(1)

Program Fiscalis 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter ga izvaja Komisija v sodelovanju z državami članicami in pridruženimi državami, kot tudi njegovi predhodni programi, so pomembno prispevali k lajšanju in krepitvi sodelovanja med davčnimi organi v Uniji. Davčni organi sodelujočih držav so priznali dodano vrednost teh programov, tudi za zaščito finančnih in gospodarskih interesov držav članic in davkoplačevalcev. Izzive za naslednje desetletje je mogoče reševati samo, če države članice presežejo meje svojih upravnih ozemelj in intenzivno sodelujejo s svojimi partnerji.

(2)

Program Fiscalis 2020 ponuja državam članicam okvir Unije za razvoj dejavnosti sodelovanja. Ta okvir je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lastne dvo- ali večstranske okvire sodelovanja. Zato je ustrezno zagotoviti nadaljevanje programa Fiscalis 2020, in sicer z uvedbo novega programa na istem področju, tj. programa Fiscalis (v nadaljnjem besedilu: Program).

(3)

Z zagotavljanjem okvira za ukrepe, ki podpira notranji trg, spodbuja konkurenčnost Unije ter ščiti finančne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic, bi moral Program prispevati k podpiranju davčne politike in izvajanja prava Unije v zvezi z obdavčitvijo; preprečevanju davčnih goljufij, davčnih utaj, agresivnega davčnega načrtovanja in dvojne neobdavčitve ter boju proti njim; preprečevanju in zmanjševanju nepotrebnega upravnega bremena za državljane in podjetja pri čezmejnih transakcijah; podpiranju pravičnejših in učinkovitejših davčnih sistemov; uresničevanju celotnega potenciala notranjega trga in spodbujanju poštene konkurence v Uniji; podpiranju skupnega pristopa Unije v mednarodnih forumih, krepitvi upravnih zmogljivosti davčnih organov, vključno s posodobitvijo tehnik poročanja in revizije, ter podpiranju tovrstnega usposabljanja osebja davčnih organov.

(4)

V tej uredbi so določena finančna sredstva za Program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (4).

(5)

Da bi podprli proces pristopa in pridružitve tretjih držav, bi moralo biti omogočeno, da v Programu sodelujejo tudi države pristopnice in države kandidatke ter potencialne države kandidatke in partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če bodo izpolnjeni določeni pogoji. V Programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v posebnih sporazumih med Unijo in zadevnimi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v katerem koli programu Unije.

(6)

Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(7)

Ukrepi v okviru programa Fiscalis 2020 so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo zato treba ohraniti. Da bi zagotovili enostavnejše in prožnejše izvajanje Programa ter tako bolje uresničevali njegove cilje, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti, kot so sestanki in podobni priložnostni dogodki, če je ustrezno tudi prisotnost v upravnih uradih in sodelovanje v upravnih preiskavah; strukturirano sodelovanje na podlagi projektov, če je ustrezno tudi skupne revizije; in krepitev informacijskih zmogljivosti, če je ustrezno tudi dostop davčnih organov do medsebojno povezanih registrov. Kadar je ustrezno, bi bilo treba z ukrepi obravnavati tudi prednostne teme, da se izpolnijo cilji Programa. Program bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje in koriščenje inovacij, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje temeljnih prioritet obdavčevanja.

(8)

Zaradi vse večje mobilnosti davkoplačevalcev, števila čezmejnih transakcij, internacionalizacije finančnih instrumentov in zato tudi večjega tveganja za davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje, kar vse sega daleč prek meja Unije, bi bile lahko prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene Programu, in mednarodnimi organizacijami v interesu Unije ali držav članic. Take prilagoditve ali razširitve bi zlasti preprečile upravno breme in stroške, ki nastanejo zaradi razvoja in delovanja dveh podobnih elektronskih sistemov, enega za izmenjavo informacij v Uniji in drugega za mednarodno izmenjavo informacij. Zato bi morale take prilagoditve ali razširitve biti upravičene do financiranja v okviru Programa.

(9)

Zaradi pomembnosti globalizacije ter boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju bi moral Program omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Taki zunanji strokovnjaki bi večinoma morali biti predstavniki vladnih organov, tudi predstavniki vladnih organov iz nepridruženih tretjih držav, vključno z najmanj razvitimi državami, ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov, davkoplačevalcev in civilne družbe. Izraz najmanj razvita država bi bilo treba razumeti kot tretjo državo ali ozemlje države nečlanice EU, upravičeno do uradne razvojne pomoči v skladu z zadevnim seznamom, ki ga javno objavi Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj in ki temelji na opredelitvi pojma najmanj razvitih držav, kot so jo oblikovali Združeni narodi. Izbor strokovnjakov v strokovnih skupinah bi moral temeljiti na sklepu Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije. Za strokovnjake, ki so imenovani v svojem imenu, da delujejo neodvisno in v javnem interesu, bi morala Komisija zagotoviti, da so nepristranski, da nimajo morebitnega nasprotja interesov z njihovimi poklicnimi obveznostmi ter da so informacije o njihovem izboru in sodelovanju javno dostopne.

