(1)

Unija je pogodbenica Mednarodnega sporazuma o kakavu 2010 na podlagi Sklepa Sveta 2012/189/EU (1) in članica Mednarodne organizacije za kakav.

(2)

V skladu s členom 7 Mednarodnega sporazuma o kakavu Mednarodni svet za kakav izvaja ali organizira izvajanje vseh funkcij, ki so potrebne za izvajanje Mednarodnega sporazuma o kakavu. V skladu s členom 12 Mednarodnega sporazuma o kakavu se sklepi Mednarodnega sveta za kakav načeloma sprejemajo soglasno. Če soglasja ni, se sklepi sprejmejo s posebnim glasovanjem.

(3)

V skladu s členom 10 Mednarodnega sporazuma o kakavu imajo članice Mednarodne organizacije za kakav v Mednarodnem svetu za kakav skupaj 2000 glasov. Vsaka članica ima določeno število glasov, ki se vsako leto prilagodi v skladu z merili iz navedenega člena.

(4)

Sodelovanje v mednarodnem dogovoru kakavu je ob upoštevanju pomena tega sektorja za številne države članice in za gospodarstvo evropskega sektorja kakava v interesu Unije.

(5)

Tehnična delovna skupina, sestavljena tako iz držav proizvajalk kot tudi držav izvoznic, ki so članice Mednarodne organizacije za kakav, je opravila obsežno delo, da bi predstavila konkretne predloge za spremembo Mednarodnega sporazuma o kakavu. Članice Mednarodne organizacije za kakav so bile pozvane, naj predložijo predloge za začetek te tehnične analize, kot je to storila Unija. Mednarodni svet za kakav mora pod vodstvom Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj začeti pogajanja za delni pregled Mednarodnega sporazuma o kakavu precej pred iztekom roka veljavnosti navedenega sporazuma, ki je 30. septembra 2022. Vsa področja Mednarodnega sporazuma o kakavu, ki jih je treba pregledati, morajo biti predmet uradnih pogajanj. Taka pogajanja naj bi se zaključila najpozneje 30. septembra 2022.

(6)

Vse spremembe, dogovorjene v uradnih pogajanjih, bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 63 Mednarodnega sporazuma o kakavu. Na podlagi navedenega člena lahko Mednarodni svet za kakav s soglasjem ali, če soglasje ni doseženo, s posebnim glasovanjem pogodbenicam Mednarodnega sporazuma o kakavu priporoči spremembo navedenega sporazuma. Sprememba začne veljati v skladu s členom 63(1) Mednarodnega sporazuma o kakavu, ki zahteva, da določen odstotek pogodbenic Mednarodnega sporazuma o kakavu uradno priglasi sprejetje. V skladu s členom 4 Mednarodnega sporazuma o kakavu bi Unija kot članica Mednarodne organizacije za kakav in pogodbenica Mednarodnega sporazuma o kakavu morala imeti možnost sodelovati na pogajanjih za spremembo Mednarodnega sporazuma o kakavu.

(7)

Zato je primerno, da se Komisija pooblasti za začetek pogajanj za delni pregled Mednarodnega sporazuma o kakavu –

(1)

Po prošnji Malte z dne 7. avgusta 2020 je Svet 25. septembra 2020 odobril finančno pomoč Malti v obliki posojila v višini največ 243 632 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let, da bi lahko Malta dopolnila svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Posojilo, ki naj bi ga Malta uporabila je bilo namenjeno financiranju shem skrajšanega delovnega časa, podobnih ukrepov in ukrepov, povezanih z zdravjemiz člena 3 Izvedbenga sklepa Sveta (EU) 2020/1352 (2).

(3)

Zaradi izbruha COVID-19 je še naprej imobiliziran znaten del delovne sile na Malti. To je ponovno privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov Malte v zvezi z ukrepom iz točke (a) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1352.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Malta v letih 2020 in 2021 uvedla za zajezitev tega izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Malte do konca leta 2020 znašala 9,4 % oziroma 55,2 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2021 naj bi se po napovedih primanjkljaj sektorja država Malte zmanjšal na 6,3 % BDP, dolg pa povečal na 60,0 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz zime 2021 naj bi se BDP Malte v letu 2021 povečal za 4,5 %.

(5)

Malta je 10. marca 2021 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 177 185 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene v letih 2020 in 2021. Prošnja se zlasti nanaša na ukrep iz uvodne izjave 6.

(6)

Z zakonom „Malta Enterprise Act (Chap. 463 of the Laws of Malta)“/„L-Att dwar il-Korporazzjoni għall-Intrapriża ta’ Malta (Kap. 463 tal-Liġijiet ta’ Malta)“ in obvestilom vlade „Government Notice No. 389 of 13 April 2020“/‚Notifikazzjoni tal-Gvern Nru 389 tat-13 ta’ April 2020“, ki sta navedena v točki (a) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1352, je bil uveden dodatek k plači zaradi COVID-19, ki zajema zaposlene in samozaposlene, za odpravo motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. V obdobju med marcem in junijem 2020 so bili zaposleni s polnim delovnim časom v sektorjih, ki jih je kriza najbolj prizadela, navedenih v Prilogi A v obvestilu vlade št. 389, upravičeni do podpore za plače v višini 800 EUR na mesec. V manj prizadetih sektorjih, navedenih v Prilogi B iz obvestil vlade št. 389, so bili zaposleni s polnim delovnim časom upravičeni do podpore za plače v višini 160 EUR na mesec. Podpora v nižjem znesku je bila na voljo tudi za zaposlene s krajšim delovnim časom. Julija 2020 je bil seznam sektorjev iz obeh prilog revidiran. Sektorjem, ki so bili prej podprti v okviru sheme, vendar niso bili vključeni v revidirano Prilogo A ali B se je pomagalo z dodatkom k plači v višini 600 EUR za zaposlene s polnim delovnim časom. Shema s temi pogoji je bila podaljšana do konca leta 2020. Od januarja 2021 se pri velikosti dodatka za plače upošteva upad prodaje v obdobju šestih mesecev med marcem in oktobrom 2020 glede na prijavljene dohodke od prodaje v šestih mesecih med marcem in oktobrom 2019. Če evidence za DDV niso na voljo, se dodatek k plači dodeli glede na merila, ki so veljala leta 2020. Shema naj bi potekala do konca leta 2021. V drugi polovici leta 2021 se bo podpora za sektor nastanitev in gostinstva še naprej izvajala v skladu z določenimi parametri. Za druge upravičene dejavnosti se bo zmanjšala na 66 % v tretjem četrtletju 2021 in nato na 33 % v zadnjem četrtletju leta. Shema bo še naprej na voljo samo za tista podjetja, ki so bila upravičena do podpore že pod prejšnjo shemo. Trenutno se shema v praksi izvaja z zakonom „Malta Enterprise“ in bo podrobneje opredeljena v napovedanem obvestilu vlade. V skladu z novimi pravili bo shema krila tudi nadomestitev zaposlenih (npr. nadomestitev tistih, ki so prostovoljno prekinili delovno razmerje po juniju 2020), v kolikor število zaposlenih s konca maja 2020 ni preseženo. Nacionalni organi so za pomoč zaprosili samo v zvezi z delom javnofinančnih odhodkov, povezanim z zaposlenimi, ki so bili ves čas v delovnem razmerju, ne v zvezi z delom, ki se nanaša na te novo zaposlene.

(7)

Malta izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Malta je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 427 961 805 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je neposredno povezano s podaljšanjem obstoječega nacionalnega ukrepa za zaščito delovnih mest, podobnega shemi skrajšanega delovnega časa, ki zajema znaten delež podjetij in delovne sile na Malti. Malta je 7 144 805 EUR povečanih javnofinančnih odhodkov financirala z lastnim financiranjem.

