EuroPeers) Erasmus+, tako da bi jih spodbujal k promoviranju Programa, da se poveča udeležba.

(37)

Da se zagotovi sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podpora drugim politikam Unije, bi morale biti priložnosti za učno mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni in zasebni sektor, kmetijstvo in podjetništvo, da bi lahko pridobili učne izkušnje v tujini, ki bi jim v katerem koli življenjskem obdobju omogočile rast ter razvoj, tako osebni, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti, kot strokovni, vključno s pridobivanjem znanj in spretnosti, relevantnih za trg dela. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takih programov za upravičence in tiste, ki sodelujejo v teh aktivnostih. Razširjanje projektov Programa bi bilo treba poenostaviti. Treba bi bilo uvesti posebne ukrepe za pomoč tistim, ki promovirajo projekte Programa, pri vlaganju prošenj za nepovratna sredstva ali razvijanju sinergij s podporo iz skladov kohezijske politike ter programov, ki se nanašajo na migracije, varnost, pravosodje in državljanstvo, zdravje, medije in kulturo ter prostovoljstvo. Kakovostni predlogi projektov, ki zaradi proračunskih omejitev ne morejo biti financirani v okviru projekta, bi morali imeti možnost, da na podlagi omejenega niza meril pridobijo pečat odličnosti. S podelitvijo pečata odličnosti se priznava kakovost predloga ter poenostavi iskanje alternativnega financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o Kohezijskem skladu (v nadaljnjem besedilu: Evropski sklad za regionalni razvoj), ali Evropskega socialnega sklada plus, vzpostavljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (v nadaljnjem besedilu: Evropski socialni sklad plus).

(38)

Treba je spodbujati poučevanje, učenje in raziskave o temah evropskega povezovanja, vključno s prihodnjimi izzivi in priložnostmi za Unijo, pa tudi razpravo o teh temah s podporo iz ukrepov Jean Monnet na področju terciarnega izobraževanja ter na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja, zlasti z usposabljanjem učiteljev in drugega osebja. Krepitev občutka evropske pripadnosti in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno zaradi izzivov za skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del skupne evropske identitete, in glede na to, da državljani kažejo nizke stopnje udejstvovanja. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti na področju študij evropskega povezovanja. Primerno je redno spremljati in ocenjevati napredek institucij, financiranih v okviru ukrepov Jean Monnet, pri doseganju ciljev Programa. Treba bi bilo spodbujati izmenjave med temi in drugimi institucijami na nacionalni ali transnacionalni ravni ter pri tem dosledno spoštovati njihovo akademsko svobodo.

(39)

Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (17), in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, je namen Programa prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podnebnim ciljem. V skladu z evropskim zelenim dogovorom kot načrtom za trajnostno rast bi morali ukrepi na podlagi te uredbe spoštovati načelo neškodovanja, zaradi česar pa se ne bi smel spremeniti osnovi značaj Programa. Med izvajanjem Programa bi morali biti ustrezni ukrepi opredeljeni in uvedeni ter ponovno ocenjeni v okviru zadevnih procesov ocenjevanja in pregledovanja. Primerno je tudi meriti rezultate ustreznih ukrepov, ki prispevajo k podnebnim ciljem, tudi tistih za zmanjšanje okoljskih učinkov Programa.

(40)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (18). V skladu s Skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 16. decembra 2020 o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov (19) ta finančna sredstva zajemajo znesek 0,5 milijarde EUR v stalnih cenah iz leta 2018.

(41)

V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje, da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih učinkov in rezultatov na vsakem od teh področij: terciarno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, šolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih.

(42)

Za Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(43)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo zmožnost uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano neupoštevanje veljavnih pravil. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in financiranje po pavšalni stopnji ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. Poleg proračunskih sredstev za izvajanje ukrepov, ki jih upravljajo nacionalne agencije, bi bilo treba v obliki provizije za upravljanje zagotoviti tudi ustrezno podporo za operativne stroške nacionalnih agencij, da bi bilo omogočeno učinkovito in trajnostno izvajanje dodeljenih nalog upravljanja. Pri izvajanju Programa bi bilo treba spoštovati načela preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, določena v finančni uredbi.

(44)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (21), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. Za polno sodelovanje tretjih držav v Programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih o sodelovanju zadevnih tretjih držav v Programu. Polno sodelovanje poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanje nekaterih ukrepov Programa v okviru posrednega upravljanja. Pravni subjekti iz tretjih držav, ki niso pridružene Programu, bi morali imeti možnost sodelovati pri nekaterih ukrepih Programa, kot je določeno v programih dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih objavi Komisija. Pri izvajanju Programa bi se lahko upoštevale posebne ureditve v zvezi s sodelovanjem pravnih subjektov iz evropskih mikrodržav.

(45)

Glede na člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in v skladu s sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ bi moral Program upoštevati poseben položaj teh najbolj oddaljenih regij iz navedenega člena. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za povečanje sodelovanja najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih, po potrebi tudi s finančno pomočjo za učno mobilnost. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Take ukrepe bi bilo treba spremljati in redno ocenjevati.

(46)

Osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih so na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (22) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. Pri izvajanju Programa bi bilo treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj. Sodelovanje teh držav in ozemelj pri Programu bi bilo treba spremljati in redno ocenjevati.

(47)

V skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. V programih dela bi morali biti določeni ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje v skladu s splošnim in specifičnimi cilji Programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter vsi drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda.

(48)

Da bi Komisija lahko ocenila napredek pri izvajanju Programa in poskusila izboljšati to izvajanje, bi morala opraviti vmesno oceno Programa. Tej vmesni oceni bi bilo treba priložiti končno oceno Programa za obdobje 2014–2020, prav tako pa bi morala biti v vmesno oceno vključena ustrezna spoznanja iz te končne ocene. Posebej pomembno je, da je v vmesni oceni poleg splošne uspešnosti in smotrnosti Programa temeljito ocenjeno tudi izvajanje novih pobud ter uvedenih ukrepov za vključevanje in poenostavitev. Komisija bi morala po potrebi na podlagi vmesne ocene predložiti zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. Komisija bi morala oceni posredovati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(49)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (23) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Zato določbe, sprejete s povezanimi delegiranimi akti, državam članicam ne bi smele povzročiti znatnega dodatnega bremena. Zahteve glede spremljanja bi morale vključevati specifične, merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov Programa na terenu.

(50)

Na lokalni, nacionalni in evropski ravni bi bilo treba zagotoviti ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, ki jih podpira Program, ter pri tem upoštevati glavne ciljne skupine s področja izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, po potrebi pa tudi raznovrstne druge ciljne skupine, kot so službe za poklicno usmerjanje, zavodi za zaposlovanje, kulturne organizacije, podjetja in ustanove. Aktivnosti ozaveščanja, oglaševanja in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe Programa in bi morale po potrebi imeti tudi podporo drugih ustreznih deležnikov. Poleg tega bi morala Komisija skozi celotno trajanje Programa redno sodelovati s širokim krogom različnih deležnikov, tudi organizacijami, ki sodelujejo v Programu, da bi tako olajšala izmenjavo dobrih praks in projektnih rezultatov ter pridobila povratne informacije o Programu. K sodelovanju v tem procesu bi bilo treba povabiti nacionalne agencije.

(51)

Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med aktivnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morala finančna sredstva, ki so na podlagi te uredbe dodeljena za obveščanje, prispevati tudi h kritju stroškov korporativnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji Programa.

(52)

Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja te uredbe bi moral Program čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Izvajanje Programa bi bilo zato treba zaupati Komisiji in nacionalnim agencijam. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morale biti, kadar je to mogoče, nacionalne agencije iste nacionalne agencije kot tiste, ki so bile imenovane za upravljanje Programa za obdobje 2014–2020. Obseg predhodne ocene skladnosti bi moral biti omejen na zahteve, ki so nove in specifične za Program, razen če je upravičeno drugače, na primer ob resnih pomanjkljivostih ali kadar zadevne nacionalne agencije ne dosegajo rezultatov.

(53)

Da se v vsaki sodelujoči državi članici ali tretji državi, pridruženi Programu, zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisen revizijski organ. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morali biti, kadar je to mogoče, neodvisni revizijski organi isti neodvisni revizijski organi kot tisti, ki so bili imenovani za ukrepe na podlagi Programa za obdobje 2014–2020.