(10)

V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določila v sporočilu z dne 19. oktobra 2010 o pregledu proračuna EU, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru Programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer pa ne sme priti do dvojnega financiranja. Ukrepi v okviru Programa bi morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo davčna politika in davčni organi.

(11)

Za zagotovitev stroškovne učinkovitosti bi moral Program izkoristiti morebitne sinergije z drugimi ukrepi Unije na sorodnih področjih, kot so program Carina, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/444 Evropskega parlamenta in Sveta (6), program Unije za boj proti goljufijam, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/785 Evropskega parlamenta in Sveta (7), program Enotni trg, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Mehanizem za okrevanje in odpornost, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in Instrument za tehnično podporo, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(12)

Največ sredstev iz proračuna Programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev informacijskih zmogljivosti. Zato bi bilo treba v posebnih določbah opisati in razlikovati med skupnimi in nacionalnimi komponentami evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic. Kolikor je to mogoče, bi bilo treba zagotoviti interoperabilnost in sinergije med skupnimi in nacionalnimi komponentami evropskih elektronskih sistemov ter drugimi elektronskimi sistemi ustreznih programov Unije.

(13)

Trenutno ni nobene zahteve po pripravi večletnega strateškega načrta za obdavčitev, da bi se oblikovalo skladno in interoperabilno elektronsko okolje za obdavčevanje v Uniji. Za zagotovitev takšnih ukrepov za razvoj informacijskih zmogljivosti bi morale biti v Programu določene zahteve za pripravo takšnega načrta, ki je načrtovalno orodje, ki bi moralo biti skladno z obveznostmi iz zadevnih pravnih aktov Unije in teh obveznosti ne bi smelo presegati.

(14)

To uredbo bi bilo treba izvajati s programi dela. Zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in upoštevanja sčasoma pridobljenih izkušenj bi bilo treba omogočiti, da programi dela zajemajo več let. Prehod z letnih na večletne programe dela, od katerih noben ne bi smel zajemati več kot tri leta, bi zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice.

(15)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(16)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12) bi bilo treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa. Vmesna in končna ocena, ki bi ju bilo treba izvesti najpozneje štiri leta po začetku izvajanja oziroma dokončanju Programa, bi morali prispevati k postopku odločanja v okviru naslednjih večletnih finančnih okvirov. V vmesnih in končnih ocenah bi bilo treba obravnavati tudi preostale ovire za doseganje ciljev Programa in predlagati najboljšo prakso. Poleg vmesne in končne ocene bi bilo treba za spremljanje doseženega napredka v okviru sistema za poročanje o smotrnosti izdajati tudi letna poročila o napredku. V teh poročilih bi bilo treba povzeti pridobljene izkušnje in, če je ustrezno, ugotovljene ovire v okviru dejavnosti Programa, ki so potekale v zadevnem letu.

(17)

Komisija bi morala organizirati redne seminarje davčnih organov s predstavniki držav članic upravičenk, na katerih bi obravnavali težave, povezane s cilji Programa, in predlagali morebitne izboljšave teh ciljev, vključno z izmenjavo informacij med davčnimi organi.

(18)

Da bi se ustrezno odzvali na spremembe prednostnih nalog davčne politike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejema akte v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev Programa in v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(19)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (14), (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) in (EU) 2017/1939 (16) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(20)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (18), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(21)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(22)

Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane glede na to, ali je z njimi mogoče uresničiti specifične cilje ukrepov in doseči rezultate, pri čemer bi se upoštevali zlasti strošek kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem izbiranju bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj financiranja in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe. Upravičeni stroški bi morali biti določeni glede na naravo upravičenih ukrepov. Izredno pomembno bi moralo biti kritje potnih stroškov, stroškov nastanitve in dnevnic za sodelujoče na sestankih in podobnih priložnostnih dogodkih ali kritje stroškov, povezanih z organizacijo dogodkov, da se zagotovi sodelovanje nacionalnih strokovnjakov in davčnih organov pri skupnih ukrepih.

(23)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da prosilec lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so aktivnosti in stroški iz začetka proračunskega leta 2021 upravičeni, tudi če so se aktivnosti začele izvajati in so stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(24)

Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)

Uredbo (EU) št. 1286/2013 bi bilo treba zato razveljaviti.

(26)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

(1)

Svet je 18. januarja 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 36/2012.

(2)

Na podlagi pregleda ukrepov iz Uredbe (EU) št. 36/2012 bi bilo treba posodobiti vnose za 25 fizičnih oseb in tri subjekte na seznamu za fizične in pravne osebe, subjekte ali organe iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012.