(8)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Malto ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano z ukrepom, podobnim shemi skrajšanega delovnega časa, navedenim v prošnji Malte z dne 10. marca 2021.

(9)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Malti pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(10)

Malta in Komisija bi morali ta sklep upoštevati v sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(11)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(12)

Malta bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Malta izvršila navedene odhodke.

(13)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Malte, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Latvije z dne 7. avgusta 2020 je Svet 25. septembra 2020 odobril finančno pomoč Latviji v obliki posojila v višini največ 192 700 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let, da bi lahko Latvija dopolnila nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Posojilo, ki naj bi ga uporabila Latvija, je bilo namenjeno financiranju shem skrajšanega delovnega časa, podobnih ukrepov in ukrepov, povezanih z zdravjem, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1351 (2).

(3)

Zaradi izbruha COVID-19 je še naprej imobiliziran znaten del delovne sile v Latviji. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov Latvije v zvezi z novimi ukrepi, tj. nadomestili za čas bolezni za starše in skrbnike ter dodatki za zdravnike in zdravstvene delavce, ki sodelujejo pri reševanju krize zaradi COVID-19, in ukrepi iz točk (a), (c), (d), (f) in (g) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1351.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Latvija v letih 2020 in 2021 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Latvije do konca leta 2020 znašala 7,4 % oziroma 47,5 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2021 naj bi se po napovedih primanjkljaj in dolg sektorja država Latvije zmanjšala na 3,5 % oziroma 45,9 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz zime 2021 naj bi se realni BDP Latvije v letu 2021 povečal za 3,5 %.

(5)

Latvija je 11. marca 2021 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 112 500 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka krize zaradi izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene v letih 2020 in 2021. Prošnja se zlasti nanaša na ukrepe iz uvodnih izjav 6 do 8.

(6)

Uredba kabineta ministrov št. 709 „Predpisi glede nadomestil za obdobje nedejavnosti za davkoplačevalce za nadaljevanje njihove dejavnosti v razmerah krize zaradi COVID-19“ (sprejeta 24. novembra 2020 (3) in spremenjena 12. januarja 2021 (4)) je podaljšala in spremenila shemo nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce, kot je navedena v točki (a) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1351. Ta shema se uporablja za podjetja, samozaposlene osebe in plačnike licenčnin, katerih dohodek od opravljanja gospodarske dejavnosti se je zmanjšal za vsaj 20 % v primerjavi s povprečjem za obdobje avgust-oktober 2020. V okviru sheme se izplačujejo nadomestila za zaposlene na čakanju ali samozaposlene osebe v višini 50 % ali 70 % njihove plače ali dohodka, odvisno od davčne ureditve, ki velja za njih. Najnižja raven podpore je določena na 500 EUR, najvišja pa na 1 000 EUR na zaposlenega na koledarski mesec. S shemo nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce je povezan dodatek za delavce z otroki, kot je naveden v točki (c) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1351.

Dodatek v višini 50 EUR na mesec na otroka zagotavlja dodatno podporo v obdobju nedejavnosti delavcev, ki so upravičeni do davčne olajšave pri dohodnini za vzdrževane družinske člane. Ukrep podpore je bil razširjen z Odlokom kabineta ministrov št. 706 z dne 1. decembra 2020 „o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna ‚Sredstva za nepredvidljive dogodke‘ “  (5) in Odlokom kabineta ministrov št. 15 z dne 11. januarja 2021 „o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna ‚Sredstva za nepredvidljive dogodke‘ “  (6).Ukrep se šteje za ukrep podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj zagotavlja dohodkovno podporo zaposlenim in samozaposlenim..

(7)

Shema za subvencije plač zagotavlja podporo delodajalcem, ki se soočajo z zmanjšanjem prihodkov za vsaj 20 % od kakršne koli gospodarske dejavnosti. Iz sheme se zagotavlja do 50 % mesečne bruto plače, vendar ne več kot 500 EUR na koledarski mesec. Delodajalci, ki prejemajo podporo, morajo ohraniti delovno mesto zadevnih delavcev in prispevati k subvenciji plače v znesku do polne redne plače. Shemo določata Uredba kabineta ministrov št. 675 „Predpisi glede zagotavljanja pomoči davkoplačevalcem za nadaljevanje njihove dejavnosti v razmerah krize COVID-19“ (sprejeta dne 10. novembra 2020 (7) in spremenjena dne 12. januarja 2021 (8)) in Odlok kabineta ministrov št. 128 z dne 26. februarja 2021„o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna ‚Sredstva za nepredvidljive dogodke‘“ (9). Z ukrepom je shema subvencioniranja plač razširjena na turistično in izvozno industrijo, kot je navedena v točki (d) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1351, in svoje področje uporabe razširi na vse upravičene delodajalce.

(8)

Nadomestila za čas bolezni za starše in skrbnike zagotavljajo podporo za zaposlene, ki ne morejo delati na daljavo in morajo skrbeti za otroke, mlajše od 10 let, ali za invalide, kadar so šole ali vrtci zaprti zaradi izbruha COVID-19. Ta ukrep se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj staršem in skrbnikom zagotavlja dohodkovno podporo in pomaga ohranjati zaposlitev s tem, da zaradi nje staršem in skrbnikom, ki skrbijo za svoje otroke ali invalide v času, ko so šole in vrtci zaprti, ni treba prekiniti delovnega razmerja. Ukrep nadomestil za čas bolezni določajo „sprememba ‚Zakona o porodniškem dopustu in zdravstvenem zavarovanju‘ z dne 26. novembra 2020“ (10) in „Odlok kabineta ministrov št. 707 z dne 1. decembra 2020‚o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna ‚Sredstva za nepredvidljive dogodke‘‘“ (11) in „Odlok kabineta ministrov št. 13 z dne 11. januarja 2021‚o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna ‚Sredstva za nepredvidljive dogodke‘‘“ (12).

(9)

Latvija je tudi dodatno razširila in uvedla vrsto ukrepov, povezanih z zdravjem, za obravnavanje krize zaradi COVID-19. Ti se zlasti nanašajo na ukrepe iz uvodnih izjav 10 do 12.

(10)

Podaljšanje do 30. junija 2021 nadomestil za čas bolezni, povezanih s COVID-19, kot so navedena v točki (g) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1351, določajo „spremembe ‚Zakona o porodniškem dopustu in zdravstvenem zavarovanju‘ z dne 12. novembra 2020“ (13). V skladu z ukrepom država plačuje nadomestilo za bolniški dopust tistim, ki so morali izostati z dela zaradi potrebe po samoizolaciji ali samokaranteni, čeprav običajno del nadomestila za bolniški dopust krije delodajalec.

(11)

Dodatna podpora je zagotovljena za odhodke v zvezi z zdravjem za osebno zaščitno opremo, kot so navedeni v točki (f) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1351. Takšni odhodki so že bili izvršeni v letu 2020, vključno s tistim, ki je bil določen z „Uredbo kabineta ministrov št. 380 z dne 9. junija 2020‚Predpisi o sredstvih za zagotavljanje epidemiološke varnosti, potrebne za institucije, vključene na seznam prednostnih institucij in potreb‘“ (14).

