(1)

Svet je 18. januarja 2016 sprejel Uredbo (EU) 2016/44.

(2)

Vnos za eno osebo bi bilo treba črtati, ker je pokojna.

(3)

Prilogo III k Uredbi (EU) 2016/44 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Z Odločbo Komisije 2009/827/ES (3) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) odobreno dajanje semena oljne kadulje (Salvia hispanica) na trg v Uniji kot novega živila za uporabo v kruhu.

(4)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/50/EU (5) je bila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 odobrena razširitev uporabe semena oljne kadulje kot novega živila za uporabo v naslednjih dodatnih kategorijah živil: pekovski izdelki, žitni kosmiči za zajtrk, mešanice sadja, oreškov in semen ter predpakirana semena oljne kadulje kot taka.

(5)

Dne 18. septembra 2015 je pristojni organ Irske v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 izdal uradni dopis (6) o odobritvi razširitve uporabe novega živila semena oljne kadulje v dodatnih kategorijah živil, in sicer v sadnih sokovih ter pijačah iz mešanice sadja/zelenjave.

(6)

Dne 17. oktobra 2017 je pristojni organ Avstrije v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 izdal uradni dopis (7) o odobritvi razširitve uporabe novega živila semena oljne kadulje v dodatni kategoriji živil, in sicer v sadnih namazih.

(7)

Dne 2. novembra 2017 je pristojni organ Španije v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 izdal uradni dopis (8) o odobritvi razširitve uporabe novega živila semena oljne kadulje v dodatnih kategorijah živil, in sicer v steriliziranih jedeh, pripravljenih za uživanje, na osnovi žitnih zrn, zrn nepravih žit in/ali stročnic.

(8)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/2354 (9) je bila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 odobrena razširitev uporabe semena oljne kadulje kot novega živila za uporabo v dodatni kategoriji živil, in sicer v jogurtu.

(9)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/24 (10) so bile odobrene razširitev uporabe novega živila semena oljne kadulje za uporabo v številnih dodatnih kategorijah živil, nekatere spremembe pogojev uporabe in posebne zahteve za označevanje semen oljne kadulje v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283.

(10)

V skladu s predhodnimi odobritvami so semena oljne kadulje odobrena za dajanje na trg Unije pod določenimi pogoji uporabe, vključno s „predpakiranimi semeni oljne kadulje kot takimi“. Komisija je januarja 2020 prejela poizvedbo združenja „Réseau Vrac“ o tem, ali se lahko na trg Unije dajo tudi nepredpakirana semena oljne kadulje kot taka (v sipkem, razsutem stanju).

(11)

Po tej poizvedbi je Komisija nadalje ocenila, ali je varno tudi črtanje izraza „predpakirano“ iz kategorije „predpakirano seme oljne kadulje kot tako“. Navedena sprememba bi nosilcem živilske dejavnosti omogočila dajanje semen oljne kadulje kot takih na trg Unije v predpakiranih in nepredpakiranih (v sipkem, razsutem stanju) oblikah. Komisija zato meni, da bi bilo treba seznam Unije ustrezno spremeniti.

(12)

V skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 je Komisija na lastno pobudo začela postopek za posodobitev seznama Unije novih živil.

(13)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 14. marca 2019 o varnosti semen oljne kadulje (Salvia hispanica L.) kot novega živila za razširjene uporabe v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 (Safety of chia seeds (Salvia hispanica L.) as a novel food for extended uses pursuant to Regulation (EU) 2015/2283) (11) ugotovila, da je uporaba semen oljne kadulje v živilih, ki za proizvodnjo, predelavo ali pripravo ne potrebujejo toplotne obdelave pri ali nad 120 °C, varna brez posebnih omejitev in varnostnih ukrepov glede njihovih ravni uporabe.

(14)

Komisija meni, da ocena varnosti predlagane spremembe pogojev uporabe v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 s strani Agencije ni potrebna, saj sprememba pogojev uporabe novega živila semena oljne kadulje (Salvia hispanica) s črtanjem oblik, v katerih se semena oljne kadulje kot taka lahko dajo na trg, ne bo imela učinka na zdravje ljudi.