(3)

Vnose za pet preminulih oseb bi bilo treba črtati s seznama za fizične in pravne osebe, subjekte ali organe iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012.

(4)

Prilogo II k Uredbi (EU) št. 36/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Tabela 3 v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 vsebuje seznam usklajenih razvrstitev in označitev nevarnih snovi na podlagi meril iz delov 2 do 5 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Predlogi za uvedbo usklajenih razvrstitev in označitev nekaterih snovi ter posodobitev ali črtanje usklajenih razvrstitev in označitev nekaterih drugih snovi so bili v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1272/2008 poslani Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Odbor za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: odbor RAC) pri Agenciji je sprejel mnenja (2) o teh predlogih, potem ko je upošteval pripombe zainteresiranih strani. Navedena mnenja odbora RAC so:

(3)

Ocene akutne strupenosti (ATE) se uporabljajo predvsem za določitev razvrstitve v zvezi z akutno strupenostjo za zdravje ljudi tistih zmesi, ki vsebujejo snovi, razvrščene kot akutno strupene. Vključitev usklajenih vrednosti ATE v vnose v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 olajša usklajeno razvrščanje zmesi in zagotovi podporo organom, odgovornim za izvrševanje. Na podlagi nadaljnjih znanstvenih ocen nekaterih snovi je Agencija izpeljala vrednosti ATE za dibakrov oksid, dibakrov klorid trihidroksid, tetrabakrov heksahidroksid sulfat in tetrabakrov heksahidroksid sulfat hidrat, bakrove luske (prevlečene z alifatskimi kislinami), bakrov (II) karbonat--bakrov (II) hidroksid (1:1) in bakrov dihidroksid; bakrov (II) hidroksid, bordojsko mešanico; reakcijske produkte bakrovega sulfata s kalcijevim dihidroksidom in bakrovim sulfatom, pentahidratom, poleg tistih, ki so bile predlagane v mnenjih odbora RAC za druge snovi. Navedene vrednosti ATE bi morale biti vključene v predzadnji stolpec tabele 3 v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(4)

Komisija je prejela dodatne informacije, s katerimi je bila izpodbijana znanstvena ocena iz mnenj odbora RAC z dne 15. marca 2019 o mankozebu, z dne 20. septembra 2019 o 4-metilpentan-2-onu in z dne 20. septembra 2019 o dimetomorfu. Komisija je te informacije ocenila in ugotovila, da ne zadostujejo za vzbujanje dvomov glede znanstvene analize iz mnenj odbora RAC.

(5)

Komisija zato meni, da je primerno uvesti, posodobiti ali črtati usklajene razvrstitve in označitve nekaterih snovi.

(6)

Uredbo (ES) št. 1272/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Skladnost z novimi ali posodobljenimi usklajenimi razvrstitvami se ne bi smela zahtevati takoj, ker dobavitelji potrebujejo določeno obdobje za prilagoditev označevanja in pakiranja snovi in zmesi novim ali pregledanim razvrstitvam ter prodajo obstoječih zalog, za katere veljajo že obstoječe regulativne zahteve. To obdobje je tudi potrebno, da se dobaviteljem zagotovi dovolj časa za sprejetje ukrepov, ki so potrebni za neprekinjeno izpolnjevanje drugih pravnih zahtev po spremembah v skladu s to uredbo. Take zahteve lahko vključujejo zahteve iz točke (f) člena 22(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali zahteve iz člena 50 Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar bi dobavitelji morali imeti možnost, da uporabljajo nove ali posodobljene usklajene razvrstitve ter ustrezno prilagodijo označevanje in pakiranje, in sicer prostovoljno pred datumom začetka uporabe te uredbe in po datumu začetka njene veljavnosti, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja ter zadostna prožnost za dobavitelje –

(1)

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa usklajeno razvrstitev snovi kot rakotvornih, mutagenih ali strupenih za razmnoževanje (CMR) na podlagi mnenja, ki ga pripravi Odbor za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije. Snovi so razvrščene kot snovi CMR kategorije 1A, snovi CMR kategorije 1B ali snovi CMR kategorije 2, odvisno od stopnje dokazanosti lastnosti CMR.

(2)

Člen 15 Uredbe (ES) št. 1223/2009 določa, da se snovi, razvrščene kot snovi CMR kategorije 1A, 1B ali 2 v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 (snovi CMR), ne smejo uporabljati v kozmetičnih izdelkih. Vendar se snov CMR lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih, če so izpolnjeni pogoji iz drugega stavka člena 15(1) ali drugega pododstavka člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009.