(12)

Dodatki za zdravnike in zdravstvene delavce, ki sodelujejo pri reševanju krize zaradi COVID-19, v višini od 20 % do 100 % mesečne plače kot nagrada za njihov trud za delo izvršeno v razmerah povečanega tveganja in povečanega obsega dela so določeni v „Odlokih kabineta ministrov št. 136 z dne 27. marca 2020 in št. 656 z dne 6. novembra 2020‚o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna ‚Sredstva za nepredvidljive dogodke‘‘“ (15), „Odloku kabineta ministrov št. 743 z dne 8. decembra 2020‚Spremembe Odloka kabineta ministrov št. 655 z dne 6. novembra 2020 o razglasitvi izrednih razmer‘“ (16) in „Odloku kabineta ministrov št. 37 z dne 21. januarja 2021‚o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna ‚Sredstva za nepredvidljive dogodke‘‘“ (17). Ti dodatki se izplačujejo dodatno k najvišjim dodatkom, določenim z „Zakonom o prejemkih uradnikov in uslužbencev državnih ter lokalnih upravnih organov“. Ukrep podpira zaposlovanje z zagotavljanjem zdravja in varnosti zaposlenih ter neprekinjenost ključnih javnih storitev.

(13)

Latvija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Latvija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 405 297 901 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano z novimi ukrepi in podaljšanjem obstoječih ukrepov, neposredno povezanih s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile v Latviji. Latvija namerava 100 097 901 EUR povečanih javnofinančnih odhodkov financirati z lastnim financiranjem.

(14)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Latvijo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, navedeno v prošnji Latvije z dne 11. marca 2021, ki je neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo zadevnih ukrepov, povezanih z zdravjem, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19.

(15)

Stroški ukrepov, povezanih z zdravjem, kot so navedeni v prošnji Latvije z dne 11. marca 2021 in v uvodnih izjavah 10 do 12 znašajo 22 304 365 EUR.

(16)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Latviji pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(17)

Latvija in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(18)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(19)

Latvija bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Latvija izvršila navedene odhodke.

(20)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Latvije, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Litve z dne 7. avgusta 2020 je Svet 25. septembra 2020 odobril finančno pomoč Litvi v obliki posojila v višini največ 602 310 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let, da bi lahko Litva dopolnila nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Posojilo je bilo namenjeno Litvi, ki naj bi ga uporabila za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1350 (2).

(3)

Zaradi izbruha COVID-19 je še naprej imobiliziran znaten del delovne sile v Litvi. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Litvi v zvezi z ukrepi iz točk (a) in (b) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Litva v letih 2020 in 2021 uvedla za zajezitev tega izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Litve do konca leta 2020 znašala 8,4 % oziroma 47,2 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2021 naj bi po napovedih primanjkljaj in dolg sektorja država Litve znašala 6,0 % oziroma 50,7 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz zime 2021 naj bi se BDP Litve v letu 2021 povečal za 2,2 %.

(5)

Litva je 11. marca 2021 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 354 950 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene v letih 2020 in 2021. Prošnja se zlasti nanaša na ukrepe iz uvodnih izjav 6 do 8.

(6)

Z „Zakonom o zaposlovanju št. XII-2470“ z dne 21. junija 2016, kot je bil spremenjen leta 2020 (3), navedenim v točki (a) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350, je Litva v podporo v času karantene in izrednih razmer uvedla shemo za plačilo subvencij delodajalcem za kritje ocenjenih plač za vsako zaposleno osebo, ki se je soočala z obdobjem brez dela. Delodajalec je lahko pred 1. januarjem 2021 izbiral med subvencijami za kritje 70 % plače, do največ 1,5-kratnika minimalne plače, ali 90 % plače (100 % v primeru zaposlenih, starih 60 let in več) do višine minimalne plače. Od 1. januarja 2021 lahko delodajalec prejme subvencije za kritje 100 % plače, do največ 1,5-kratnika minimalne plače. Delodajalci, ki so sodelovali v shemi, morajo vsaj 50 % zaposlenih obdržati še najmanj tri mesece po prenehanju izplačevanja subvencije.

(7)

Na podlagi „Zakona o zaposlovanju št. XII-2470“ z dne 21. junija 2016, kot je bil spremenjen leta 2020, navedenega v točki (a) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350, so se subvencije izplačevale tudi delavcem, ki so se vrnili po obdobju brez dela (4), in sicer za obdobje do šest mesecev po vrnitvi na delo. Ob upoštevanju zgornje meje minimalne plače ali dvakratnika minimalne plače glede na gospodarsko dejavnost, ki jo izvaja delodajalec, lahko znesek subvencij, izplačan v prvem in drugem mesecu po vrnitvi na delo, znaša do 100 % plače zaposlenega, v tretjem in četrtem mesecu do 50 % ter v petem in šestem mesecu do 30 %. Za navedene subvencije se lahko šteje, da so podobne shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je bil njihov namen zagotoviti dohodkovno podporo zaposlenim in ohraniti obstoječa delovna razmerja.

(8)

Organi so uvedli tudi nadomestila za samozaposlene, vključno s samozaposlenimi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu ali kmetiji z najmanj štirimi enotami ekonomske velikosti, kot so navedena v točki (b) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1350. Ta ukrep je bil spremenjen leta 2020 (5). V letu 2020 je to nadomestilo znašalo 257 EUR in se je izplačevalo v času karantene in izrednih razmer ter naslednjih dveh mesecih. V letu 2021 nadomestilo znaša 260 EUR in se izplačuje v času karantene in izrednih razmer ter naslednjem mesecu. Nadomestila za samozaposlene se lahko štejejo za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je njihov namen zaščititi samozaposlene ali podobne kategorije delavcev pred zmanjšanjem ali izgubo dohodka.

(9)

Litva izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Litva je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 1 101 607 198 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano tudi z razširitvijo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile v Litvi. Litva je 144 347 198 EUR povečanih odhodkov financirala iz skladov Unije.

(10)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Litvo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, navedenimi v prošnji Litve z dne 11. marca 2021.

(11)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Litvi pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(12)

Litva in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(13)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(14)

Litva bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Litva izvršila navedene odhodke.

(15)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Litve, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Grčije z dne 6. avgusta 2020 je Svet 25. septembra 2020 odobril finančno pomoč Grčiji v obliki posojila v višini največ 2 728 000 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let, da bi lahko Grčija dopolnila nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Posojilo je bilo namenjeno Grčiji, ki naj bi ga uporabila za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1346 (2).

(3)

Zaradi izbruha COVID-19 je še naprej imobiliziran znaten del delovne sile v Grčiji. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Grčiji v zvezi z ukrepi iz točk (a) in (b) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Grčija v letih 2020 in 2021 uvedla za zajezitev tega izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še naprej zelo močan vpliv na javne finance. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Grčije do konca leta 2020 znašala 6,9 % oziroma 207,1 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2021 naj bi se po napovedih primanjkljaj in dolg sektorja država Grčije zmanjšala na 6,3 % oziroma 200,7 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz zime 2021 naj bi se BDP Grčije v letu 2021 povečal za 3,5 %.

(5)

Grčija je 9. marca 2021 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 2 537 000 000 EUR, da bi še naprej dopolnjevala svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce v letih 2020 in 2021. Prošnja se zlasti nanaša na ukrepe iz uvodnih izjav 6 in 7.

(6)

Natančneje se prošnja Grčije nanaša na „Pravni akt z dne 14. marca 2020“ (3), kot je naveden v točki (a) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346, s katerim je bil uveden posebni dodatek za zaposlene v zasebnem sektorju, katerih pogodbe o zaposlitvi so bile začasno prekinjene. Ta ukrep je namenjen zaščiti zaposlitve v podjetjih, ki so svoje dejavnosti prenehala opravljati na podlagi javnega odloka ali pripadajo gospodarskim sektorjem, ki jih je izbruh COVID-19 močno prizadel, in se nanaša na zagotavljanje posebnega mesečnega dodatka v višini 534 EUR za zaposlene, katerih pogodbe o zaposlitvi so začasno prekinjene. Predpogoj za upravičenost do sheme je, da delodajalec obdrži enako število zaposlenih (kar pomeni iste zaposlene) za obdobje, ki je enako obdobju, za katero je bila pogodba o zaposlitvi začasno prekinjena. Ukrep je bil podaljšan do 31. marca 2021 za redno zaposlene in do 31. oktobra 2021 za sezonske delavce. V prihodnjih mesecih lahko pride do dodatnih podaljšanj v upravičenih gospodarskih sektorjih, katerih število se zmanjšuje.