(54)

Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir, ki bi lahko onemogočile dostop do Programa ali ovirale njegovo pravilno delovanje. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(55)

Sistem za poročanje o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in ocenjevanje Programa zbirajo uspešno, učinkovito, pravočasno in s primerno ravnjo podrobnosti. Te podatke bi bilo treba sporočiti Komisiji na način, ki je skladen z zadevnimi pravili o varstvu podatkov.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

(57)

Za poenostavitev zahtev za upravičence bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje učne mobilnosti v okviru Programa, kot jo je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. Države članice bi bilo treba spodbujati tudi, da ta nepovratna sredstva v skladu z nacionalnim pravom oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov; na enak način bi morala biti obravnavana nepovratna sredstva, ki jih javni ali zasebni pravni subjekti dodelijo posameznikom.

(58)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (26), (Euratom, ES) št. 2185/96 (27) in (EU) 2017/1939 (28) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (29). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(59)

Treba je zagotoviti dopolnjevanje in doslednost ukrepov Programa, tudi tistih, ki nimajo transnacionalnega ali mednarodnega značaja, z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice, in z drugimi dejavnostmi Unije, zlasti tistimi, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, kulturo in medije, mladino in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, digitalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja s poudarkom na mladih kmetih, okolje in podnebje, kohezijo, regionalno politiko, migracije, varnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj.

(60)

Čeprav je regulativni okvir Programa za obdobje 2014–2020 državam članicam in regijam že v programskem obdobju 2014–2020 omogočal, da vzpostavijo sinergije med navedenim programom in drugimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, ki podpirajo tudi kvalitativni razvoj sistemov izobraževanja, usposabljanja in za mladino v Uniji, je bil ta potencial doslej premalo izkoriščen, zaradi česar so bili sistemski učinki projektov in učinek na politiko omejeni. Na nacionalni ravni bi moralo potekati učinkovito komuniciranje in sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje teh različnih instrumentov, da bi se čim bolj povečal njihov učinek. Program bi moral dopuščati aktivno sodelovanje s temi instrumenti ter tako zagotoviti zlasti, da so po potrebi uvedeni ukrepi zadostne finančne podpore za podporo ljudem z manj priložnostmi.

(61)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med Programom in drugimi programi Unije, tudi skladi, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Za čim večjo sinergijo bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem ukrepa iz Programa in drugega programa Unije, kolikor takšno kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V ta namen bi morala ta uredba določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali odhodki sorazmerno prijavijo za povračilo iz Programa in drugega programa Unije.

(62)

Za prilagoditev, kadar je potrebna, razvoju na zadevnih področjih in za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spreminjanje Priloge I k tej uredbi z dodajanjem opisov ukrepov Programa in spreminjanje Priloge II k tej uredbi glede kazalnikov smotrnosti Programa, ter za dopolnjevanje te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(63)

Primerno je zagotoviti, da se Program za obdobje 2014–2020 pravilno zaključi, zlasti glede nadaljevanja večletnih ureditev za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2021 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki v okviru Programa za obdobje 2014–2020 niso bili dokončani do 31. decembra 2020.

(64)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti si ta uredba prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine. V skladu s členom 13 Listine bi bilo treba zagotoviti tudi, da države, ki v okviru Programa prejemajo sredstva, spoštujejo akademsko svobodo.

(65)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Kadar je finančni prispevek Unije v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, bi bilo treba ravni finančne podpore redno pregledovati in po potrebi prilagoditi v skladu s finančno uredbo ter pri tem ustrezno upoštevati življenjske stroške in stroške bivanja v državi gostiteljici ter potne stroške. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(66)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. V skladu s členom 193(4) navedene uredbe stroški, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije tudi v primeru nepovratnih sredstev za poslovanje, v takem primeru se sporazum o nepovratnih sredstvih podpiše v štirih mesecih od začetka proračunskega leta upravičenca. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in samo v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so aktivnosti in stroški od 1. januarja 2021 upravičeni, tudi če so se te aktivnosti izvedle in ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(67)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi transnacionalne narave Programa, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih aktivnosti na področju učne mobilnosti in sodelovanja, njenega učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti Programa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(68)

Uredbo (EU) št. 1288/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(69)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

(1)

Kultura, umetnost, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo velikega pomena s kulturnega, izobraževalnega, demokratičnega, okoljskega in družbenega vidika, vidika človekovih pravic ter gospodarskega vidika, zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti.

(2)

Na podlagi člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi v skladu s členoma 6 PEU. Zlasti svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda umetnosti in znanosti sta zapisani v členu 11 oziroma 13 Listine.

(3)

Člen 3 PEU nadalje določa, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov ter da med drugim spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter zagotavlja varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

(4)

V sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom „Nova evropska agenda za kulturo“, so nadalje določeni cilji za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilji sporočila so izkoriščanje moči kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo s spodbujanjem čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter spodbujanjem njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje na kulturi temelječe ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah ter za delovna mesta in rast ter krepitev mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) bo skupaj z drugimi programi in skladi Unije podpiral novo evropsko agendo za kulturo. Ohranjati in spodbujati bi bilo treba resnično vrednost kulture in umetniškega izražanja, umetniško ustvarjanje pa bi moralo imeti osrednje mesto v Programu. To je tudi v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007, Unija in njene države članice pa so njene pogodbenice.

(5)

Da bi okrepili skupno področje kulturne raznolikosti za narode v Evropi, je pomembno spodbujati transnacionalno kroženje umetniških in kulturnih del, zbirk in izdelkov, s čimer se spodbujajo dialog in kulturne izmenjave, pa tudi transnacionalno mobilnost umetnikov ter strokovnjakov na področju kulture in ustvarjalnosti.

(6)

Varstvo in povečanje pomena kulturne dediščine omogoča svobodno sodelovanje v kulturnem življenju v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic Združenih narodov (ZN) in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih. Kulturna dediščina ima torej pomembno vlogo pri gradnji mirne in demokratične družbe, v procesih trajnostnega razvoja in pri spodbujanju kulturne raznolikosti.

(7)

Spodbujanje evropske kulturne raznolikosti temelji na svobodi umetniškega izražanja, sposobnostih in kompetencah umetnikov in kulturnih izvajalcev, obstoju uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zmožnosti umetnikov in kulturnih izvajalcev, da ustvarjajo, uvajajo inovacije in proizvajajo svoja dela ter jih distribuirajo obsežnejšemu in bolj raznolikemu evropskemu občinstvu. S tem se na ta način povečuje poslovni potencial kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, povečuje dostop do ustvarjalnih vsebin, umetniških raziskav in ustvarjalnosti ter njihova promocija, hkrati pa se prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti in novih znanj prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Bogata kulturna in jezikovna raznolikost Unije je ključno sredstvo za evropski projekt. Obenem so za evropski kulturni in ustvarjalni trg značilne geografske posebnosti, jezikovne posebnosti ali oboje, ki lahko povzročijo razdrobljenost trga. Zato so potrebna nenehna prizadevanja za zagotovitev, da kulturni in ustvarjalni sektorji v celoti izkoristijo prednosti enotnega trga Unije in zlasti digitalnega enotnega trga.

(8)

Digitalizacija predstavlja spremembo paradigme za kulturne in ustvarjalne sektorje. Preoblikovale so se navade, odnosi ter modeli proizvodnje in potrošnje. To predstavlja številne izzive. Hkrati digitalizacija kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ponuja nove priložnosti za ustvarjanje, distribucijo in dostop do evropskih del, kar koristi evropski družbi kot celoti. Program bi moral kulturne in ustvarjalne sektorje spodbujati, naj izkoristijo te priložnosti.

(9)

Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno s širšim prispevkom teh sektorjev k rasti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti in inovacijam. Program bi moral upoštevati tudi pozitivni vpliv kulture na medkulturni dialog, socialno kohezijo in razširjanje znanja. To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo glede na njeno zmogljivost za doseganje raznolikega občinstva in njen gospodarski pomen, vključno z njenim gospodarskim pomenom za druge ustvarjalne sektorje. Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila z vse večjo digitalizacijo, na primer spremembe v medijski produkciji in koriščenju medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato je treba povečati podporo za evropsko industrijo.

(10)

Kulturni in ustvarjalni sektorji imajo, kot dokazujejo ukrepi Unije za evropske prestolnice kulture, vzpostavljene s Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: evropske prestolnice kulture), pomembno vlogo pri krepitvi in oživljanju območij Unije. V tem smislu so kulturni in ustvarjalni sektorji ključni dejavniki za spodbujanje kakovostnega turizma ter regionalnega, lokalnega in urbanega razvoja po vsej Uniji.