(3)

Da bi se prepoved snovi CMR na notranjem trgu izvajala enotno, da bi se zagotovila pravna varnost, zlasti za gospodarske subjekte in pristojne nacionalne organe, ter da bi se zagotovila visoka raven varovanja zdravja ljudi, bi morale biti snovi CMR vključene na seznam prepovedanih ali, kot je ustrezno, omejenih snovi v Prilogi II oziroma Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 in, kadar je primerno, črtane s seznama omejenih ali dovoljenih snovi v prilogah III do VI k navedeni uredbi. Kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega stavka člena 15(1) ali drugega pododstavka člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009, bi bilo treba ustrezno spremeniti sezname omejenih ali dovoljenih snovi v prilogah III do VI k navedeni uredbi.

(4)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/217 (3) , ki se uporablja od 1. oktobra 2021, so bile nekatere snovi razvrščene kot snovi CMR v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Zato je treba od istega datuma prepovedati uporabo navedenih snovi CMR v kozmetičnih izdelkih.

(5)

Delegirana uredba (EU) 2020/217 zlasti določa razvrstitev snovi TiO2 (ime INCI: titanium dioxide) med „rakotvorne snovi kategorije 2 (vdihavanje)“, kar velja za titanov dioksid v obliki prahu, ki vsebuje 1 % ali več delcev z aerodinamičnim premerom ≤ 10 μm.

(6)

Titanov dioksid je trenutno naveden v vnosu 143 v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1223/2009 in se lahko uporablja kot barvilo v kozmetičnih izdelkih, če izpolnjuje merila čistosti, kot so določena v vnosu E 171 (titanov dioksid) v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (4). Titanov dioksid je naveden tudi v vnosih 27 in 27a (v obliki nanodelcev) v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009 kot UV filter in je v kozmetičnih izdelkih dovoljen le v koncentracijah do 25 %. Poleg tega je titanov dioksid (nano) dovoljen v izdelkih, pripravljenih za uporabo, razen na načine, ki bi lahko pri končnem uporabniku povzročili izpostavljenost pljuč ob vdihavanju, ter ob upoštevanju drugih pogojev iz navedenega vnosa.

(7)

Po razvrstitvi titanovega dioksida kot snovi CMR je bil 28. januarja 2020 vložen zahtevek, da se v kozmetičnih izdelkih uporabi izjemoma v skladu z drugim stavkom člena 15(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009.

(8)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP) je 6. oktobra 2020 sprejel znanstveno mnenje o titanovem dioksidu (5) (v nadaljnjem besedilu: mnenje ZOVP) za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009. V mnenju ZOVP, ki je zajemalo titanov dioksid (ki se lahko vdihuje) v obliki prahu z vsebnostjo 1 % ali več delcev z aerodinamičnim premerom ≤ 10 μm, je bilo na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovljeno, da je TiO2 varen za potrošnike na splošno, kadar se uporablja v izdelkih za obraz v obliki prahu v raztresenem stanju do najvišje koncentracije 25 % in v izdelkih za lase v obliki aerosolnega razpršila do najvišje koncentracije 1,4 %. Kar zadeva poklicno uporabo, se je TiO2 štel za varnega, kadar se uporablja v izdelkih za lase v obliki aerosolnega razpršila do najvišje koncentracije 1,1 %.

(9)

Poleg tega je ZOVP ugotovil, da so bili navedeni rezultati pridobljeni iz kozmetičnih izdelkov, ki so temeljili samo na eni vrsti titanovega dioksida (pigment), in da zaradi pomanjkanja dodatnih informacij ni bilo mogoče sklepati, ali bi lahko te ugotovitve veljale tudi za druge kozmetične uporabe, ki vsebujejo druge vrste titanovega dioksida, ki niso izrecno zajete v mnenju ZOVP.

(10)

Glede na ugotovitve ZOVP titanov dioksid v obliki prahu z vsebnostjo 1 % ali več delcev z aerodinamičnim premerom ≤ 10 μm ne bi smel biti dovoljen za uporabo na načine, ki lahko povzročijo izpostavljenost končnega uporabnika pri vdihavanju, in bi ga bilo zato treba dodati na seznam omejenih snovi v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009, njegova uporaba pa bi morala biti dovoljena le v izdelkih za obraz v obliki prahu v raztresenem stanju in izdelkih za lase v obliki aerosolnega razpršila, kot je navedeno v teh ugotovitvah. Poleg vključitve titanovega dioksida v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 bi bilo treba določiti, da se uporaba titanovega dioksida kot barvila v skladu z vnosom 143 v Prilogi IV k navedeni uredbi ter uporaba titanovega dioksida kot UV filtra v skladu z vnosom 27 v Prilogi VI k navedeni uredbi dovoli brez poseganja v njegovo omejeno uporabo v skladu s Prilogo III k navedeni uredbi. V ta namen bi bilo treba v ustreznih vnosih v Prilogi IV in Prilogi VI k navedeni uredbi dodati sklic na omejeno uporabo titanovega dioksida v okviru Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009. V zvezi z uporabo titanovega dioksida (nano) kot UV filtra v skladu z vnosom 27a v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009 dodatni ukrepi niso potrebni, saj vnos 27a že določa, da se titanov dioksid (nano) ne sme uporabljati na načine, ki lahko povzročijo izpostavljenost pljuč končnega uporabnika ob vdihavanju.