(7)

Organi so poleg tega uvedli državno financiranje prispevkov za socialno varnost zaposlenih, ki so upravičeni do posebnega dodatka iz uvodne izjave 6, kot je navedeno v točki (b) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1346. Predpogoj za upravičenost do sheme je, da delodajalec obdrži enako število zaposlenih (kar pomeni iste zaposlene) za obdobje, ki je enako obdobju, za katero je bila pogodba o zaposlitvi začasno prekinjena.

(8)

Grčija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Grčija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 6 071 899 097 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano z razširitvijo obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile v Grčiji. Grčija namerava 806 899 097 EUR povečanih javnofinančnih odhodkov financirati z lastnim financiranjem.

(9)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Grčijo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi iz prošnje Grčije z dne 9. marca 2021.

(10)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Grčiji pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(11)

Grčija in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(12)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(13)

Grčija bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Grčija izvršila navedene odhodke.

(14)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Grčije, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Cipra z dne 6. avgusta 2020 je Svet 25. septembra 2020 odobril finančno pomoč Cipru v obliki posojila v višini največ 479 070 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Cipra za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

S posojilom naj bi Ciper financiral sheme skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov ter ukrepov, povezanih z zdravjem, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1344 (2).

(3)

Zaradi izbruha COVID-19 je še naprej imobiliziran znaten del delovne sile na Cipru. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov na Cipru v zvezi z ukrepi iz točk (a) do (e) ter (g) in (h) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Ciper v letih 2020 in 2021 uvedel za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Cipra do konca leta 2020 znašala 6,1 % oziroma 112,6 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2021 naj bi se po napovedih primanjkljaj in dolg sektorja država Cipra zmanjšala na 2,3 % oziroma 108,2 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz zime 2021 naj bi se BDP Cipra v letu 2021 povečal za 3,2 %.

(5)

Ciper je 10. marca 2021 zaprosil za dodatno finančno pomoč Unije v višini 124 700 000 EUR, da bi se še naprej dopolnjevala njegova nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene v letih 2020 in 2021. Prošnja se zlasti nanaša na ukrepe iz uvodnih izjav 6 do 13.

(6)

„Zakon 27(I)/2020“ (3), „Zakon 49(I)/2020“ (4), „Zakon 140(I)/2020“ (5) in „Zakon 36(I)2021“ (6) so bili podlaga za številne mesečne regulativne upravne akte (7), v katerih so določeni ukrepi za obravnavanje učinka izbruha COVID-19. Organi so na podlagi teh zakonov uvedli „shemo izrednega dopusta“, kot je navedena v točki (a) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344, ki predvideva nadomestilo plače za starše, ki delajo v zasebnem sektorju in imajo otroke do 15. leta starosti ali otroke s posebnimi potrebami katere koli starosti. Ta shema izrednega dopusta se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj zaposlenim zagotavlja dohodkovno podporo in pomaga ohranjati zaposlitev, ker zaradi nje staršem, ki skrbijo za svoje otroke v času, ko so šole zaprte, ni treba prekiniti delovnega razmerja. Ukrep je sprva veljal za obdobje od februarja 2020 do junija 2020 in je bil nato razširjen, da pokrije obdobje od januarja 2021 do julija 2021.

(7)

Poleg tega so bili „Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“ in „Zakon 36(I)2021“ ter številni mesečni regulativni upravni akti (8) podlaga za „shemo podpore podjetjem, ki so morala v celoti začasno prenehati poslovati“ iz točke (b) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zagotavlja nadomestilo plače v višini do 97 % zaposlenim v podjetjih, ki so prisiljena začasno prenehati poslovati, pod pogojem, da se ohranijo delovna mesta. Nadomestilo krije 60 % plače zaposlenega ali 60 % enot socialnega zavarovanja zaposlenega, zasluženih v letu 2018 (2019 za obdobje od julija 2020 do avgusta 2020), pri čemer se upošteva višji znesek. Višina nadomestila znaša največ 1 214 EUR in najmanj 360 EUR na mesec. Ukrep je sprva veljal za obdobje od marca 2020 do avgusta 2020 in je bil nato razširjen, da pokrije obdobje od septembra 2020 do julija 2021.

(8)

„Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“ in „Zakon 36(I)2021“ ter številni mesečni regulativni upravni akti (9) so bili tudi podlaga za „shemo podpore podjetjem za začasno delno prenehanje poslovanja“, kot je navedena v točki (b) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zaposlenim v podjetjih, ki se jim je promet zaradi krize zaradi COVID-19 zmanjšal, zagotavlja nadomestilo plače pod pogojem, da se ohranijo delovna mesta. Nadomestilo krije 60 % plače zaposlenega ali 60 % enot socialnega zavarovanja zaposlenega, zasluženih v letu 2018, pri čemer se upošteva višji znesek. Višina nadomestila znaša največ 1 214 EUR in najmanj 360 EUR na mesec. Ukrep je sprva veljal za obdobje od marca 2020 do junija 2020 in je bil nato razširjen, da pokrije obdobje od januarja 2021 do julija 2021.

(9)

„Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“ in „Zakon 36(I)2021“ ter številni regulativni upravni akti (10) so bili podlaga za „posebno shemo za samozaposlene“, kot je navedena v točki (c) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zagotavlja nadomestilo samozaposlenim, ki ne morejo opravljati nobene dejavnosti v skladu z uredbo ministra za zdravje ali sklepom Sveta ministrov. Ukrep je sprva veljal za obdobje od marca 2020 do junija 2020 in je bil nato razširjen, da pokrije obdobje od julija 2020 do julija 2021.

(10)

„Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“ in „Zakon 36(I)2021“ ter številni regulativni upravni akti (11) so bili podlaga za „posebno shemo za hotele in turistične nastanitve“, kot je navedena v točki (d) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zagotavlja nadomestilo plače za podporo delavcem v hotelirstvu in drugih podjetjih, ki ponujajo turistične nastanitve, katerih delodajalec je začasno popolnoma prenehal poslovati ali se mu je promet zmanjšal za več kot 40 %. Pogoj za udeležbo v shemi je ohranitev delovnih mest. Ukrep je sprva veljal za obdobje od junija 2020 do oktobra 2020 in je bil nato razširjen, da pokrije obdobje od novembra 2020 do julija 2021.

(11)

„Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“ in „Zakon 36(I)2021“ ter številni regulativni upravni akti (12) so bili podlaga za „posebno shemo podpore podjetjem, povezanim s turizmom, odvisnim od turizma ali povezanim s podjetji, za katera velja obvezno začasno popolno prenehanje poslovanja“, kot je navedena v točki (e) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344. Ta shema zagotavlja nadomestilo plače za delavce v hotelirstvu in drugih podjetjih, ki ponujajo turistične nastanitve, ki so začasno popolnoma prenehala poslovati ali se jim je promet zmanjšal za več kot 40 % – za razliko od praga 55 % iz prvotne sheme, pod pogojem, da se ohranijo delovna mesta. Ukrep je sprva veljal za obdobje od junija 2020 do avgusta 2020 in je bil razširjen in spremenjen, da pokrije obdobje od septembra 2020 do julija 2021.