(11)

Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju (v nadaljnjem besedilu: sklop MEDIA), sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (v nadaljnjem besedilu: sklop Kultura), ter medsektorskega sklopa (v nadaljnjem besedilu: Medsektorski sklop) upoštevati posebno naravo in izzive različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.

(12)

Program bi moral podpirati ukrepe in dejavnosti z evropsko dodano vrednostjo, ki dopolnjujejo regionalne, nacionalne, mednarodne in druge programe in politike Unije ter pozitivno vplivajo na evropske državljane, podpirati pa bi moral tudi razvoj in spodbujanje transnacionalnega sodelovanja in izmenjav v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Program s temi ukrepi in dejavnostmi prispeva h krepitvi evropske identitete in vrednot, hkrati pa spodbuja kulturno in jezikovno raznolikost.

(13)

Glasba v vseh oblikah in izrazih, in zlasti sodobna glasba in izvajanje glasbe v živo, je pomembna sestavina kulturne, umetniške in gospodarske sfere v Uniji in njene dediščine. Je element socialne kohezije ter služi kot ključni instrument za krepitev gospodarskega in kulturnega razvoja. V sklopu Kultura bi bilo torej treba posebno pozornost nameniti glasbenemu sektorju.

(14)

V sklopu Kultura bi bilo treba spodbujati mreženje ustvarjalnih skupnosti ter z uporabo različnih znanj in spretnosti, kot so umetniška, ustvarjalna, digitalna in tehnološka znanja in spretnosti, krepiti čezmejno in večdisciplinarno sodelovanje.

(15)

Cilj Medsektorskega sklopa je izkoristiti možnost sodelovanja med različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji ter obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo. Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom. V tem okviru centri Programa prispevajo k doseganju ciljev Programa in njegovemu izvajanju.

(16)

V avdiovizualnem sektorju je potrebno ukrepanje Unije, ki bo dopolnjevalo politike Unije za digitalni enotni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice z direktivama (EU) 2019/789 (5) in (EU) 2019/790 (6) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Z direktivama (EU) 2019/789 in (EU) 2019/790 naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih izvajalcev za ustvarjanje, financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so jasno vidna na različnih medijih, na primer TV, kino ali video na zahtevo, in so na voljo in privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Namen navedenih direktiv je tudi vzpostaviti dobro delujoč trg za ustvarjalce in imetnike pravic, zlasti za medijske publikacije in spletne platforme, ter zagotoviti pravično plačilo za avtorje in izvajalce, kar so razsežnosti, ki bi jih bilo treba upoštevati v celotnem Programu. Poleg tega je treba povečati podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga, zlasti močnejšega položaja svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del. Ker se tržni pogoji in avdiovizualni izvajalci še naprej razvijajo, bi bilo treba v okviru izvajanja Programa določiti posebna merila za opredelitev, kaj sestavlja neodvisno produkcijsko družbo.

(17)

Program bi moral omogočati, da v njem sodeluje kar najširši krog organizacij v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in da imajo te organizacije najširši možni dostop do Programa, ne glede na njihov geografski izvor. Program bi moral te organizacije in najbolj nadarjene podpirati pri čezmejnem in mednarodnem delovanju, ne glede na to, kje se nahajajo. V sklopu MEDIA bi bilo treba upoštevati razlike med državami glede produkcije in distribucije avdiovizualnih vsebin ter dostopa do avdiovizualnih vsebin in trendov, povezanih s koriščenjem avdiovizualnih vsebin, zlasti pa glede njihovih jezikovnih in geografskih posebnosti, s čimer bi se zagotovili bolj izenačeni konkurenčni pogoji, povečala udeležba in razširilo sodelovanje med državami članicami z različnimi avdiovizualnimi zmogljivostmi ter podprlo čezmejno in mednarodno delovanje evropskih talentov, ne glede na to, kje se nahajajo. Upoštevati bi bilo treba tudi posebnosti najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(18)

Posebni ukrepi v okviru Programa, kot so ukrep Unije za znak evropske dediščine, uveden s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: znak evropske dediščine), dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture, so neposredno dosegli milijone evropskih državljanov ter dokazali socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti. V sklopu Kultura bi bilo treba podpirati dejavnosti mreženja območij z znakom evropske dediščine. Razmisliti bi bilo treba tudi o možnosti razširitve podeljevanja evropskih nagrad na nova področja in sektorje, zlasti gledališče.

(19)

Kultura je ključnega pomena za krepitev vključujočih in povezanih skupnosti. V zvezi z migracijskimi vprašanji in izzivi glede vključevanja ima kultura temeljno vlogo pri zagotavljanju priložnosti za medkulturni dialog ter pri vključevanju migrantov in beguncev, saj jim pomaga, da se počutijo kot del gostiteljske družbe, pa tudi pri razvoju dobrih odnosov med migranti in novimi skupnostmi.

(20)

Da bi prispeval k vključujoči družbi, bi moral program spodbujati in povečati kulturno udejstvovanje v Uniji, zlasti kar zadeva invalide in osebe iz prikrajšanih okolij.

(21)

V skladu z izjavo iz Davosa z dne 22. januarja 2018 z naslovom „Oblikovanje visokokakovostne gradbene kulture za Evropo“ bi bilo treba spodbujati nov celovit pristop k oblikovanju visokokakovostnega grajenega okolja, ki je vezan na kulturo, krepi socialno kohezijo, zagotavlja okoljsko trajnostnost ter prispeva k zdravju in blaginji celotnega prebivalstva. Pri tem pristopu poudarek ne bi smel biti samo na urbanih območjih, ampak tudi na medsebojni povezanosti obrobnih in podeželskih območij. Pojem Baukultur zajema vse dejavnike, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja državljanov in skupnosti, s čimer se zelo konkretno spodbujajo vključevanje, kohezija in trajnostnost.

(22)

Svoboda izražanja in umetniška svoboda sta jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Zlasti sektor novičarskih medijev potrebuje svobodno, raznoliko in pluralistično medijsko okolje. V povezavi z Direktivo 2010/13/EU bi torej moral Program spodbujati svobodno, raznoliko in pluralistično medijsko okolje, spodbudno za oblikovanje povezav in medsektorske dejavnosti, ki podpirajo sektor novičarskih medijev. Program bi moral zagotavljati podporo novim medijskim delavcem in izboljšati razvoj kritičnega razmišljanja med državljani s spodbujanjem medijske pismenosti.

(23)

Program bi moral spodbujati tudi zanimanje za evropska avdiovizualna dela in izboljšati dostop do njih, zlasti z ukrepi za razvoj občinstva, vključno s filmskim opismenjevanjem.

(24)

Mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev prek meja v okviru sklopa Kultura lahko prispeva k bolje povezanim, močnejšim in bolj trajnostnim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v Uniji, saj je to način za pospešitev razvoja spretnosti in pridobivanja znanja znotraj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, za izboljšanje medkulturne ozaveščenosti in spodbujanje transnacionalnega soustvarjanja, koprodukcije, kroženja in razširjanja del.

(25)

Projekti sodelovanja, zlasti majhni projekti, bi morali biti zaradi posebnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v središču sklopa Kultura. Zato bi morala Komisija olajšati sodelovanje v Programu z znatno poenostavitvijo birokratskih postopkov, predvsem v fazi prijave, za majhne projekte pa bi bilo treba dovoliti višje stopnje sofinanciranja.

(26)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral Program v vseh svojih dejavnostih podpirati vključevanje vidika spolov in vključevanje ciljev nediskriminacije ter po potrebi opredeliti ustrezna merila za uravnoteženo zastopanost spolov. Ženske dejavno sodelujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih kot avtorice, strokovnjakinje, učiteljice, umetnice in članice občinstva. Vendar pa ženske redkeje zasedajo vodstvene položaje v kulturnih, umetniških in ustvarjalnih institucijah. Zato bi moral Program promovirati nadarjene ženske, da bi se podprla umetniška in poklicna kariera žensk.

(27)

Ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 8. junija 2016 z naslovom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, ki ga je podprla resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018 (10), in sklepov Sveta z dne 24. maja 2017 o strateškem pristopu EU k mednarodnim kulturnim odnosom bi morali evropski instrumenti financiranja in zlasti Program prepoznati pomen kulture v mednarodnih odnosih in njeno vlogo pri promociji evropskih vrednot z usmerjenimi in ciljnimi ukrepi, ki so zasnovani tako, da imajo jasen vpliv Unije na svetovnem prizorišču.