(15)

Zato je primerno odobriti tudi dajanje na trg semen oljne kadulje, ki niso predpakirana.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 sta bila vložena zahtevka za dovoljenje za tekoč L-lizin (baza) in tehnično čist L-lizin monohidroklorid kot nutritivna krmna dodatka za uporabo v krmi in vodi za pitje za vse živalske vrste. Navedenima zahtevkoma so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevka zadevata dovoljenje za L-lizin, tekoč (baza), in L-lizin monohidroklorid, tehnično čist, ki ju proizvaja Corynebacterium casei KCCM 80190 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80216 ali Corynebacterium glutamicum KCTC 12307BP, kot krmna dodatka za vse živalske vrste ter njuno uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „aminokisline, njihove soli in analogi“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 30. septembra 2020 (2) in 18. novembra 2020 (3) (4), ugotovila, da L-lizin, tekoč (baza), in L-lizin monohidroklorid, tehnično čist, ki ju proizvaja Corynebacterium casei KCCM 80190 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80216 ali Corynebacterium glutamicum KCTC 12307BP, pod predlaganimi pogoji uporabe nimata škodljivega učinka na zdravje živali in potrošnikov ali na okolje. Agencija je lahko sklepala o varnosti za uporabnika L-lizina, tekočega (baza), in L-lizin monohidroklorida, tehnično čistega, ki ju proizvajata Corynebacterium glutamicum KCCM 80216 in Corynebacterium glutamicum KCTC 12307BP. Navedla je, da se L-lizin monohidroklorid, tehnično čist, in L-lizin, tekoč (baza), ki ju proizvaja Corynebacterium casei KCCM 80190, štejeta za nevarna pri vdihavanju in da je L-lizin monohidroklorid, tehnično čist, ki ga proizvaja Corynebacterium casei KCCM 80190, blago dražilen za oči. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je ugotovila, da sta L-lizin, tekoč (baza), in L-lizin monohidroklorid, tehnično čist, ki ju proizvaja Corynebacterium casei KCCM 80190 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80216 ali Corynebacterium glutamicum KCTC 12307BP, učinkovita vira esencialne aminokisline L-lizin za vse živalske vrste. Da bi bil dodani L-lizin lahko v celoti učinkovit pri prežvekovalcih, bi ga bilo treba zaščititi pred razgradnjo v vampu. Agencija se je v mnenjih sklicevala na predhodno izjavo v zvezi z morebitnimi prehranskimi neravnotežji za aminokisline in higienskimi pomisleki, ko se aminokisline dajejo prek vode za pitje. Kljub temu ni predlagala najvišje vsebnosti pri dodajanju L-lizina. Tako je zlasti v primeru dodajanja L-lizina kot aminokisline prek vode za pitje primerno na oznaki dodatka in premiksov, ki ga vsebujejo, navesti opozorilo, naj se upošteva prehranska oskrba z vsemi esencialnimi in pogojno esencialnimi aminokislinami.

(5)

Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena L-lizina, tekočega (baza), in L-lizin monohidroklorida, tehnično čistega, ki ju proizvaja Corynebacterium casei KCCM 80190 ali Corynebacterium glutamicum KCCM 80216 ali Corynebacterium glutamicum KCTC 12307BP, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo teh dodatkov, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Družba Progress Biotech bv (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 14. marca 2019 pri Komisiji vložila vlogo v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 za razširitev uporabe novega živila olje iz Schizochytrium sp. V vlogi je zahtevala razširitev uporabe olja iz Schizochytrium sp. na začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter ki so namenjene dojenčkom in majhnim otrokom. Sev Schizochytrium sp., ki ga uporablja vložnik in na katerega se nanaša ta vloga, je opredeljen kot sev WZU477.