(11)

V zvezi s snovmi razen titanovega dioksida, ki so bile z Delegirano uredbo (EU) 2020/217 razvrščene kot snovi CMR v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, ni bil vložen noben zahtevek, da se v kozmetičnih izdelkih uporabijo izjemoma. To zadeva kobalt, metaldehid (ISO), metilživosrebrov klorid, benzo[rst]pentafen, dibenzo[b,def]krizen; dibenzo[a,h]piren, etanol, 2,2’-iminobis-,N-(C13-15-razvejani in nerazvejani alkilni) derivati, ciflumetofen (ISO), diizoheksil ftalat, halosulfuron-metil (ISO), 2-metilimidazol, metaflumizon (ISO), dibutilbis(pentan-2,4-dionato-O,O’)tin, nikljev bis(sulfamidat), 2-benzil-2-dimetilamino-4′- morfolinobutirofenon in etilenoksid. Za te snovi trenutno ne veljajo omejitve iz Priloge III niti niso odobrene v skladu s prilogami IV, V ali VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009. Tri od teh snovi, in sicer nikljev bis(sulfamidat), etilen oksid in 2-benzil-2-dimetilamino-4′- morfolinobutirofenon, so trenutno navedene v Prilogi II k navedeni uredbi. Snovi, ki še niso navedene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1223/2009, bi bilo treba v navedeni prilogi dodati na seznam snovi, ki so prepovedane v kozmetičnih izdelkih.

(12)

Z Uredbo Komisije (EU) 2019/1966 (6), ki je bila sprejeta zaradi enotnega izvajanja prepovedi snovi, razvrščenih kot snovi CMR v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, z Uredbo Komisije (EU) 2018/1480 (7), so bile uvedene spremembe vnosa 98 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 v zvezi s snovjo benzojska kislina, 2-hidroksi- (ime INCI: salicylic acid). Da bi se navedene spremembe v celoti uskladile z ugotovitvami iz prvotnega mnenja ZOVP (8), je primerno odobriti uporabo navedene snovi za namene, ki niso funkcija konzervansa, v losjonu za telo, senčilu za oči, maskari, črtalu za oči, ličilu za ustnice in krogličnem deodorantu v koncentraciji do 0,5 %. Vnos 98 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Poleg tega je bila snov nikljev bis(tetrafluoroborat) (številka CAS: 14708-14-6) pomotoma dvakrat dodana v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1223/2009 (vnosa 1401 in 1427) z Uredbo Komisije (EU) 2019/831 (9), ki je bila sprejeta zaradi enotnega izvajanja prepovedi snovi, razvrščenih kot snovi CMR v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, z Uredbo Komisije (EU) 2017/776 (10). Drugi od teh dveh vnosov je zato odveč in bi ga bilo treba črtati.

(14)

Uredbo (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(15)

Spremembe Uredbe (ES) št. 1223/2009 iz te uredbe, ki temeljijo na razvrstitvah zadevnih snovi kot snovi CMR v Delegirani uredbi (EU) 2020/217, bi se morale uporabljati od istega datuma kot navedena delegirana uredba.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3) je bil v imenu Unije podpisan 29. decembra 2020. Začasno se uporablja od 1. januarja 2021.

(2)

Uredba (ES) št. 32/2000 odpira tarifne kvote Skupnosti, določene v GATT, in nekatere druge tarifne kvote Skupnosti, zagotavlja njihovo upravljanje ter vzpostavlja podrobna pravila za prilagajanje teh kvot, hkrati pa razveljavlja Uredbo Sveta (ES) št. 1808/95 (4).

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 847/2006 (5) odpira tarifne kvote Skupnosti za določene pripravljene ali konzervirane ribe in zagotavlja upravljanje teh kvot.

(4)

V Sporazumu je določeno, da izdelki s poreklom iz Združenega kraljestva niso upravičeni do uvoza v Unijo v okviru obstoječih tarifnih kvot STO, kot so opredeljene v Sporazumu. Nanaša se na tarifne kvote, porazdeljene med pogodbenici v skladu s pogajanji o členu XXVIII GATT, ki sta jih začela Unija v dokumentu STO G/SECRET/42/Add.2 (6) in Združeno kraljestvo v dokumentu STO G/SECRET/44 (7), ter kot so določene v ustrezni notranji zakonodaji vsake pogodbenice. Poleg tega je v Sporazumu določeno, da se status porekla izdelkov določi na podlagi nepreferencialnih pravil o poreklu, ki se uporabljajo v pogodbenici uvoznici.