(28)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ bi bilo treba z ustreznimi politikami in instrumenti zagotavljati zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018, ki je uspešno in učinkovito vključevalo kulturo v druga področja politike, zlasti s pristopom participativnega upravljanja, da bi izkoristili dolgoročno in trajnostno vrednost evropske kulturne dediščine ter razvili celovitejši pristop k njenemu ohranjanju in vrednotenju ter podprli trajnostno varovanje, prenovo, prilagojeno ponovno uporabo ter promocijo njenih vrednosti z dejavnostmi ozaveščanja in mreženja. V kulturnem sektorju bi bilo treba razmisliti o podpori umetnikom, ustvarjalcem in umetniškim obrtnikom v tradicionalnih poklicih, povezanih z obnovo kulturne dediščine. Zlasti v avdiovizualnem sektorju so dela, povezana z dediščino, ključni vir spominov in kulturne raznolikosti ter predstavljajo potencialne tržne priložnosti. V tem smislu avdiovizualni arhivi in knjižnice prispevajo k ohranjanju in ponovni uporabi del, povezanih z dediščino, ter k novemu razvoju trga za dela, povezana z dediščino.

(29)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ bi se morala Unija opirati na svoje prednosti, zlasti svojo raznolikost, nadarjenost, vrednote, način življenja ter svoje inovatorje in ustvarjalce.

(30)

Uspeh Programa temelji na razvoju inovativnih in učinkovitih projektov, ki ustvarjajo dobro prakso na področju transnacionalnega evropskega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Take zgodbe o uspehu bi bilo treba promovirati ob vsaki priložnosti, da bi spodbudili podporo novim poslovnim modelom ter znanjem in spretnostim, podpirali tradicionalno znanje in izkušnje ter da bi se ustvarjalne in interdisciplinarne rešitve prenesle v ekonomsko in socialno vrednost.

(31)

Program bi moral biti pod določenimi pogoji odprt za sodelovanje članic Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki uživajo ugodnosti predpristopne strategije, držav iz evropske sosedske politike, in strateških partnerjev EU.

(32)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (11), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(33)

Tretje države bi si morale prizadevati v celoti sodelovati v Programu. Vendar pa bi morale tretje države, ki ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje v sklopu MEDIA in Medsektorskem sklopu, sodelujejo pa v sklopu Kultura, imeti možnost, da vzpostavijo in podpirajo centre Programa za promocijo Programa v njihovi državi ter spodbujajo čezmejno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

(34)

Odstopanja od obveznosti izpolnjevanja pogojev, določenih v Direktivi 2010/13/EU , bi morala biti podrobno pregledana in v ustrezno utemeljenih primerih odobrena državam iz evropske sosedske politike, ob upoštevanju posebnega položaja avdiovizualnega trga v zadevni državi in ravni vključevanja v okvir evropskih avdiovizualnih politik. Redno bi bilo treba spremljati napredek pri doseganju ciljev iz Direktive 2010/13/EU. Poleg tega bi bilo treba sodelovanje pri ukrepih, ki jih financira sklop MEDIA, za vsak primer posebej določiti v ustreznih programih dela.

(35)

Program bi moral spodbujati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, Svet Evrope, vključno z Eurimages in Evropskim avdiovizualnim observatorijem (v nadaljnjem besedilu: Observatorij), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Program bi moral tudi podpirati zavezo Unije v zvezi s cilji trajnostnega razvoja ZN, predvsem pa njene kulturne razsežnosti. V zvezi z avdiovizualnim sektorjem bi moral Program zagotoviti prispevek Unije k delu Observatorija.

(36)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj, je namen Programa prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi se 30 % proračunskih odhodkov Unije namenilo podnebnim ciljem. V skladu z evropskim zelenim dogovorom kot načrtom za trajnostno rast bi bilo treba pri ukrepih na podlagi te uredbe spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno. Med izvajanjem Programa, bi bilo treba ustrezne ukrepe opredeliti in uvesti, ne da bi spremenili osnovni značaj Programa, in ponovno oceniti v okviru zadevnih procesov ocenjevanja in pregleda.

(37)

Komisija bi morala imeti možnost, da za poenostavitev in učinkovitost proračunske obveznosti razdeli na letne obroke. V tem primeru bi morala Komisija dodeliti letne obroke med izvajanjem Programa, ob upoštevanju napredka ukrepov, ki prejmejo finančno pomoč, ocenjenih potreb teh ukrepov in razpoložljivega proračuna. Komisija bi morala upravičencem do nepovratnih sredstev sporočiti okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov.

(38)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter predvidevajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(39)

„LUX – evropska filmska nagrada občinstva, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija“, se je uveljavila kot prepoznavna evropska nagrada za promocijo in širjenje evropskih filmov, ki odražajo evropsko identiteto in vrednote zunaj nacionalnih meja, gradi pa na sodelovanju s skupnostjo priznanih filmskih ustvarjalcev ter evropskih filmskih organizacij in mrež.

(40)

Mladinski orkester Evropske unije je od svoje ustanovitve razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju dostopa do glasbe, pa tudi medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture, istočasno pa je dal poudarek tudi na razvoju mednarodne kariere in usposabljanju mladih glasbenikov. Posebnost Mladinskega orkestra Evropske unije je, da gre za evropski orkester, ustanovljen z resolucijo Evropskega parlamenta, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani iz cele Evrope v skladu z zahtevnimi umetniškimi merili po strogo določenem in preglednem vsakoletnem postopku za avdicije v vseh državah članicah. Ta posebni prispevek k evropski kulturni raznolikosti in identiteti bi bilo treba priznati na primer tako, da se predvidijo ukrepi, za sodelovanje pri katerih se lahko prijavijo Mladinski orkester Evropske unije in podobni evropski kulturni subjekti. Za take subjekte bi bilo treba predvideti možnost večletnega financiranja, da bi se zagotovila stabilnost njihovega delovanja.

(41)

Organizacije v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z veliko evropsko geografsko pokritostjo in dejavnostmi, ki vključujejo ponujanje kulturnih storitev neposredno evropskim državljanom ter lahko zato neposredno vplivajo na evropsko identiteto, bi morale biti upravičene do podpore Unije.

(42)

Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti, da vsi ukrepi in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, zagotavljajo evropsko dodano vrednost. Pomembno je tudi zagotoviti, da dopolnjujejo dejavnosti držav članic. Prizadevati si je treba za skladnost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnim vezmi, pri čemer se zagotovi, da so potencialni upravičenci seznanjeni z različnimi možnostmi financiranja, in s horizontalnimi politikami, kot je konkurenčna politika Unije.

(43)

Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(44)

Pomembno je, da Program obravnava strukturne izzive evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki jih je še poglobila pandemija COVID-19. Program poudarja temeljno vlogo evropske kulture in medijev za blaginjo državljanov ter za opolnomočenje, da sprejemajo informirane odločitve. Program bi moral skupaj z drugimi ustreznimi programi financiranja Unije in instrumentom Next Generation EU podpirati kratkoročno okrevanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, krepiti njihovo dolgoročno odpornost in konkurenčnost, da bi v prihodnje čim bolje obravnavali morebitne večje krize, ter jih podpreti pri digitalnem in ekološkem prehodu.

(45)

K ciljem politike Programa se prispeva tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v okviru sklopov politike Programa InvestEU za obdobje 2021–2027, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki med drugim še naprej olajšujejo dostop do financiranja za mala in srednja podjetja in organizacije v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

(46)

Učinek, kakovost in učinkovitost pri izvajanju projektov v okviru Programa bi morali biti ključna ocenjevalna merila za izbiro zadevnih projektov. Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih ukrepov Programa, so lahko člani komisije za ocenjevanje takih predlogov (v nadaljnjem besedilu: komisija za ocenjevanje) zunanji strokovnjaki. Pri izbiri zunanjih strokovnjakov je treba ustrezno upoštevati njihove poklicne izkušnje in uravnoteženo zastopanost spolov zadevne komisije.

(47)

Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov uspešnosti za spremljanje njegovih ukrepov in trajno spremljanje njegove uspešnosti. To spremljanje ter ukrepi informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih Programa.

(48)

Komisija bi morala zaradi pomembnosti in kompleksnosti zbiranja in analiziranja podatkov ter merjenja učinka kulturnih politik z uporabo svojega strokovnega znanja ter strokovnega znanja drugih ustreznih raziskovalnih institucij pomagati pri zbiranju dokazov in statističnih podatkov o trendih in razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, o zbranih podatkih pa bi morala redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(49)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (14) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027).