(4)

Vložnik je pri Komisiji vložil tudi zahtevo za varstvo pravno zaščitenih podatkov za več izvirnih podatkov, predloženih v podporo njegovi vlogi, ki so podatki, predloženi v podporo prvotni vlogi z dne 14. marca 2019, in sicer vloga iz leta 2012 (4), podroben opis proizvodnega postopka (5), kemijske lastnosti (6), analiza maščobnih kislin (7), analiza sterolov (8), analiza težkih kovin (9), analiza policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) (10), analiza mikotoksinov (11), analiza dioksinov, dioksinu podobnih polikloriranih bifenilov, pesticidov (12), mikrobiološka analiza (13), retrospektivna študija stabilnosti (14), potrdila analitičnih laboratorijev (15), podatki o sestavi (16). Vložnik je zahteval tudi varstvo podatkov za dodatne podatke, predložene med oceno varnosti, ki jo je izvedla Agencija, in sicer analizo beljakovin (17), analizo 3-monokloropropandiola in glicidil estrov (18), fizikalno-kemijsko analizo (19), mikrobiološko analizo (20), analizo težkih kovin (21), analizo mikotoksinov (22), analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), dioksinov in dioksinu podobnih kontaminantov (23), analizo profila maščobnih kislin (24), analizo sestave sterolov (25), analizo hidrolitske žarkosti skozi čas (26), analizo morskih biotoksinov (27), študijo stabilnosti (28), potrdilo o analizi (29).

(5)

Komisija se je v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 24. junija 2019 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo prosila za znanstveno mnenje z oceno razširitve uporabe olja iz Schizochytrium sp. kot novega živila na začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule.

(6)

Agencija je 31. avgusta 2020 sprejela Znanstveno mnenje o varnosti olja iz Schizochytrium sp. kot novega živila na podlagi Uredbe (EU) 2015/2283 (30) (Safety of Schizochytrium sp. oil as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283). Navedeno mnenje je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283.

(7)

V navedenem mnenju je Agencija potrdila, da identiteta seva WZU477 pripada vrsti Schizochytrium limacinum, ki ji je bil dodeljen status priznane domneve o varnosti (v nadaljnjem besedilu: PDV) in je bila leta 2020 vključena na seznam priporočenih bioloških dejavnikov s PDV, namerno dodanih živilom ali krmi (31). Agencija je v svojem mnenju ugotovila, da je olje iz Schizochytrium sp., proizvedeno iz seva WZU477, ki pripada vrsti Schizochytrium limacinum, varno pod predlaganimi pogoji uporabe. Podatki, ki jih je predložil vložnik, niso omogočili sklepa o varnosti olja, proizvedenega iz drugih sevov mikroalg iz rodu Schizochytrium. V mnenju Agencije je dovolj razlogov za ugotovitev, da olje iz Schizochytrium sp. (WZU477) pri predlaganih uporabah in ravneh uporabe izpolnjuje zahteve iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)

Zato v mnenju Agencije ni dovolj razlogov za ugotovitev, da je olje, proizvedeno iz drugih sevov mikroalg iz rodu Schizochytrium, kadar se uporablja v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah, v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283. Po mnenju Agencije in ob upoštevanju, da odobreno olje iz Schizochytrium sp., za katero se zahteva razširitev uporabe, ni specifično niti za posamezno vrsto niti za posamezen sev, je treba odobriti dajanje na trg olja iz seva WZU477 Schizochytrium sp. in ne razširitve uporabe olja iz vseh sevov rodu Schizochytrium, kot je zahteval vložnik.

(9)

Agencija je v svojem mnenju navedla, da podatki iz vloge iz leta 2012, podrobnega opisa proizvodnega postopka, kemijskih značilnosti, analize maščobnih kislin, analize sterolov, analize težkih kovin, analize policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), analize mikotoksinov, analize dioksinov, dioksinu podobnih polikloriranih bifenilov, pesticidov, mikrobiološke analiza, retrospektivne študije stabilnosti, potrdil analitičnih laboratorijev, podatkov o sestavi, analiz 3-monokloropropandiola in glicidil estrov, fizikalno-kemijske analize, mikrobiološke analize, analize težkih kovin, analize mikotoksinov, analize policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), dioksinov in dioksinu podobnih kontaminantov, analize profila maščobnih kislin, analize sestave sterolov, analize hidrolitske žarkosti skozi čas, analize morskih biotoksinov, študije stabilnosti in potrdila o analizi služijo kot podlaga za ugotovitev varnosti novega živila. Komisija na podlagi tega meni, da brez podatkov iz poročil o navedenih študijah ne bi bilo mogoče priti do sklepa o varnosti olja iz Schizochytrium sp. (WZU477).