(12)

Poleg tega „shema subvencioniranja“, določena v „Rebalansu proračuna, začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu pri trenutnem izbruhu COVID-19“, kot je navedena v točki (g) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344, uvaja subvencije za zelo mala in mala podjetja ter samozaposlene, ki zaposlujejo do 50 zaposlenih. Zaprosilo se je samo za tisti del odhodkov, ki se nanaša na podporo samozaposlenim in podjetjem z enim zaposlenim. Te subvencije zagotavljajo pavšalna nepovratna sredstva za kritje stroškov poslovanja malih podjetij in samozaposlenih. Zneski pavšalnih nepovratnih sredstev so bili pregledani za različne kategorije podjetij na podlagi števila zaposlenih. Poleg tega je bil dosežen dogovor o nepovratnih sredstvih za podjetja, ki od marca 2020 ne poslujejo več, v višini 10 000 EUR za podjetja z do 9 zaposlenimi in 15 000 EUR za podjetja z več kot 9 zaposlenimi. Shema subvencioniranja se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj je njen namen zaščititi samozaposlene ali podobne kategorije delavcev pred zmanjšanjem ali izgubo dohodka. Ukrep je sprva veljal za obdobje od aprila 2020 do maja 2020 in je bil razširjen in spremenjen, da velja za november 2020.

(13)

Ciper je tudi dodatno razširil ukrep, povezan z zdravjem, za obravnavanje krize zaradi COVID-19, ki ga določajo „Zakon 27(I)/2020“, „Zakon 49(I)/2020“, „Zakon 140(I)/2020“ in „Zakon 36(I)2021“ ter regulativni upravni akti (13). Zlasti „shema nadomestil za čas bolezni“, kot je navedena v točki (h) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1344, zaposlenim v zasebnem sektorju in samozaposlenim zagotavlja nadomestilo plače pod pogojem, da so razvrščeni kot ranljivi posamezniki v skladu s seznamom, ki ga objavi ministrstvo za zdravje, da jih organi namestijo v karanteno ali da so okuženi s COVID-19. Ukrep je sprva veljal za obdobje od marca 2020 do junija 2020 in je bil razširjen, da pokrije obdobje od novembra 2020 do julija 2021.

(14)

Ciper izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Ciper je Komisiji predložil ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 742 040 000 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano s podaljšanjem obstoječih nacionalnih ukrepov, neposredno povezanih s shemami skrajšanega delovnega časa, in podobnimi ukrepi, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile na Cipru. Ciper namerava 138 270 000 EUR povečanih odhodkov financirati iz skladov Unije.

(15)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala s Ciprom ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, navedeno v prošnji Cipra z dne 10. marca 2021, ki je neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo zadevnih ukrepov, povezanih z zdravjem, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19.

(16)

Stroški ukrepa, povezanega z zdravjem, kot je naveden v prošnji Cipra z dne 10. marca 2021 in v uvodni izjavi 13, znašajo 440 000 EUR.

(17)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Cipru pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(18)

Ciper in Komisija bi morala ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(19)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(20)

Ciper bi moral Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Ciper izvršil navedene odhodke.

(21)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Cipra, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Po prošnji Belgije z dne 7. avgusta 2020 je Svet 25. septembra 2020 odobril finančno pomoč Belgiji v obliki posojila v višini največ 7 803 380 000 EUR z največjo povprečno zapadlostjo 15 let, da se dopolnijo nacionalna prizadevanja Belgije za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice tega izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

S posojilom naj bi Belgija financirala sheme skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov ter ukrepov, povezanih z zdravjem, kot so navedeni v členu 3 Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1342 (2).

(3)

Zaradi izbruha COVID-19 je še naprej imobiliziran znaten del delovne sile v Belgiji. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Belgiji v zvezi z novim ukrepom, in sicer novo shemo za podporo malim podjetjem v regiji Bruselj – glavno mesto, in drugimi obstoječimi regionalnimi ukrepi, od katerih so bili nekateri razširjeni, iz točke (d)(i) do (d)(iv) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1342.

(4)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Belgija v letih 2020 in 2021 uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, so imeli in imajo še vedno zelo močan vpliv na javne finance. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Belgije do konca leta 2020 znašala 11,2 % oziroma 117,7 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2021 naj bi po napovedih primanjkljaj in dolg sektorja država Belgije znašala 7,1 % oziroma 117,8 % BDP. Glede na vmesno napoved Komisije iz zime 2021 naj bi se BDP Belgije v letu 2021 povečal za 3,9 %.

(5)

Belgija je 11. marca 2021 zaprosila za dodatno finančno pomoč Unije v višini 394 150 000 EUR, da bi se še naprej dopolnjevala njena nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene v letih 2020 in 2021. Prošnja se zlasti nanaša na ukrepe iz uvodnih izjav 6 in 7.

(6)

Nanaša se na prošnjo za pomoč za podaljšanje obstoječih regionalnih shem dohodkovne podpore in shem dohodkovne podpore skupnosti iz točk (d)(i) do (d)(iv) člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1342 v regiji Bruselj – glavno mesto, v flamski regiji in flamski skupnosti, v valonski regiji in v francoski skupnosti:

„Arrêté du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale de pouvoirs spéciaux n° 2020/019 du 23 avril 2020/Bijzondere machtenbesluit van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering nr. 2020/019 van 23 april 2020 “  (3);

„Arrêté du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale de pouvoirs spéciaux n° 2020/030 du 28 mai 2020/Bijzondere machtenbesluit nr. 2020/030 van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering van 28 mei 2020 “  (4), kot je bila razširjena z „Arrêté du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale du 15 octobre 2020 relatif à une aide aux secteurs de l’événementiel, du monde de la nuit, du tourisme et de la culture dans le cadre de la crise sanitaire du COVID-19/Besluit van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering van 15 oktober 2020 betreffende steun aan de evenementen-, uitgaans-, toeristische en culturele sector in het kader van de gezondheidscrisis COVID-19“ in „Arrêté du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale du 12 novembre 2020 relatif à une aide aux entreprises débits de boissons et restaurants dans le cadre de la crise sanitaire du COVID-19 /Besluit van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering van 12 november 2020 betreffende steun aan de eet- en drankgelegenhedenondernemingen in het kader van de gezondheidscrisis COVID-19“. Ti razširjeni shemi zagotavljata prejemke za nadomestilo za samozaposlene in podjetja z enim zaposlenim v sektorjih, ki so se morali zapreti v okviru krize zaradi COVID-19;

„Notification de la réunion du conseil des ministres du gouvernement de la région de Bruxelles-Capitale du jeudi 14 mai 2020/Betekening van de vergadering van de Ministerraad van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering van donderdag 14 mei 2020 “, kot je bila prenesena v „Arrêté du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale du 24 juillet 2020 instaurant une aide exceptionnelle pour les travailleurs intermittents de la culture/Besluit van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering van 24 juli 2020 houdende invoering van uitzonderlijke steun voor de cultuurwerkers“  (5);

„Besluit van de Vlaamse Regering van 20 maart 2020 “  (6);

„Besluit van de Vlaamse Regering van 10 april 2020 “  (7);

„Besluit van de Vlaamse Regering van 12 juni 2020 “  (8), ki določa „prejemek za podporo“ za zagotavljanje podpore podjetjem, ki poslujejo, vendar imajo za vsaj 60 % manjši promet, ali so morala prenehati s poslovanjem zaradi zveznih zaščitnih in varnostnih ukrepov; „Besluit van de Vlaamse Regering van 7 augustus 2020 “  (9), „Besluit van de Vlaamse Regering van 23 oktober 2020 “  (10) in „Besluit van de Vlaamse Regering van 13 november 2020 “  (11).