(50)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program, ki v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (15).

(51)

Za ta program se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, vključno s tistimi, ki se podeljujejo tretjim osebam, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(52)

Oblike financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo ustreznost za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in potreba po upravni poenostavitvi, zlasti v postopku vlaganja vlog, v korist vseh udeleženih strani in pričakovano tveganje neupoštevanja veljavnih pravil. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati tudi uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto, pavšalnih stopenj ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(53)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (17), (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in (EU) 2017/1939 (19) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(54)

Kakovostnim predlogom za ukrepe, ki so upravičeni na podlagi Programa, vendar zaradi proračunskih omejitev v njegovem okviru ne morejo biti financirani, bi moralo biti na podlagi posebnega sklopa meril mogoče podeliti znak pečat odličnosti. Z znakom pečat odličnosti se priznava kakovost predloga ter poenostavi iskanje alternativnega financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Evropskega socialnega sklada plus. Za ukrepe, za katere bi se lahko podelil znak pečat odličnosti, bi bilo treba v ustreznih razpisih za zbiranje predlogov navesti dodatne informacije.

(55)

Glede na člen 349 PDEU in ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ bi bilo treba ceniti poseben prispevek regij iz navedenega člena h kulturni raznolikosti Unije ter njihovo vlogo pri spodbujanju izmenjav, tudi s pomočjo mobilnosti, ter sodelovanje z ljudmi in organizacijami iz tretjih držav, zlasti iz njihovih sosednjih držav. Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (21) in ob upoštevanju prispevka čezmorskih držav in ozemelj k mednarodnemu kulturnemu vplivu Unije so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. Zato bi moralo biti mogoče, da imajo ljudje enake koristi od konkurenčnih prednosti, ki jih lahko prinesejo kulturne in ustvarjalne industrije, kot sta zlasti gospodarska rast in zaposlovanje.

(56)

Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z oblikovanjem okvira za spremljanje in ocenjevanje ter pregledovanjem kazalnikov Programa. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(57)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do sredstev Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. V skladu s členom 193(4) finančne uredbe stroški, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do sredstev Unije tudi v primeru nepovratnih sredstev za poslovanje, sporazum o nepovratnih sredstvih pa se podpiše v štirih mesecih od začetka proračunskega leta upravičenca. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so dejavnosti in stroški od 1. januarja 2021 upravičeni, tudi če so te dejavnosti izvedene in so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(58)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(59)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programov dela. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Kot je določeno s to uredbo bi morali biti roki zlasti sorazmerni in bi morali članom odbora dovolj zgodaj in dejansko omogočiti, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(60)

Zagotoviti je treba pravilen zaključek programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2014–2020, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24) (v nadaljnjem besedilu: Program za obdobje 2014-2020), zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2021 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še niso bili dokončani v okviru programa za obdobje 2014–2020.

(61)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini. Zlasti si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kot je zapisano v členih 21 in 23 Listine. Ta uredba je prav tako v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.

(62)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi transnacionalne narave, velikega obsega in široke geografske pokritosti financiranih dejavnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Uredbo (EU) št. 1295/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(64)

Za zagotovitev kontinuitete pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in da se omogoči izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

(1)

Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila bistveno spremenjena (4). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Redne neodvisne ocene Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter izkušnje z uporabo Uredbe (ES) št. 294/2008 kažejo, da so za nadaljnje izboljšanje modela EIT in njegovih temeljnih procesov potrebne znatne spremembe. Poleg tega je bilo v vmesni oceni in predhodni oceni učinka EIT ugotovljeno, da je treba izboljšati številne vidike, med drugim model financiranja skupnosti znanja in inovacij (SZI), vključevanje SZI v lokalne inovacijske ekosisteme, odprtost in preglednost SZI ter spremljanje, ki ga izvaja EIT. Ta uredba je tudi priložnost za obravnavo teh vidikov.

(3)

Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje ugodnih razmer v podporo evropski industriji, konkurenčnosti in inovacijam. Vendar pa narava in razsežnost inovacijskih izzivov zahtevata tudi skupno sprejemanje ukrepov na ravni Unije.

(4)

EIT je vzpostavljen, da bi s spodbujanjem povezovanja v okviru trikotnika znanja – terciarno izobraževanje, raziskave in inovacije – na celotnem območju Unije dopolnjeval obstoječe politike in pobude Unije in držav članic.

(5)

EIT bi moral prispevati k večji inovacijski zmogljivosti Unije in držav članic, da bi se lahko spoprijele z glavnimi družbenimi izzivi, s čimer bi prispeval k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in konkurenčnosti Unije.

(6)

EIT bi moral prek SZI na odprt in pregleden način okrepiti inovacijske ekosisteme po vsej Uniji. Da bi EIT uresničil ta cilj, bi moral olajšati in pospešiti mreženje, povezovanje in sodelovanje ter spodbujati sinergijo med različnimi inovacijskimi skupnostmi po vsej Evropi. EIT si prav tako prizadeva uresničevati strateške prednostne naloge Unije in prispevati k ciljem in politikam Unije, vključno s tistimi iz sporočil Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru, z dne 27. maja 2020 o proračunu EU kot gonilu načrta okrevanja za Evropo (v nadaljnjem besedilu: načrt okrevanja za Evropo), z dne 19. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke, z dne 10. marca 2020 o strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo ter z dne 10. marca 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo, in tistimi, ki so povezani z doseganjem strateške avtonomije Unije, ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva. Poleg tega bi moral EIT prispevati k reševanju svetovnih izzivov, vključno s cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, in sicer s sledenjem načelom agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030) in Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ter k prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050. Ta prehod bo mogoč le, če se pospešijo raziskave in inovacije, zato je toliko bolj potrebno dodatno izboljšati pogoje in povečati naložbe za razširitev evropske baze znanja ter zmogljivosti za raziskave in inovacije, zlasti na področju podnebju prijaznih tehnologij in inovacij.

(7)

EIT bi moral spodbujati odprtost SZI, da bi različne inovacijske skupnosti v Evropi tesneje sodelovale in ustvarile sinergijo ter tako spodbujale geografsko raznolikost in kroženje talentov.

(8)

V strateškem inovacijskem programu (SIP) bi bilo treba določiti prednostna področja in finančne potrebe EIT za obdobje sedmih let, ki zajema ustrezni večletni finančni okvir. SIP bi moral biti usklajen z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (6), tudi kar zadeva zahteve glede poročanja, spremljanja in ocenjevanja ter druge zahteve iz navedene uredbe, ter bi moral upoštevati strateško načrtovanje Obzorja Evropa. SIP bi moral ustvariti in spodbujati sinergijo z drugimi deli Obzorja Evropa, drugimi ustreznimi programi Unije v večletnem finančnem okviru ter drugimi ustreznimi pobudami, politikami in instrumenti Unije ter nacionalnimi in regionalnimi pobudami, politikami in instrumenti, zlasti tistimi, ki podpirajo raziskave in inovacije, izobraževanje ter razvoj znanj in spretnosti, trajnostno in konkurenčno industrijo, podjetništvo in regionalni razvoj. Glede na to, da ima SIP pomembno vlogo na področju inovacijske politike Unije in naj bi imel družbeno-gospodarski učinek na Unijo, bi ga morala Evropski parlament in Svet sprejeti na podlagi predloga Komisije. Navedeni predlog Komisije bi moral temeljiti na prispevku, ki ji ga predloži EIT. Ta prispevek EIT bi moral biti na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(9)

Kriza, ki je posledica izbruha COVID-19, je močno pretresla zdravstvene in gospodarske sisteme držav članic. Da bi odpravili njene socialne, gospodarske, okoljske in tehnološke posledice, bo potrebno sodelovanje vseh institucij, organov, uradov in agencij Unije. EIT in SZI bi se morali prožno odzivati na sedanje in nove ter nepričakovane izzive in prednostne naloge ter bi morali biti zmožni sprejemati ukrepe in pobude za zagotavljanje ustrezne podpore svojim ekosistemom. Zlasti bi morali EIT in SZI prispevati k inovacijskim prizadevanjem, ki so potrebna za obvladovanje posledic krize zaradi COVID-19 in ki morajo biti v skladu s prednostnimi nalogami evropskega zelenega dogovora, načrtom okrevanja za Evropo, novo industrijsko strategijo za Evropo in cilji trajnostnega razvoja, hkrati pa bi morali ustvariti sinergijo z drugimi pobudami in partnerstvi Unije.