(10)

Na podlagi mnenja Agencije je Komisija od vložnika zahtevala, naj nadalje pojasni utemeljitev glede njegove zahteve za pravno zaščitene podatke v zvezi z vlogo iz leta 2012, podrobnim opisom proizvodnega postopka, kemijskimi značilnostmi, analizo maščobnih kislin, analizo sterolov, analizo težkih kovin, analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), analizo mikotoksinov, analizo dioksinov, dioksinu podobnih polikloriranih bifenilov, pesticidov, mikrobiološko analizo, retrospektivno študijo stabilnosti, potrdili analitičnih laboratorijev, podatki o sestavi, analizo 3-monokloropropandiola in glicidil estrov, fizikalno-kemijsko analizo, mikrobiološko analizo, analizo težkih kovin, analizo mikotoksinov, analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), dioksinov in dioksinu podobnih kontaminantov, analizo profila maščobnih kislin, analizo sestave sterolov, analizo hidrolitske žarkosti skozi čas, analizo morskih biotoksinov, študijo stabilnosti in potrdilom o analizi ter naj pojasni svojo zahtevo za izključno pravico do sklicevanja na navedene podatke, kot to zahteva člen 26(2)(b) Uredbe (EU) 2015/2283.

(11)

Vložnik je izjavil, da je imel v času vložitve vloge v skladu z nacionalno zakonodajo lastninske in izključne pravice do sklicevanja na navedene podatke ter da zato tretje osebe ne morejo zakonito dostopati do navedenih študij, jih uporabljati ali se sklicevati na navedene podatke.

(12)

Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283. Zato Agencija v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe ne bi smela uporabiti vloge iz leta 2012, podrobnega opisa proizvodnega postopka, kemijskih značilnosti, analize maščobnih kislin, analize sterolov, analize težkih kovin, analize policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), analize mikotoksinov, analize dioksinov, dioksinu podobnih polikloriranih bifenilov, pesticidov, mikrobiološke analize, retrospektivne študije stabilnosti, potrdil analitičnih laboratorijev, podatkov o sestavi, analiz 3-monokloropropandiola in glicidil estrov, fizikalno-kemijske analize, mikrobiološke analize, analize težkih kovin, analize mikotoksinov, analize policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), dioksinov in dioksinu podobnih kontaminantov, analize profila maščobnih kislin, analize sestave sterolov, analize hidrolitske žarkosti skozi čas, analize morskih biotoksinov, študije stabilnosti in potrdila o analizi, ki jih vsebuje vložnikova dokumentacija, v korist poznejšega vložnika. Zato bi bilo treba dajanje olja iz Schizochytrium sp. (WZU477) na trg Unije za navedeno obdobje omejiti na vložnika.

(13)

Vendar omejevanje odobritve olja iz Schizochytrium sp. (WZU477) in sklicevanja na podatke, ki jih vsebuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika drugim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za odobritev dajanja na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo takšno odobritev v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283.

(14)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Smernice iz Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se uporabljajo vUniji na podlagi Uredbe (EU) št. 1233/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(2)

Udeleženke Sporazuma so se na 145. sestanku udeleženk, ki je potekal 17. novembra 2020, dogovorile, da bodo po pisnem postopku sprejele sklep o spremembi Sporazuma, da bi se povečala uradna podpora za izvozne kredite v obliki lokalnih stroškov.

(3)

S predvidenim sklepom o povečanju uradne podpore za lokalne stroške bi bilo treba določbe o podpori lokalnim stroškom iz Sporazuma prilagoditi prevladujočim trgovinskim in proizvodnim vzorcem. Globalne vrednostne verige so spremenile odločitve izvoznikov glede nabave, večina izvoznikov pa zdaj nabavlja blago v več državah in vedno bolj v kraju, kjer se kupec nahaja. Da bi izvoznikom Unije omogočili večjo prožnost in optimalne strategije nabave, bi bilo treba zgornjo mejo uradne podpore za lokalne stroške zvišati s 30 % na 40 % vrednosti izvozne pogodbe v državah z visokim dohodkom in s 30 % na 50 % vrednosti izvozne pogodbe v državah s srednjim in nizkim dohodkom.