Ti trije odloki flamske vlade, ki se nanašajo na sheme, poznane tudi kot „flamski zaščitni mehanizem 1, 2 in 3“, in ki spreminjajo nekatere navedene odloke, zagotavljajo podporo podjetjem, ki poslujejo, vendar imajo za vsaj 60 % manjši promet, ali so morala prenehati s poslovanjem zaradi zveznih zaščitnih in varnostnih ukrepov;

„Arrêté du Gouvernement de la Communauté française de pouvoirs spéciaux n° 4 du 23 avril 2020 “  (12), „Arrêté du Gouvernement de la Communauté française du 7 avril 2020 “  (13); „Arrêté ministériel du 8 avril 2020 portant exécution de l’arrêté du Gouvernement wallon du 20 mars 2020 “  (14); „Arrêté du Gouvernement wallon du 19 juin 2020 “  (15).

Navedeni ukrepi se nanašajo na sheme, ki zagotavljajo dohodkovno podporo za samozaposlene, podjetja z enim zaposlenim in druge vrste zaposlenih, ki niso upravičeni do drugih vrst dohodkovne podpore. Zlasti prejemki za nadomestilo za podjetja in podjetnike v regiji Bruselj – glavno mesto, prejemki za nevšečnosti, nadomestila in podporo v flamski regiji in flamski skupnosti ter prejemek za nadomestilo zaradi zaprtja podjetij v valonski regiji so splošna enkratna podpora podjetjem in samozaposlenim, ki so morali prekiniti svoje svojo dejavnost zaradi COVID-19 ali ki so utrpeli znatno zmanjšanje prometa.

Kadar so ukrepi namenjeni širšemu krogu upravičencev, se prošnja nanaša samo na zneske za odhodke, povezane s podporo za samozaposlene in podjetja z enim zaposlenim. Drugi ukrepi (prejemek za nadomestilo za začasno zaposlene delavce v regiji Bruselj – glavno mesto, subvencije za vrtce in subvencije za kulturne izvajalce v francoski skupnosti, dejavnosti usposabljanja v valonski regiji ter subvencija za kulturne izvajalce in samozaposlene) so namenjeni samozaposlenim in delavcem, ki nimajo dostopa do sheme za začasno brezposelnost v določenih sektorjih (sektor kulture in oskrbe, dejavnosti usposabljanja).

(7)

Za pomoč se je zaprosilo tudi v zvezi z novim ukrepom v regiji Bruselj – glavno mesto. Nanaša se na „Arrêté du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale du 3 décembre 2020 concernant l’octroi d’une subvention de 1 625 000,00 EUR à la SA Brusoc dans le cadre de l’octroi de micro-crédits de trésorerie pour les indépendants et les micro-entreprises en raison de la crise sanitaire du COVID-19/Besluit van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering van 3 december 2020 betreffende de toekenning van micro-kaskredieten voor zelfstandigen en zko’s“. Ukrep zlasti zagotavlja mikrokredite za podjetnike in podjetja z enim zaposlenim v regiji Bruselj – glavno mesto. Za pomoč se je zaprosilo samo za del javnofinančnih odhodkov, ki se nanaša na pričakovane izgube. Znesek, ki se zahteva za odhodke v zvezi s posojili, je povezan samo s podporo za samozaposlene in podjetja z enim zaposlenim.

(8)

Belgija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Belgija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 10 103 933 459 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano tako z novimi ukrepi kot obstoječimi ukrepi, neposredno povezanimi s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, od katerih so bili nekateri razširjeni, ki zajemajo znaten delež podjetij in delovne sile v Belgiji. Belgija namerava 1 906 403 459 EUR povečanih javnofinančnih odhodkov financirati z lastnim financiranjem.

(9)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Belgijo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, navedenimi v prošnji Belgije z dne 11. marca 2021.

(10)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Belgiji pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(11)

Belgija in Komisija bi morali ta sklep upoštevati pri sporazumu o posojilu iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/672.

(12)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(13)

Belgija bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Belgija izvršila navedene odhodke.

(14)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Belgije, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/715 (2) določa ukrepe v zvezi s sadjem vrst Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovimi hibridi, razen sadja vrst Citrus aurantium L. in Citrus latifolia Tanaka (v nadaljnjem besedilu: opredeljeno sadje), s poreklom iz Argentine, Brazilije, Južne Afrike ali Urugvaja, da se prepreči vnos škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa na ozemlje Unije in njeno širjenje na ozemlju Unije.

(2)

Države članice so leta 2020 na podlagi svojih inšpekcijskih pregledov pri uvozu sporočile skupno 90 zadržanj zaradi škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa, ki so se nanašala na sadje vrst Citrus limon (L.) N. Burm.f. in Citrus sinensis (L.) Osbeck s poreklom iz Argentine. To doslej največje število neskladnosti vzbuja dvome o zanesljivosti argentinskega sistema izdajanja fitosanitarnih izvoznih spričeval.

(3)

Zato je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1199 (3), ki do 30. aprila 2021 prepoveduje vnos sadja vrst Citrus limon (L.) N. Burm.f. in Citrus sinensis (L.) Osbeck s poreklom iz Argentine na ozemlje Unije.

(4)

Argentina je med presojo februarja 2021 Komisiji predložila podrobne informacije o razlogih za neuspešno izvajanje sistema izdajanja fitosanitarnih izvoznih spričeval za agrume v izvozni sezoni 2020 ter o svojih ukrepih za njegovo uspešno izvajanje v rastni in izvozni sezoni 2021.

(5)

Glede na to, da je Argentina za uspešno izvajanje svojega sistema sprejela ukrepe, ki jih je sporočila med presojo, se začasna prepoved vnosa sadja vrst Citrus limon (L.) N. Burm.f. in Citrus sinensis (L.) Osbeck s poreklom iz Argentine na ozemlje Unije ne bi smela podaljšati. Ker pa Argentina še ni v celoti izvedla vseh teh ukrepov med celotno rastno in izvozno sezono, bodo v prihodnjih sezonah morda predmet presoje, tveganja vnosa škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa z opredeljenega sadja s poreklom iz Argentine na ozemlje Unije pa še ni mogoče v celoti oceniti. Zato bi bilo treba za vnos opredeljenega sadja s poreklom iz Argentine na ozemlje Unije določiti podrobne ukrepe na podlagi tveganja.

(6)

Taki ukrepi bi morali vsebovati obveznost registracije mest pridelave in njihovih enot pridelave v Argentini, kjer se opredeljeno sadje prideluje, dodelitev enoličnih identifikacijskih oznak (v nadaljnjem besedilu: oznaka za sledljivost) navedenim mestom pridelave in enotam pridelave, uradne inšpekcijske preglede, da se potrdi nenavzočnost škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa na navedenih mestih pridelave in enotah pridelave, okrepljene postopke vzorčenja ter predhodno sporočanje seznama odobrenih proizvodnih mest z njihovimi odobrenimi enotami pridelave, da se zagotovi sledljivost.

(7)

Pri takih ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi rezultate uradnega nadzora pošiljk na vstopnih mestih v Unijo med izvozno sezono zadevnega leta, vnos opredeljenega sadja na ozemlje Unije pa bi bilo treba dovoliti samo, kadar izvira z enote pridelave, kjer škodljivi organizem Phyllosticta citricarpa ni bil odkrit na podlagi navedenega uradnega nadzora. Tak ukrep bo v skladu z uveljavljeno prakso Argentine, ki je uradno obvestila Komisijo, da začasno ustavlja vse enote pridelave, kjer je na opredeljenem sadju potrjena navzočnost škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa na podlagi nadzora, izvedenega na vstopnih mestih v Unijo.