(5)

Obstoječe tarifne kvote STO, kakor so opredeljene v Sporazumu, se nanašajo na koncesije STO Evropske unije, vključene v osnutek seznama koncesij in obveznosti EU28 v okviru GATT 1994, predloženega STO v dokumentu G/MA/TAR/RS/506 (8), kakor je bil spremenjen z dokumentoma G/MA/TAR/RS/506/Add.1 in G/MA/TAR/RS/506/Add.2 (9).

(6)

Uredbi (ES) št. 32/2000 in (ES) št. 847/2006 se trenutno uporabljata za tak uvoz s poreklom iz Združenega kraljestva. Za skladnost s Sporazumom bi bilo treba navedeni uredbi spremeniti tako, da se iz obstoječih tarifnih kvot STO izključi uvoz izdelkov s poreklom iz Združenega kraljestva.

(7)

Sporazum se začasno uporablja od 1. januarja 2021. Iz uporabe tarifnih kvot, katerih kvotna obdobja so se začela pred 1. januarjem 2021 in so na navedeni datum še vedno potekala, bi bilo zato treba izključiti tudi uvoz izdelkov s poreklom iz Združenega kraljestva, izveden 1. januarja 2021 ali pozneje.

(8)

Da se zagotovi skladnost s Sporazumom, bi morala ta uredba nujno začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije in se uporabljati od 1. januarja 2021, datuma začetka uporabe Sporazuma.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Direktiva Komisije 2008/113/ES (2) je vključila Streptomyces K61 (staro ime S. griseoviridis) kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Zadevna aktivna snov je bakterija, ki se je najprej imenovala Streptomyces griseoviridis. Nato se je iz znanstvenih razlogov navedeno ime spremenilo v Streptomyces K61. Pred kratkim se je ponovno spremenilo in se zdaj imenuje Streptomyces sev K61.

(3)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(4)

Odobritev aktivne snovi Streptomyces sev K61, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 30. aprila 2022.

(5)

Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi Streptomyces sev K61 je bila predložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(6)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot popolno.

(7)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve ter ga 15. januarja 2019 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(8)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(9)

Agencija je 19. junija 2020 Komisiji predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za Streptomyces sev K61 lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 3. decembra 2020 predložila poročilo o obnovitvi, 25. januarja 2021 pa osnutek uredbe o Streptomyces sev K61.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s tretjim odstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov Streptomyces sev K61, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi Streptomyces sev K61.

(12)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve aktivne snovi Streptomyces sev K61 temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo Streptomyces sev K61, lahko registrirajo. Zato je primerno, da se omejitev uporabe navedene snovi kot fungicida ne ohrani.

(13)

V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(14)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/566 (7) je bilo obdobje odobritve Streptomyces sev K61 podaljšano do 30. aprila 2022, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred iztekom navedenega obdobja. Ker pa se sklep o obnovitvi odobritve sprejme pred iztekom navedenega podaljšanja obdobja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. septembra 2020 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (v nadaljnjem besedilu: SSCR ali izdelek v preiskavi) s poreklom iz Indije in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 17. avgusta 2020 vložilo Združenje evropskih jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: združenje Eurofer ali pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu iz zadevnih držav in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je na podlagi zahtevka pritožnika, ki je bil podprt z zahtevanimi dokazi, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/370 (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, organe zadevnih držav, znane uvoznike in uporabnike v Uniji ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je opravila zaslišanje s pritožnikom, enim proizvajalcem izvoznikom in enim uporabnikom Unije. Prejela je pripombe, ki so obravnavane v oddelkih 2.3, 5.2 in 7.2.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila, da z vzorčenjem ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala, in da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Začasni vzorec je izbrala na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave, pri čemer je upoštevala tudi njihovo geografsko lego. V tako izbrani začasni vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 60 % proizvodnje in približno 70 % prodaje podobnega izdelka v Uniji ter imajo sedež v štirih različnih državah članicah. Podrobnosti o tem začasnem vzorcu so bile navedene v dokumentaciji, ki je bila na vpogled zainteresiranim stranem, ki so imele tudi možnost, da predložijo pripombe. Pripomb ni bilo.

(8)

Zaradi navedenega je bil začasni vzorec proizvajalcev Unije potrjen. V vzorec so bile vključene družba Aperam Stainless Europe, družba Acciai Speciali Terni S.p.A. in Outokumpu Stainless Oy. Dokončni vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Kot zainteresirane strani so se javili trije nepovezani uvozniki in tudi predložili zahtevane informacije. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov vzorčenje ni bilo potrebno. V zvezi s to odločitvijo ni bilo nobenih pripomb. Uvozniki so bili pozvani, naj izpolnijo vprašalnik.

(11)

Glede na potencialno veliko število proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah je bilo v obvestilu o začetku določeno vzorčenje v Indiji in Indoneziji, zato je Komisija vse znane proizvajalce izvoznike iz Indije in Indonezije pozvala, naj predložijo informacije iz obvestila o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec.