(4)

Primerno je, da se določi stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa glede sklepa udeleženk Sporazuma v pisnem postopku, saj bo predvideni sklep v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1233/2011 lahko odločilno vplival na vsebino prava Unije –

(1)

Svet je 31. julija 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1333 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji.

(2)

Vnos za eno osebo bi bilo treba črtati, ker je pokojna.

(3)

Prilogi II in IV k Sklepu (SZVP) 2015/1333 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Zahtevek za prijavo evropske državljanske pobude „Zeleni strešni vrtovi“ („Green Garden Roof Tops“) je bil Komisiji predložen 3. marca 2021.

(2)

Cilji pobude so: „V Evropi je veliko trgovin in skladišč s praznimi strehami, ki se v večini primerov ne uporabljajo za noben poseben namen. Poleg tega je na njih veliko plastičnih in kamnitih materialov, iz katerih so izdelane. Te površine tako nimajo nobene koristi za okolje, temveč zgolj povečujejo okoljsko škodo. Razlog za osredotočanje na okoljske koristi izhaja iz sedanje okoljske krize. Ponovno moramo razmisliti in poiskati načine, kako povečati ozaveščenost o okoljskih problemih ter kako vzpostaviti zdravo ravnovesje med našo družbo, gospodarstvom in zaščito našega planeta. Zato je bistvo tega načrta izkoriščanje obstoječih strešnih površin. V ta namen naj bi se na strehah različnih podjetij oblikovali zeleni vrtovi. Tako bi lahko doslej neuporabljene strehe prispevale k zmanjšanju okoljske krize.“

(3)

Dodatne podrobnosti o pobudi so v referenčnem dokumentu. Pobuda zlasti predlaga, da bi lahko zaposleni v podjetjih prostovoljno sodelovali pri vzdrževanju strešnih vrtov, države članice pa bi lahko z davčnimi olajšavami na koncu vsakega davčnega leta podjetja spodbudile k dejavnemu sodelovanju v takih projektih. V prilogi so navedene tudi zaznane koristi za okolje in sama podjetja. Strešni vrtovi bi prispevali k (1) izboljšanju kakovosti zraka, (2) boju proti podnebnim spremembam, (3) prihranku energije, (4) izboljšanju filtriranja in zadrževanja vode ter (5) zagotavljanju habitata prostoživečega rastlinstva in živalstva. Koristi za zadevna podjetja bi bile boljši ugled, motivirano osebje in davčne ugodnosti.

(4)

Organizatorji Komisije ne pozivajo izrecno, naj sprejme poseben pravni akt, vendar je iz nekaterih predlaganih pravnih podlag za ukrepanje mogoče sklepati o predvidenem aktu. Iz ciljev je v povezavi s prilogo mogoče sklepati, da pobuda zahteva sprejetje predloga pravnega akta z okoljskim ciljem in davčnim elementom. Za prostovoljni prispevek delavcev se zdi, da je postranskega pomena v razmerju do okoljskega cilja.

(5)

V kolikor je cilj pobude spodbujanje oblikovanja zelenih strešnih vrtov z morebitnimi finančnimi spodbudami Unije ali ukrepi davčne narave, je Komisija pooblaščena za sprejetje pravnega akta na podlagi člena 192 Pogodbe.

(6)

V kolikor je cilj predlagane pobude spodbujanje davčnih olajšav ali odbitkov od davka od dobička, ki bi jih odobrile države članice, je Komisija pooblaščena za sprejetje pravnega akta na podlagi člena 115 Pogodbe.

(7)

Noben del pobude iz navedenih razlogov ni očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb.

(8)

Skupina organizatorjev je zagotovila ustrezne dokaze, da izpolnjuje zahteve iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/788, in imenovala kontaktni osebi v skladu s prvim pododstavkom člena 5(3) navedene uredbe.