(8)

Pri navedenih ukrepih bi bilo treba prav tako upoštevati rezultate preiskav, ki jih je Argentina izvedla na odobrenih enotah pridelave, ki spadajo na isto mesto pridelave kot enota pridelave, kjer je bila navzočnost škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa potrjena pred izvozom med inšpekcijskimi pregledi, ki jih je Argentina opravila v obratih za pakiranje, in med uradnim nadzorom pošiljk, izvedenim na vstopnih mestih v Unijo. Vnos opredeljenega sadja s poreklom z navedenih enot pridelave na ozemlje Unije bi bilo treba dovoliti šele potem, ko so navedene preiskave zaključene in škodljivi organizem Phyllosticta citricarpa ni odkrit. Taki ukrepi bodo v skladu z uveljavljeno prakso Argentine, ki je uradno obvestila Komisijo, da preventivno začasno ustavlja izvoz v Unijo opredeljenega sadja s poreklom z enot pridelave, ki spadajo na isto mesto pridelave kot enota pridelave, kjer je bila navzočnost škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa na opredeljenem sadju potrjena pred izvozom na podlagi inšpekcijskih pregledov, ki jih je Argentina opravila v obratih za pakiranje, in na podlagi uradnega nadzora, izvedenega na vstopnih mestih v Unijo, ter da preiskuje navedene enote pridelave in dovoli nadaljnji izvoz z njih samo, kadar je bila potrjena odsotnost škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa.

(9)

Pri ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi rezultate inšpekcijskih pregledov, opravljenih v Argentini, in rezultate uradnega nadzora pošiljk, izvedenega na vstopnih mestih v Unijo med predhodno rastno in izvozno sezono, ter dovoliti vnos opredeljenega sadja s poreklom z enot pridelave, kjer škodljivi organizem Phyllosticta citricarpa ni bil odkrit med navedeno predhodno rastno in izvozno sezono, na ozemlje Unije. Pričakuje se, da bodo taki ukrepi učinkoviti, saj je Argentina uradno obvestila Komisijo, da začasno ustavi enoto pridelave, kadar je bila med predhodno rastno in izvozno sezono navzočnost škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa na opredeljenem sadju, ki izvira z navedene enote pridelave, potrjena med nadzorom, izvedenim na vstopnih mestih v Unijo.

(10)

Za opredelitev vira okuženega opredeljenega sadja bi morale države članice pri obveščanju o zadevnih neskladnostih predložiti oznako za sledljivost enote pridelave.

(11)

Da bi se lahko argentinski pristojni organi in izvajalci poslovnih dejavnosti prilagodili novim zahtevam, bi bilo treba ta sklep uporabljati od 1. maja 2021.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

člen 5a se spremeni:

(b)

vstavi se naslednji člen 5b:

(c)

v členu 6 se doda naslednji odstavek 4:

(d)

v členu 19 se doda naslednji odstavek:

„V primeru neskladnosti opredeljenega sadja s poreklom iz Argentine s členom 5b države članice v obvestilu o neskladnostih navedejo oznako za sledljivost ustrezne enote pridelave iz člena 5b(1)(b).“

(1)

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je bila ustanovljena z Izvedbenim sklepom Komisije C(2013) 9048 za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem programov Unije na področju pionirskih raziskav, ki zajemajo zlasti izvrševanje odobritev, vključenih v splošnem proračunu Unije (4).

(2)

Agencija lahko v okviru svojega upravnega in operativnega delovanja izvaja upravne preiskave, preddisciplinske in disciplinske postopke ter postopke začasne odstranitve z delovnega mesta v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, kakor so določeni z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (5) (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) ter izvedbenimi določbami o izvajanju upravnih preiskav in disciplinskih postopkov. Po potrebi lahko izvede predhodne dejavnosti, povezane s primeri morebitnih goljufij in nepravilnosti, ter o takih primerih obvesti urad OLAF.

(3)

Uslužbenci Agencije morajo prijaviti in oceniti domnevne morebitne nezakonite dejavnosti, vključno z goljufijami in korupcijo ter kršitvami znanstvene etike, ki škodijo interesom Unije. Prijaviti morajo tudi vsakršno ravnanje, povezano z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov Unije. To področje urejajo notranja pravila ali politike v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti.

(4)

Agencija je vzpostavila politiko učinkovitega preprečevanja in obravnave dejanskih ali morebitnih primerov psihološkega ali spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kot je določena z izvedbenimi ukrepi v skladu s Kadrovskimi predpisi, s katerimi je vzpostavljen neformalni postopek, po katerem se lahko domnevna žrtev nadlegovanja obrne na zaupne svetovalce Agencije.

(5)

Agencija lahko izvaja tudi preiskave v zvezi z notranjo (informacijskotehnološko) varnostjo in morebitnimi kršitvami varnostnih predpisov za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (tajni podatki EU).

(6)

Dejavnosti Agencije so predmet notranjih in zunanjih revizij, ki jih med drugim izvajajo službe za notranjo revizijo Evropske komisije in Evropsko računsko sodišče.

(7)

Agencija lahko obravnava zahteve Evropskega javnega tožilstva in zahteve za dostop do zdravstvenih kartotek uslužbencev Agencije ter opravlja preiskave, ki jih izvaja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe.

(8)

Agencija v okviru takih upravnih preiskav, revizij in drugih preiskav ali zahtev sodeluje z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije.

(9)

Agencija lahko sodeluje z nacionalnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami bodisi na njihovo zahtevo bodisi na lastno pobudo.

(10)

Agencija lahko sodeluje tudi z javnimi organi držav članic EU bodisi na njihovo zahtevo bodisi na lastno pobudo.

(11)

Agencija je lahko predmet pritožb, očitkov, postopkov ali preiskav oziroma jih lahko prejme prek prijaviteljev nepravilnosti, tretjih oseb ali evropskega varuha človekovih pravic.

(12)

Agencija je lahko vključena v postopke pred Sodiščem Evropske unije, kadar zadevo predloži Sodišču, zagovarja odločitev, ki jo je sprejela in je bila izpodbijana pred Sodiščem, ali intervenira v postopku, ki zadeva njene naloge. V zvezi s tem mora morda ohraniti zaupnost osebnih podatkov iz dokumentov, ki jih pridobijo stranke ali intervenienti.

(13)

Agencija v okviru svojih dejavnosti obdeluje več kategorij osebnih podatkov, vključno z identifikacijskimi podatki posameznikov, kontaktnimi podatki, poklicnimi vlogami in nalogami, informacijami o zasebnem in poklicnem ravnanju in uspešnosti ter finančnimi podatki, v nekaterih posebnih primerih pa tudi občutljive podatke (npr. zdravstvene podatke). Osebni podatki vključujejo dejanske „zanesljive“ podatke in „nezanesljive“ podatke na podlagi ocene.

„Zanesljivi podatki“ so objektivni dejanski podatki, kot so identifikacijski podatki, kontaktni podatki, podatki o poklicnih dejavnostih, upravne podrobnosti, metapodatki, ki se nanašajo na elektronske komunikacije, in podatki o prometu.

„Nezanesljivi podatki“ so subjektivni podatki, ki vključujejo predvsem opis ter oceno razmer in okoliščin, mnenja, ugotovitve v zvezi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, oceno ravnanja in uspešnosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter utemeljitev posameznih odločitev, povezanih s predmetom postopka ali dejavnosti, ki jo izvaja Agencija v skladu z veljavnim pravnim okvirom, oziroma omenjenih v zvezi z njo.

Ocene, ugotovitve in mnenja se štejejo za osebne podatke v smislu člena 3(1) Uredbe.

(14)

Agencija mora zato v skladu z Uredbo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotavljati informacije o navedenih dejavnostih obdelave ter spoštovati njihove pravice, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki.