(10)

V skladu z Uredbo (EU) 2021/695 bi se moral EIT s svojimi dejavnostmi odzvati na strateške dolgoročne izzive, zlasti na meddisciplinarnih in interdisciplinarnih področjih, tudi z razvojem inovativnih netehnoloških rešitev, ki morajo nujno dopolnjevati tehnološko usmerjene inovacijske dejavnosti. S tem bi EIT spodbujal reden dialog s civilno družbo, raziskovalnimi organizacijami, inovacijskimi centri, malimi in srednjimi podjetji (MSP), terciarnimi izobraževalnimi institucijami in predstavniki industrije.

(11)

EIT bi moral dati prednost temu, da se prek SZI njegove dejavnosti terciarnega izobraževanja, raziskovalne in inovacijske ter podjetniške dejavnosti prenašajo v poslovno okolje in v komercialno uporabo, ter podpirati inovacijsko in podjetniško zmogljivost terciarnih izobraževalnih institucij ter ustanavljanje in razvoj inovativnih podjetij, pri čemer bi moral dopolnjevati Evropski svet za inovacije (EIC), druge ustrezne dele Obzorja Evropa in Program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(12)

EIT bi moral delovati na podlagi k odličnosti usmerjenih institucionaliziranih evropskih partnerstev med terciarnimi izobraževalnimi institucijami raziskovalnimi organizacijami, podjetji in drugimi deležniki, vključno z MSP in javnimi podjetji ter lokalnimi organi, socialnimi podjetji, ustreznimi neprofitnimi organizacijami in drugimi deležniki. Glede na inovativnost socialnih podjetij v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih ponujajo, in njihovo organizacijo ali proizvodnimi metodami bi bilo treba spodbujati socialno podjetništvo ter tesnejše sodelovanje MSP ter socialnih podjetij, s čimer bi zagotovili njihovo aktivno udeležbo. Ta partnerstva bi si morala prizadevati za finančno vzdržnost, tako da bi pridobivala sredstva iz drugih javnih in zasebnih virov, ter za pritegnitev čim širšega spektra ustreznih novih partnerjev in sodelovanje z njimi. Upravni odbor bi jih moral izbrati in imenovati za SZI v skladu s prednostnimi področji in časovnim razporedom, določenimi v SIP, ter ob upoštevanju prednostnih nalog iz strateškega načrtovanja Obzorja Evropa, ki so osredotočene na nastajajoče globalne in socialne izzive. Izbrani bi morali biti na podlagi konkurenčnega, odprtega in preglednega postopka, ki bi temeljil na odličnosti, v skladu s to uredbo in merili za izbor evropskih partnerstev iz Uredbe (EU) 2021/695. Prva taka SZI, ki se ustanovi čim prej v letu 2022 ali 2023, bi morala biti povezana s kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, druga, ki se ustanovi leta 2026, pa z vodnim, morskim in pomorskim sektorjem in ekosistemi.

(13)

Ob upoštevanju specifičnosti SZI je treba določiti posebne minimalne pogoje za oblikovanje SZI, ki odstopajo od pravil za sodelovanje in razširjanje Obzorja Evropa. Podobno bodo morda za dejavnosti SZI z dodano vrednostjo potrebna posebna pravila o lastništvu, pravicah dostopa, izkoriščanju in razširjanju, kadar je to ustrezno.

(14)

Upravni odbor bi moral tudi voditi dejavnosti EIT ter biti odgovoren za izbor, imenovanje, financiranje, spremljanje in ocenjevanje dejavnosti SZI v skladu z Uredbo (EU) 2021/695 in SIP. Komisija bi morala pri imenovanju članov upravnega odbora zagotoviti uravnoteženo zastopanost med člani z izkušnjami na področju terciarnega izobraževanja, raziskav, inovacij ali podjetništva ter uravnoteženo zastopanost spolov in geografsko zastopanost, pri čemer je vodilno načelo odličnost.

(15)

EIT bi moral organizirati stalno spremljanje in redno zunanje ocenjevanje neposrednih učinkov, rezultatov in vplivov vsake SZI, vključno z njihovim napredkom v smeri finančne vzdržnosti, stroškovne učinkovitosti in odprtosti za nove člane. Te ocene bi morale vključevati vmesne preglede, pri katerih bi se obravnavala prva tri leta partnerskega sporazuma in tri leta po vsakem podaljšanju, ter celovite ocene, opravljene pred koncem sedmega leta partnerskega sporazuma, in končne preglede, opravljene pred iztekom partnerskega sporazuma. Upravni odbor bi moral v zvezi s SZI po potrebi sprejeti korektivne ukrepe.

(16)

EIT bi moral skupino predstavnikov držav članic redno obveščati o smotrnosti, dosežkih in dejavnostih EIT in SZI, o rezultatih njihovega spremljanja in ocenjevanja, njihovih kazalnikih smotrnosti in korektivnih ukrepih. Skupina predstavnikov držav članic bi morala upravnemu odboru in direktorju svetovati o strateško pomembnih vprašanjih ter bi morala svetovati EIT in SZI ter deliti izkušnje z njimi. EIT bi moral organizirati sestanke skupine predstavnikov držav članic.

(17)

Da bi EIT in SZI prispevali h konkurenčnosti ter okrepili mednarodno privlačnost in inovacijsko in podjetniško zmogljivost evropskega gospodarstva, bi morali biti sposobni pritegniti partnerske organizacije, raziskovalce in študente iz vse Unije, tudi iz njenih najbolj oddaljenih regij, pa tudi iz držav zunaj Unije, na primer s spodbujanjem njihove mobilnosti.

(18)

Razmerja med EIT in SZI bi morali urejati sporazumi o partnerstvu in sporazumi o nepovratnih sredstvih, v katerih bi bile določene pravice in obveznosti SZI ter finančni prispevek EIT, namenjen SZI, ki bo temeljil na njihovi smotrnosti. Da bi omejili upravno breme SZI ter dolgoročno zagotovili več virov in dejavnosti, bi moral EIT s SZI skleniti sporazume o nepovratnih sredstvih za obdobje do treh let ali, kadar je to ustrezneje, letne sporazume o nepovratnih sredstvih. Z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) bi moral imeti EIT možnost, da tak sporazum o partnerstvu sklene za začetno obdobje sedmih let in ga na podlagi uspešnega delovanja in pozitivnih rezultatov vmesnega pregleda in celovite ocene SZI podaljša za največ še eno obdobje sedmih let. Po izteku sporazuma o partnerstvu lahko EIT in SZI skleneta memorandum o sodelovanju z namenom, da ohranita aktivno sodelovanje.

(19)

Terciarno izobraževanje je treba podpreti kot sestavni del trikotnika znanja, saj je v tem smislu pogosto spregledano. Sodelujoče visokošolske ustanove ter izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi morali prek SZI podeljevati stopnje izobrazbe in diplome v skladu z nacionalnimi pravili in postopki akreditacije. Sporazumi o partnerstvu, sporazumi o nepovratnih sredstvih in memorandumi o sodelovanju med EIT in SZI bi morali zagotoviti, da se te stopnje izobrazbe in diplome štejejo tudi kot stopnje izobrazbe in diplome EIT. EIT bi moral tudi okrepiti promoviranje stopenj izobrazbe in diplom z znakom EIT, da bi bile bolj prepoznavne tudi zunaj skupnosti EIT, ter razširiti njihovo uporabo na programe vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja, usposabljanja, prekvalifikacije in izpopolnjevanja. EIT bi moral v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) s svojimi dejavnostmi in delom pomagati spodbujati mobilnost študentov, raziskovalcev in osebja ter zagotoviti priložnosti za vseživljenjsko učenje, mentorstvo in inštruiranje.

(20)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, ki bodo zagotavljale odgovornost, odprtost in preglednost EIT. Ustrezna pravila, ki urejajo upravljanje in delovanje EIT, bi morala biti sprejeta v statutu EIT.

(21)

EIT bi moral imeti pravno osebnost, da bi se zagotovila njegova funkcionalna samostojnost in neodvisnost od nacionalnih organov in zunanjih pritiskov, sam bi moral upravljati svoj proračun, njegovi prihodki pa bi morali vključevati prispevek Unije.