(12)

Poleg tega je misijo Indije pri Evropski uniji in veleposlaništvo Republike Indonezije v Bruslju pozvala, naj opredelita morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopita v stik z njimi.

(13)

Komisija je po začetku postopka stopila v stik s sedmimi potencialnimi proizvajalci izvozniki v Indiji. Dva proizvajalca izvoznika iz Indije sta predložila informacije, potrebne za vzorčenje, in sta predstavljala ves izvoz zadevnega izdelka v Unijo. Komisija je zato opustila vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki iz Indije.

(14)

Komisija je po začetku postopka stopila v stik s 14 potencialnimi proizvajalci izvozniki iz Indonezije. Trije proizvajalci izvozniki so odgovorili na vprašanja v zvezi z vzorčenjem in poročali o prodaji v Unijo. Glede na informacije iz odgovorov na vprašanja v zvezi z vzorčenjem je njihova prodaja predstavljala 72 % indonezijskega izvoza v Unijo. Na tej podlagi je bilo vzorčenje opuščeno tudi za Indonezijo.

(15)

V pritožbi so bili za zadevni izdelek predloženi zadostni dokazi prima facie o izkrivljanju cen surovin v Indiji in Indoneziji. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava tako zajemala ta izkrivljanja cen surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Indijo in Indonezijo uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija v zvezi s tem poslala vprašalnike indijski in indonezijski vladi.

(16)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije, pritožniku, trem nepovezanim uvoznikom in petim proizvajalcem izvoznikom iz zadevnih držav. Isti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (4).

(17)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, pritožnik, dva nepovezana uvoznika, dva proizvajalca izvoznika iz Indije in trije proizvajalci izvozniki iz Indonezije. Izpolnjena vprašalnika sta poslali tudi indijska in indonezijska vlada.

(18)

Zaradi izbruha COVID-19 in omejitev gibanja v različnih državah članicah in različnih tretjih državah Komisija v začasni fazi ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasne ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (5).

(19)

Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani:

(20)

V zvezi s postopkom iz člena 7(2a) in (2b) so potekala navzkrižna preverjanja na daljavo z indijsko in indonezijsko vlado.

(21)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(22)

Zadevni izdelek v tej preiskavi so ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7219 31 00, 7219 32 10, 7219 32 90, 7219 33 10, 7219 33 90, 7219 34 10, 7219 34 90, 7219 35 10, 7219 35 90, 7219 90 20, 7219 90 80, 7220 20 21, 7220 20 29, 7220 20 41, 7220 20 49, 7220 20 81, 7220 20 89, 7220 90 20 in 7220 90 80, s poreklom iz Indije in Indonezije. Te oznake KN so zgolj informativne.

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(24)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

V zelo pozni fazi začasnega dela preiskave se je en uporabnik Unije javil kot zainteresirana stran in poslal stališče v zvezi z obsegom izdelka. Družba je zahtevala izključitev izdelkov iz jekla razreda 200 (v nadaljnjem besedilu: izdelki SSCRP 200) iz obsega izdelka, saj se po mnenju družbe ti izdelki v Uniji ne proizvajajo ali pa je njihova proizvodnja zelo omejena in imajo posebno ter nišno končno uporabo. Po mnenju družbe izključitev izdelkov SSCRP 200 na podlagi razreda jekla in njihove končne uporabe ne bi pomenila tveganja izogibanja v zvezi z drugimi vrstami izdelkov.

(26)

Pritožnik je zgornji trditvi nasprotoval. Združenje Eurofer je vztrajalo, da izdelke SSCRP 200 proizvajata vsaj dva proizvajalca Unije. Poleg tega je trdilo, da jih je v končni uporabi mogoče zlahka nadomestiti z drugimi razredi jekla in da kot taki neposredno konkurirajo tem vrstam izdelkov. Poleg tega imajo izdelki SSCRP 200 enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter distribucijske kanale kot drugi razredi jekla in jih brez posebnih preskusov ni mogoče zlahka prepoznati, kar po mnenju pritožnika gotovo omogoča izogibanje. Ob upoštevanju trditev združenja Eurofer je Komisija začasno sklenila, da so vrste izdelka medsebojno zamenljive.

(27)

Ob upoštevanju zelo pozne predložitve zahtevka glede obsega izdelka, dejstva, da obstaja proizvodnja izdelkov SSCRP 200 v Uniji, in zamenljivosti izdelkov SSCRP 200 z drugimi vrstami izdelka se zahtevek za izključitev izdelka začasno zavrne.

(28)

Glede na omejeno število sodelujočih strani iz Indije in Indonezije so podrobnosti nekaterih ugotovitev o dampingu zaupne in so bile zato vključene samo v dvostranska razkritja.

(29)

Sodelujoča proizvajalca izvoznika iz Indije sta bili družba Chromeni Steels Private Limited in skupina Jindal.