(15)

Agencija je zavezana, da v čim večji meri spoštuje temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, predvsem pravico do zagotavljanja informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa, omejitve obdelave, pravico do obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali do zaupnosti komunikacije, kot je določeno v Uredbi. Od Agencije pa se lahko tudi zahteva, naj omeji pravice in obveznosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zaradi zaščite svojih dejavnosti ter temeljnih pravic in svoboščin drugih.

(16)

Agencija zato lahko v skladu s členom 25(1) in (5) Uredbe pod določenimi pogoji omeji uporabo členov 14 do 22, 35 in 36 ter člena 4 Uredbe, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 20, vendar mora ta omejitev temeljiti na notranjih pravilih, ki se sprejmejo na najvišji ravni vodstva Agencije in objavijo v Uradnem listu Evropske unije, če ne temeljijo na pravnih aktih, sprejetih na podlagi Pogodb.

(17)

Omejitve se lahko uporabljajo za različne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključno s pravico do zagotavljanja informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in pravico do dostopa, popravka, izbrisa, omejitve obdelave, obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali do zaupnosti komunikacije, kot je določeno v Uredbi.

(18)

Agencija mora navedene pravice morda uskladiti s cilji upravnih preiskav, revizij, drugih preiskav in sodnih postopkov. Prav tako mora morda uravnotežiti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, s temeljnimi pravicami in svoboščinami drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(19)

Agencija mora morda na primer omejiti informacije, ki jih zagotavlja posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njegovih osebnih podatkov v fazi predhodne ocene upravne preiskave ali med preiskavo samo, pred morebitno zavrnitvijo zadeve ali v fazi preddisciplinskega postopka. V nekaterih okoliščinah lahko zagotavljanje takih informacij resno vpliva na sposobnost Agencije za učinkovito izvedbo preiskave, kadar na primer obstaja tveganje, da bi lahko zadevna oseba uničila dokaze ali vplivala na morebitne priče pred njihovim zaslišanjem. Agencija mora morda tudi zaščititi pravice in svoboščine prič in drugih vpletenih oseb.

(20)

Agencija mora morda zaščititi anonimnost priče, informatorja ali prijavitelja nepravilnosti, ki je zahteval, naj se njegova identiteta ne razkrije. V tem primeru se lahko odloči za omejitev dostopa do identitete, izjav in drugih osebnih podatkov takih oseb ali osumljenca, da zaščiti njihove pravice in svoboščine.

(21)

Agencija mora morda zaščititi zaupne informacije o uslužbencu, ki se je obrnil na njene zaupne svetovalce v postopku prijave nadlegovanja. V takih primerih mora morda omejiti dostop do identitete, izjav in drugih osebnih podatkov domnevne žrtve, domnevnega nadlegovalca in drugih vpletenih, da zaščiti pravice in svoboščine vseh zadevnih posameznikov.

(22)

Pri postopkih za izbor in zaposlitev, ocenjevanje osebja in oddajo javnega naročila se lahko pravica do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave uveljavlja le v določenih trenutkih in pod pogoji, določenimi v zadevnih postopkih, da se zavarujejo pravice drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter spoštujeta načeli enakega obravnavanja in tajnosti posvetovanj.

(23)

Agencija lahko tudi omeji dostop posameznikov do njihovih zdravstvenih podatkov, na primer s področja psihologije ali psihiatrije, zaradi morebitne občutljivosti teh podatkov, zdravstvena služba Komisije pa bo morda želela omogočiti posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, samo posreden dostop prek njihovega osebnega zdravnika. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko uveljavlja pravico do popravka ocen ali mnenj zdravstvene službe Komisije s predložitvijo svojih pripomb ali poročila zdravnika po lastni izbiri.

(24)

Agencija, ki jo zastopa direktor, ima vlogo upravljavca podatkov ne glede na nadaljnje prenose vloge upravljavca znotraj Agencije, da se upoštevajo operativne pristojnosti za posebne dejavnosti obdelave osebnih podatkov, na pristojne „delegirane upravljavce podatkov“.

(25)

Osebni podatki so varno shranjeni v elektronskem okolju v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2017/46 (6) o varnosti komunikacijskih in informacijskih sistemov v Evropski komisiji ali na papirju, kar preprečuje nezakonit dostop do podatkov ali njihov prenos osebam, ki nimajo potrebe po seznanitvi z njimi. Osebni podatki, ki se obdelujejo, se hranijo le toliko časa, kolikor je nujno in primerno za namene, za katere se podatki obdelujejo, za obdobje, določeno v obvestilih o varstvu podatkov in evidencah Agencije.

(26)

Agencija uporablja omejitve samo, če se z njimi upošteva bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter so nujno potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi. Agencija navede razloge, ki utemeljujejo navedene omejitve, posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, pa ustrezno obvesti o navedenih razlogih in njihovi pravici do vložitve pritožbe pri ENVP, kot določa člen 25(6) Uredbe.

(27)

Agencija na podlagi načela odgovornosti vodi evidenco o svoji uporabi omejitev.

(28)

Pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih Agencija v okviru svojih nalog izmenja z drugimi organizacijami, se Agencija in navedene organizacije medsebojno posvetujejo o morebitnih razlogih za uvedbo omejitev ter o nujnosti in sorazmernosti navedenih omejitev, razen če bi to ogrozilo dejavnosti Agencije.

(29)

Ta notranja pravila se zato uporabljajo za vse postopke obdelave, ki vključujejo osebne podatke in jih Agencija izvaja pri opravljanju upravnih preiskav, disciplinskih postopkov, predhodnih dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, prijavljenih uradu OLAF, preiskav Evropskega javnega tožilstva, postopkov za prijavljanje nepravilnosti, (uradnih in neuradnih) postopkov za primere nadlegovanja, obdelave notranjih in zunanjih pritožb, zahtev za dostop do lastnih zdravstvenih kartotek ali njihov popravek, preiskav, ki jih izvaja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe, preiskav v zvezi z (informacijskotehnološko) varnostjo, ki se izvajajo notranje ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU), revizij, postopkov pred Sodiščem Evropske unije ali nacionalnimi javnimi organi, postopkov za izbor in zaposlitev, ocenjevanje osebja in oddajo javnega naročila, kot je navedeno zgoraj.

(30)

Ta notranja pravila se uporabljajo za dejavnosti obdelave, izvedene pred začetkom zgoraj navedenih postopkov, med temi postopki in med spremljanjem nadaljnjih ukrepov na podlagi izida teh postopkov. Vključevati bi morala tudi pomoč in sodelovanje, ki ju Agencija zagotavlja drugim institucijam EU, nacionalnim organom in mednarodnim organizacijam zunaj svojih upravnih preiskav.

(31)

Agencija lahko v skladu s členom 25(8) Uredbe preloži, opusti ali zavrne zagotavljanje informacij o razlogih za uporabo omejitve posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če bi se s tem kakor koli izničil učinek omejitve. Agencija za vsak primer posebej oceni, ali bi sporočanje omejitve izničilo njen učinek.

(32)

Agencija odpravi omejitev takoj, ko pogoji, ki jo upravičujejo, ne veljajo več, in navedene pogoje redno ocenjuje.

(33)

Za zagotovitev čim večje zaščite pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter v skladu s členom 44(1) Uredbe, se je treba pred morebitno uporabo ali proučitvijo vsake omejitve pravočasno posvetovati z osebo, ki je v Agenciji pooblaščena za varstvo podatkov, in preveriti skladnost omejitve s tem sklepom.

(34)

Člena 16(5) in 17(4) Uredbe določata izjeme od pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti in dostopa. Če veljajo te izjeme, Agenciji ni treba uporabiti omejitve v skladu s tem sklepom –