(22)

Pričakuje se, da bodo industrija ter finančni in storitveni sektor znatno prispevali v proračun SZI. SZI bi si morale zlasti prizadevati za čim večji delež prispevkov iz zasebnih virov in prihodkov, ustvarjenih z lastnimi dejavnostmi, ter za finančno vzdržnost, ki bi jo morale doseči najpozneje pred iztekom 15 let finančne podpore EIT. SZI in njihove partnerske organizacije bi morale objaviti dejstvo, da opravljajo svoje dejavnosti v okviru EIT in da prejemajo finančni prispevek iz splošnega proračuna Unije. Poleg tega bi bilo treba povečati preglednost financiranja, in sicer z objavo informacij o projektih, ki se financirajo, in o dodelitvi sredstev.

(23)

V zvezi s finančnim prispevkom Unije v breme splošnega proračuna Unije bi se moral uporabljati proračunski postopek Unije. Revizijo računovodskih izkazov bi moralo opravljati Računsko sodišče v skladu s finančno uredbo.

(24)

Inštitut EIT bi si moral po najboljših močeh prizadevati za nemoten prehod med obdobji večletnega finančnega okvira, zlasti za tekoče dejavnosti.

(25)

Prihodki EIT bi morali vključevati sredstva Unije iz finančnega prispevka iz Obzorja Evropa. Treba bi bilo omogočiti, da bi prihodki vključevali tudi prispevke iz drugih zasebnih in javnih virov.

(26)

EIT je organ, ki ga Unija ustanavlja v smislu člena 70 finančne uredbe, zato bi moral svoja finančna pravila sprejeti skladno s tem. Zato bi se morala za EIT uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 (10).

(27)

EIT bi moral sprejeti konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, v katerem opiše izvedene dejavnosti in rezultate delovanja v preteklem koledarskem letu. Prav tako bi moral EIT v skladu s svojimi finančnimi pravili sprejeti enotni programski dokument, ki bi temeljil na SIP, v katerem opiše načrtovano pobudo glede na letno in večletno načrtovanje programa in s katerim se bo EIT lahko odzval na notranji in zunanji razvoj na področju raziskav, družbe, tehnologije, terciarnega izobraževanja, inovacij in drugih ustreznih področjih. EIT bi moral ta enotni programski dokument v vednost posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(28)

EIT je od svoje ustanovitve uporabljal strokovno znanje svojega osebja. Vendar so zaradi pravnega okvira, ki se uporablja na podlagi Uredbe (ES) št. 294/2008, nekatere od pogodb za zaposlene potekle in jih ni bilo mogoče podaljšati. Da bi se v prihodnje izognil taki situaciji in glede na pomembnost človeškega strokovnega znanja za uspeh dejavnosti EIT je v njegovem interesu, da si v okviru veljavnega pravnega okvira po najboljših močeh prizadeva pritegniti in obdržati usposobljeno osebje.

(29)

Primerno je, da Komisija sproži neodvisne zunanje ocene delovanja EIT, vključno z dejavnostmi, ki jih upravljajo SZI, na podlagi katerih se bo zlasti lahko pripravil SIP. S temi ocenami bi bilo treba preučiti, kako EIT izpolnjuje svojo nalogo in cilje; zajemati bi morala vse dejavnosti EIT in SZI. Pri tem bi bilo treba oceniti dodano vrednost Unije EIT, učinek po vsej Uniji in učinek dejavnosti v okviru regionalne inovacijske sheme, odprtost, uspešnost, učinkovitost, dejavnosti ozaveščanja, komuniciranje, prepoznavnost, razširjanje rezultatov, pomembnost izvajanih dejavnosti ter to, ali so skladne z ustreznimi politikami Unije in nacionalnimi politikami ter jih dopolnjujejo, vključno z morebitno sinergijo z drugimi deli Obzorja Evropa. Komisija bi morala te ocene upoštevati pri svojih ocenah v okviru Obzorja Evropa, ki so določene v Uredbi (EU) 2021/695.

(30)

EIT bi si moral čim bolj prizadevati za poenostavitev terminologije v zvezi s strukturo vsake SZI, da bi bil EIT še lažje in bolj prepoznaven.

(31)

Da bi EIT prispeval k premostitvi inovacijskega razkoraka v Evropi, bi moral zlasti prek regionalne inovacijske sheme, podrobneje določene v SIP, podpirati inovacijsko zmogljivost držav in regij ter si prizadevati za krepitev inovacijskih ekosistemov, da bi se lahko spopadli s svetovnimi izzivi in v SZI pritegnili nove partnerske organizacije.

(32)

SZI, ki delujejo kot spodbujevalke inovacij, bi morale upoštevati prednostne naloge držav članic v okviru strategije pametne specializacije in izboljšati njihovo inovacijsko zmogljivost, tako da bi v celoti upoštevale regionalne zmogljivosti in prednosti, priložnosti, pomanjkljivosti ter lokalne akterje ter njihove dejavnosti in trge.

(33)

Bistveno je spodbujati močno sinergijo med EIT in EIC. SZI bi morale v tesni sinergiji z EIC spodbujati ustanavljanje inovativnih podjetij, hkrati pa preprečevati podvajanje, upravičenci EIT pa bi morali imeti možnost, da se prijavijo za uporabo podpornih instrumentov EIC, ki dopolnjujejo storitve SZI. Zlasti bi morala imeti zagonska podjetja z visokim potencialom za rast, ki jih podpirajo SZI, preprostejši in hitrejši dostop do dejavnosti EIC, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/695, da bi lahko hitro zrasla, upravičenci EIC pa bi morali imeti možnost, da uporabijo podporne storitve EIT. Da bi se izognili izoliranosti ter spodbujali sinergijo in sodelovanje, bi morala EIT in EIC predvideti vzajemno in sistematično izmenjavo informacij. Upravni odbor bi moral imeti možnost, da člane odbora EIC povabi na seje kot opazovalce, kadar je to ustrezno.

(34)

Da bi se zagotovila kontinuiteta dejavnosti inštituta EIT ter SZI v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/695, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej, nekatere njene določbe pa bi se morale uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(35)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in nadnacionalnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(1)

„inovacija“ pomeni postopek, vključno z rezultatom tega postopka, v okviru katerega nastajajo nove ideje kot odziv na družbene, gospodarske ali okoljske potrebe ter povpraševanje, na podlagi teh idej pa se ustvarijo novi izdelki, postopki, storitve ali poslovni, organizacijski in socialni modeli, ki se uspešno uvedejo na obstoječi trg ali so sposobni ustvarjati nove trge in ki družbi prinašajo vrednost;

(2)

„skupnost znanja in inovacij“ ali „SZI“ pomeni obsežno institucionalizirano evropsko partnerstvo, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2021/695, med terciarnimi izobraževalnimi institucijami, raziskovalnimi organizacijami, družbami in drugimi deležniki v inovacijskem procesu v obliki strateške mreže, ne glede na njeno pravno obliko, na podlagi skupnega srednjeročnega do dolgoročnega inovacijskega načrtovanja za izpolnitev ciljev EIT in za prispevek k doseganju ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2021/695;

(3)

„kolokacijski center“ pomeni fizično vozlišče, vzpostavljeno na odprt in pregleden način, ki spodbuja povezave med akterji trikotnika znanja in aktivno sodelovanje med njimi ter deluje kot osrednja točka za izmenjavo znanja, prek katere lahko partnerji SZI dostopajo do zmogljivosti in strokovnega znanja, potrebnih za doseganje skupnih ciljev;

(4)

„vozlišče regionalne inovacijske sheme“ pomeni fizično vozlišče, ki ga vzpostavi SZI in je njen sestavni del v državi članici ali pridruženi državi, ki je vključena v regionalno inovacijsko shemo, ki služi kot kontaktna točka za dejavnosti SZI ter za pritegnitev in vključevanje lokalnih akterjev trikotnika znanja v dejavnosti SZI;

(5)

„partnerska organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je član SZI in lahko vključuje zlasti terciarne izobraževalne institucije, izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalne organizacije, javne institucije, javne ali zasebne družbe, finančne institucije, regionalne in lokalne organe, fundacije in neprofitne organizacije;

(6)

„raziskovalna organizacija“ pomeni javni ali zasebni pravni subjekt, katerega eden od glavnih ciljev je izvedba raziskav ali tehnološki razvoj;

(7)

„terciarna izobraževalna institucija“ pomeni univerzo ali kakršno koli terciarno izobraževalno institucijo, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev stopenj izobrazbe in diplom, zlasti na magistrski in doktorski ravni, ne glede na njeno poimenovanje v nacionalnem okviru;

(8)

„skupnost EIT“ pomeni EIT in aktivno skupnost posameznikov in pravnih subjektov, ki so prejeli ali prejemajo podporo ali finančni prispevek EIT;

(9)