(9)

Pobuda ni očitno žaljiva, neresna ali šikanozna niti ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in pravicami, določenimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(10)

Pobudo „Zeleni strešni vrtovi“ („Green Garden Roof Tops“) bi bilo zato treba prijaviti –

(1)

Zahtevek za prijavo evropske državljanske pobude „Program za izmenjavo javnih uslužbencev (CSEP)“ je bil Komisiji predložen 27. februarja 2021.

(2)

Cilji pobude so: „Kot evropski študenti in bodoči javni uslužbenci menimo, da se izmenjave po končanem študiju ne bi smele končati. Zato predlagamo vzpostavitev programa za izmenjavo javnih uslužbencev (CSEP), tj. programa za izmenjavo in usposabljanje javnih uslužbencev iz držav članic Evropske unije. Ta ‚program Erasmus za javne uslužbence‘ bi javnim uslužbencem iz držav članic EU nudil možnost, da v 2 do 12 mesecih pridobijo delovne izkušnje v podobni službi v drugi državi članici. Javni uslužbenci bi lahko med izmenjavo še naprej prejemali plačo svoje matične države, EU pa bi plačala nadomestilo, če bi bila ta plača nižja od plače za enakovredno delovno mesto v državi gostiteljici. CSEP bi okrepil prosto gibanje delavcev v EU, spodbudil izmenjavo dobrih praks med javnimi službami in izboljšal povezave med državami članicami. Poleg tega bi javnim uslužbencem pomagal premagati številne izzive, s katerimi se srečujejo v delovnih odnosih s svojimi evropskimi kolegi. Po zaslugi javnih uslužbencev iz evropskih držav bi s CSEP med državljani zavel nov duh enotnosti.“

(3)

Dodatne podrobnosti o vsebini, ciljih in ozadju pobude so v prilogi. Zlasti so navedene zaznane prednosti programa, in sicer koristi evropske izkušnje, razvoj dodatnih znanj in spretnosti ter izmenjava dobrih praks in krepitev EU in njenih držav članic. V prilogi je navedeno, da bi moral program koristiti številnim kategorijam javnih uslužbencev, kot so učitelji, osebje v javnem zdravstvu ter osebje na kazenskopravnih, pravosodnih in upravnih funkcijah. Obravnavani so tudi osebni prejemki uslužbencev, ki sodelujejo v izmenjavah, in finančni prispevek Unije.

(4)

Pobuda predlaga oblikovanje zakonodajnega okvira za program izmenjav, ki bi državam članicam omogočal, da prostovoljno določijo delovna mesta v svoji upravi, ki se dajo na voljo javnim uslužbencem iz drugih držav članic za namen izmenjave, pri čemer bi se upoštevali načelo subsidiarnosti in ustrezne pristojnosti EU in držav članic, obstajala pa bi tudi možnost omejitve dostopa do nekaterih delovnih mest, da se ohrani javni red in zagotovi varnost pomembnih nacionalnih javnih informacij.

(5)

V kolikor je program namenjen razvoju izmenjave informacij in dobrih praks med javnimi uslužbenci, je Komisija pooblaščena, da ga na podlagi člena 149 Pogodbe predlaga kot spodbujevalni ukrep, ki je namenjen spodbujanju sodelovanja med državami članicami in podpori njihovemu delovanju na področju zaposlovanja.

(6)

Poleg tega bi se program lahko predlagal na podlagi člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe, v kolikor je namenjen spodbujanju mobilnosti učiteljev in izobraževalcev ter razvoju izobraževanja in poklicnega usposabljanja.

(7)

Program bi se lahko predlagal tudi na podlagi člena 197(2) Pogodbe, v kolikor je njegov cilj izboljšanje upravnih zmogljivosti držav članic za izvajanje prava Unije.

(8)

Noben del predlagane pobude iz navedenih razlogov ni očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb.

(9)

Skupina organizatorjev je zagotovila ustrezne dokaze, da izpolnjuje zahteve iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/788, in imenovala kontaktni osebi v skladu s prvim pododstavkom člena 5(3) navedene uredbe.

(10)

Pobuda ni očitno žaljiva, neresna ali šikanozna niti ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in pravicami, določenimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)

Pobudo „Program za izmenjavo javnih uslužbencev (CSEP)“ bi bilo zato treba prijaviti –