(30)

Družba Chromeni Steels Private Limited je zadevni izdelek proizvajala v Indiji in ga na domačem trgu prodajala predvsem nepovezanim in nekaj povezanim strankam. Ves izvoz v Unijo je bil opravljen neposredno nepovezanim strankam.

(31)

Naslednje družbe, ki jih je skupina Jindal izrecno navedla kot vpletene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, so bile vključene v preiskavo in navzkrižno preverjanje na daljavo:

(32)

Pri navzkrižnem preverjanju na daljavo se je pokazalo, da je bila povezana družba skupine Jindal v tretji državi vključena v prodajo zadevnega izdelka v Unijo. Vendar skupina Jindal v dopisih, vključno z izpolnjenimi vprašalniki, ni poročala o pomembni vlogi te strani v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je Komisija v dopisu z dne 23. marca 2021 obvestila skupino Jindal, da namerava uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe in v zvezi z nerazkritimi informacijami o vlogi povezane družbe uporabiti dostopna dejstva. Po tem dopisu je povezana družba s sedežem v tretji državi 29. marca 2021 predložila pripombe. Skupina Jindal je s svojimi pripombami predložila tudi odgovor povezane družbe na prilogo k vprašalniku.

(33)

Te pripombe so bile 16. aprila 2021 ponovljene na zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje.

(34)

Pripombe skupine Jindal na dopis z dne 23. marca so bile ustrezno ocenjene, vendar niso vplivale na presojo dejstev s strani Komisije. Natančneje, odgovora na prilogo k vprašalniku, ki je bil predložen v odgovor na dopis Komisije z dne 23. marca 2021, ni bilo mogoče navzkrižno preveriti na daljavo, zato Komisija ni mogla oceniti popolnosti informacij, predloženih v imenu te strani.

(35)

Zato je Komisija potrdila, da namerava v tej fazi uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(37)

Na podlagi tega je bilo za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(38)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(39)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe nato proučila, ali so bile vrste izdelkov, ki sta jih prodajala posamezna sodelujoča proizvajalca izvoznika na svojem domačem trgu, v primerjavi z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo, reprezentativne. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(40)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo ali pa zaradi cene ne bo upoštevala prodaje zunaj običajnega poteka trgovanja.

(41)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(42)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(43)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(44)

Kadar je bilo več kot 80 % domače prodaje na posamezno vrsto izdelka v obdobju preiskave dobičkonosne in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom na enoto ali višja, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne dejanske domače prodaje v obdobju preiskave v razmerah, opisanih v uvodni izjavi 42. Alternativno je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje v razmerah, opisanih v uvodni izjavi 43.

(45)

Če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah ali sploh ni bila prodana in če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali je ni bilo dovolj, kot je določeno v členu 2(2) in (4) osnovne uredbe, je Komisija računsko določila normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(46)

Normalna vrednost za posamezno vrsto izdelka je bila izračunana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka preiskovanih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(47)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni stroški PSU ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelkov, ki se sploh niso prodajale na domačem trgu, ali kadar je bilo ugotovljeno, da v običajnem poteku trgovanja prodaje ni bilo, sta bila dodana tehtano povprečje stroškov PSU in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

(48)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neodvisnim strankam neposredno ali prek povezanih družb.

(49)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, in proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb s sedežem v tretji državi, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(50)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSU in razumnim dobičkom.

(51)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(52)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvozna cena je bila prilagojena za provizijo povezanega trgovca v tretji državi (glej uvodno izjavo 49). Prilagoditve normalne vrednosti in izvozne cene so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, pakiranja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške kredita, bančne stroške in stroške pretvorbe, kadar je bilo to primerno, ter popuste, vključno s preloženimi popusti, kadar so vplivali na primerljivost cen.

(53)

Skupina Jindal je v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe zahtevala prilagoditev normalne vrednosti za povračilo dajatev, pri čemer je trdila, da obstoj pavšalne stopnje v okviru „sheme za povračilo dajatev“ pomeni, da bi vsa njena domača prodaja vključevala posredni davek v primerjavi z izvozom. Vendar skupina Jindal ni dokazala, da so bili zahtevani zneski povezani z uvozom vsebovanih surovin ali z dajatvami, plačanimi zanje. Trditev je bila zato zavrnjena.

(54)

Glede na ugotovitve navzkrižnega preverjanja na daljavo v zvezi s povezano družbo družbe Jindal v tretji državi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 do 35 zgoraj, je Komisija nekatere informacije v zvezi s popravki, ki se uporabljajo za prodajne cene skupine Jindal za Unijo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe nadomestila z dostopnimi dejstvi.

(55)

Komisija je za proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(56)

Stopnja sodelovanja se je v tem primeru štela za visoko, saj izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavlja 100 % celotnega izvoza v EU v OP. Razen dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče opredeliti drugih proizvajalcev izvoznikov. Zato je Komisija menila, da je preostalo stopnjo dampinga primerno določiti na ravni proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.