„strateški inovacijski program“ ali „SIP“ pomeni akt, v katerem so določeni prednostna področja in strategija EIT za prihodnje pobude, njegova sposobnost ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti, cilji EIT, ključni ukrepi, način delovanja, pričakovani rezultati in učinek ter ocena potrebnih sredstev za obdobje Obzorja Evropa ter večletnega finančnega okvira;

(10)

„regionalna inovacijska shema“ ali „RIS“ pomeni shemo, ki spodbuja povezovanje v okviru trikotnika znanja ter inovacijske zmogljivosti držav (in regij v teh državah), za katere je v SIP navedeno, da imajo po evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov „povprečne“ ali „skromne“ rezultate, pa tudi najbolj oddaljenih regij v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sicer zlasti s privabljanjem in vključevanjem novih partnerjev v SZI ter odpravljanjem regionalnih razlik, s čimer se zmanjšuje inovacijski razkorak;

(11)

„forum deležnikov“ pomeni platformo, ki se je lahko udeležijo predstavniki institucij Unije, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, organiziranih interesnih skupin in posameznih subjektov s poslovnega področja, področja terciarnega izobraževanja in raziskovalnega področja, iz združenj, civilne družbe in grozdnih organizacij ter drugih deležnikov iz trikotnika znanja;

(12)

„poslovni načrt SZI“ pomeni dokument, priložen sporazumu o nepovratnih sredstvih, ki zajema obdobje do treh let in opisuje cilje SZI, način njihovega doseganja, pričakovane rezultate, načrtovane dejavnosti SZI z dodano vrednostjo ter s tem povezane finančne potrebe in vire, vključno z ukrepi za doseganje finančne vzdržnosti in povečanje odprtosti SZI za nove partnerje iz vse Unije;

(13)

„dejavnosti SZI z dodano vrednostjo“ pomeni dejavnosti, ki jih v skladu s poslovnim načrtom SZI izvajajo partnerske organizacije in ki prispevajo k povezovanju trikotnika znanja – terciarno izobraževanje, raziskave in inovacije –, vključno z dejavnostmi ustanavljanja, upravljanja in usklajevanja SZI, in k splošnim ciljem EIT;

(14)

„dejavnosti med SZI“ pomeni dejavnosti, katerih cilj je okrepiti sodelovanje in sinergijo med SZI, spodbujati bolj interdisciplinaren pristop ter ustvariti kritično maso med SZI za obravnavo tem skupnega interesa;

(15)

„memorandum o sodelovanju“ pomeni sporazum med EIT in SZI, katerega namen je, da SZI ostane dejavna članica skupnosti EIT tudi po izteku sporazuma o partnerstvu, in ki vsebuje pogoje za dostop do konkurenčnih razpisov EIT za nekatere specifične dejavnosti in nadnacionalne dejavnosti z visoko dodano vrednostjo Unije;

(16)

„finančna vzdržnost“ pomeni sposobnost SZI, da neodvisno od prispevkov EIT samostojno financira svoje dejavnosti v trikotniku znanja.

(a)

v skladu s SIP opredeli svoje glavne prednostne naloge in dejavnosti ter jih izvaja v skladu z veljavnimi določbami Uredbe (EU) 2021/695;

(b)

zagotavlja odprtost za morebitne nove partnerske organizacije in krepi ozaveščenost med njimi ter z nadgrajevanjem obstoječih informacijskih mrež in struktur spodbuja njihovo udeležbo pri dejavnostih EIT po vsej Uniji, predvsem MSP ter centri odličnosti v nastajanju, tudi prek regionalne inovacijske sheme;

(c)

v skladu s členom 9 izbere in imenuje SZI ter s sporazumi o partnerstvu in sporazumi o nepovratnih sredstvih opredeli njihove pravice in dolžnosti, nadzoruje SZI in jim zagotovi ustrezno podporo in strateške usmeritve z ustreznimi ukrepi za nadzor kakovosti, stalnim spremljanjem in rednim zunanjim ocenjevanjem njihovih dejavnosti v skladu s členom 11, ter po potrebi sprejme korektivne ukrepe;

(d)

usmerja izvajanje regionalne inovacijske sheme, tudi prek njenih vozlišč, ki jih izvajajo SZI;

(e)

zagotavlja ustrezno raven usklajevanja in omogoča komuniciranje in tematsko sodelovanje med SZI ter objavlja razpise za dejavnosti med SZI in skupne storitve;

(f)

zagotavlja, da SZI v velikem obsegu izvajajo stopnje izobrazbe in diplome z znakom EIT, jih bolj promovira zunaj skupnosti EIT in jih razširi na programe vseživljenjskega učenja;

(g)

spodbuja razširjanje najboljših praks za povezovanje v okviru trikotnika znanja, vključno med SZI in po vsej Uniji, med drugim tudi prek regionalne inovacijske sheme, da bi se s tem razvila skupna kultura inovacij in prenosa znanja, in da bi se spodbudila odprtost SZI za nove člane prek dejavnosti ozaveščanja;

(h)

spodbuja intenzivno razširjanje, sporočanje in dobro izkoriščanje rezultatov in priložnosti, ki prihajajo iz skupnosti EIT, da se po vsej Uniji ozavešča o EIT ter povečujeta njegova prepoznavnost in znanje o njem ter da se spodbuja sodelovanje v dejavnostih skupnosti EIT;

(i)

podpira SZI pri oblikovanju učinkovite strategije finančne vzdržnosti za mobilizacijo sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov;

(j)

spodbuja odličnost na področjih terciarnega izobraževanja, raziskav in inovacij, zlasti s promoviranjem SZI kot odličnih inovacijskih partneric;

(k)

spodbuja multidisciplinarne pristope k inovacijam po vseh sektorjih, tudi s povezovanjem tehnoloških, družbenih in netehnoloških rešitev, trajnosti in podnebne nevtralnosti po zasnovi, organizacijskih pristopov, osredotočanja na podjetništvo in novih poslovnih modelov;

(l)

zagotavlja sinergijo in dopolnjevanje med dejavnostmi EIT in drugimi programi Unije, kadar je potrebno, v skladu z Uredbo (EU) 2021/695;

(m)

spodbuja razpravo ter izmenjavo in razširjanje strokovnega znanja in izkušenj med SZI glede inovativnih modelov pravic intelektualne lastnine, da bi se spodbudil prenos in razširjanje znanja, in sicer v kontekstu SZI in širše po vsej Uniji;

(n)

zagotavlja potrebno podporo SZI in spodbuja sinergijo z njimi, da razvijejo inovativne rešitve;

(o)

najmanj vsaki dve leti organizira redna srečanja foruma deležnikov, na katerih deli informacije in razpravlja o svojih dejavnostih, izkušnjah, najboljših praksah ter prispevku k politikam in ciljem Unije na področjih inovacij, raziskav in izobraževanja ter k drugim politikam in ciljem Unije, kadar je ustrezno, ter deležnikom omogoči, da izrazijo svoja stališča;

(p)

vsaj dvakrat letno organizira sestanke skupine predstavnikov držav članic, in sicer neodvisno od sestankov foruma deležnikov;

(q)

omogoča vzpostavitev zmogljivosti za skupne storitve skupnosti EIT;

(r)

spodbuja postopno mreženje vozlišč regionalne inovacijske sheme in kolokacijskih centrov v državah članicah, da se omogoči njihovo sodelovanje znotraj skupnosti EIT in z lokalnimi inovacijskimi ekosistemi;

(s)

spremlja izvajanje dejavnosti, ki naj bi jih izvajale SZI za razvoj podjetniške in inovacijske zmogljivosti članskih organizacij, zlasti terciarnih izobraževalnih zavodov, izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, MSP ter zagonskih podjetij in njihovo vključevanje v inovacijske ekosisteme po vsej Uniji in v skladu s pristopom, ki temelji na trikotniku znanja;

(t)

v sodelovanju s Komisijo in po posvetovanju s SZI oblikuje ter začne izvajati in usklajevati pilotno pobudo v podporo razvoju inovacijskih in podjetniških zmogljivosti v terciarnih izobraževalnih institucijah in njihovemu povezovanju v inovacijske ekosisteme (pilotna pobuda za terciarno izobraževanje), ki se bo izvajala prek SZI.

(a)

so v členu 9(3) in (4) te uredbe določeni minimalni pogoji za oblikovanje SZI;

(b)

se za dejavnosti SZI z dodano vrednostjo, kadar je to ustrezno, lahko uporabljajo posebna pravila glede lastništva, pravic dostopa, izkoriščanja in razširjanja rezultatov.