(1)

V skladu s členom 75(1) Direktive (EU) 2018/1972 mora Komisija z delegiranim aktom določiti enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev na ravni Unije za mobilne storitve in enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev na ravni Unije za fiksne storitve, da se zmanjša regulativno breme pri doslednem obravnavanju težav na področju konkurence v zvezi z veleprodajnim zaključevanjem govornih klicev po vsej Uniji. Načela, merila in parametri, ki bi jih morala Komisija upoštevati pri sprejemanju delegiranega akta, so določeni v Prilogi III k navedeni direktivi.

(2)

Ta uredba ne posega v pooblastila nacionalnih regulativnih organov za opredelitev upoštevnih trgov glede na nacionalne razmere, izvedbo preizkusa s tremi merili in naložitev popravnih ukrepov, ki niso cenovni nadzor, v skladu s členom 64(3) ter členoma 67 in 68 Zakonika. Zato začetek veljavnosti te uredbe ne bo vplival na necenovne obveznosti, ki jih nacionalni regulativni organi trenutno nalagajo operaterjem s pomembno tržno močjo v zvezi s storitvami zaključevanja klicev v fiksnih ali mobilnih omrežjih, in bodo zato ostale veljavne, dokler ne bodo pregledane v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili.

(3)

Regulativna praksa kaže, da ima številka, na kateri so zaključeni klici v mobilnih ali fiksnih omrežjih, ključno vlogo pri zamenljivosti povpraševanja in konkurenčni dinamiki pri zaključevanju govornih klicev, zato je glavni element, ki ustvarja monopol za zaključevanje klicev, kar upravičuje potrebo po ureditvi. Zato bi moralo biti glavno merilo za opredelitev storitev zaključevanja klicev številsko območje, tj. ali je klic v primeru zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih opravljen na mobilno številko, v primeru zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih pa na druge vrste številk, kot so geografske številke in nekatere negeografske številke.

(4)

Storitve zaključevanja klicev bi morale vključevati storitve, ki jih ponudnik zaključevanja klicev zagotavlja s katero koli tehnologijo, ki se uporablja za zaključevanje govornih klicev, na primer v omrežju 2G, 3G, 4G ali 5G in/ali prek brezžičnega omrežja ali kateri koli vrsti fiksnega omrežja, ne glede na izvor klica.

(5)

Vsaka storitev zaključevanja klicev v mobilnem ali fiksnem omrežju vključuje medomrežno povezovanje operaterja, ki zaključuje klice, z vsaj enim omrežjem, ki ni njegovo lastno. Za ponudnike storitev zaključevanja govornih klicev bi se zato morali šteti ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev, ki imajo tehnični nadzor ter zakonito pravico do uporabe klicane številke in usmerjanja klica prejemniku.

(6)

Storitev zaključevanja klicev bi morala izključevati pripadajoče naprave, ki jih lahko nekateri operaterji ali nekatere države članice zahtevajo za zagotavljanje storitev zaključevanja klicev. Vendar so priključki za medomrežno povezovanje, ki so trenutno regulirani v številnih državah članicah, bistveni elementi storitev zaključevanja klicev za vsakega operaterja, saj je pri povečanem prometu potrebna večja zmogljivost za medomrežno povezovanje, zato bi jih bilo treba vključiti v opredelitev storitve zaključevanja klicev. Ponudnik storitev zaključevanja govornih klicev za celotno storitev zaključevanja klica uporabniku na svojem omrežju ne bi smel zaračunavati nobenih drugih stroškov razen ustreznih cen, določenih s to uredbo.

(7)

Storitve zaključevanja govornih klicev za klice na nekatere negeografske številke, kot so številke, ki se uporabljajo za premijske storitve, storitve brezplačnih klicev in storitve deljenih stroškov (znane tudi kot „storitve z dodano vrednostjo“), se ne štejejo kot „tradicionalne“ storitve zaključevanja klicev, kadar ima operater, ki zaključi klic, monopol. Ponudniki takih storitev imajo določeno pogajalsko moč in se lahko pogajajo o ceni zaključevanja klicev v okviru sporazuma o delitvi prihodkov. Zato se ponudniki zaključevanja klicev pri določanju cen za zaključevanje klicev na te negeografske številke v nasprotju z zaključevanjem klicev na geografske ali mobilne številke srečujejo z nekaterimi omejitvami. Zaključevanje klicev na take številke bi bilo zato treba izvzeti s področja uporabe te uredbe. Številska območja, značilna za komunikacije stroj-stroj, se večinoma ne uporabljajo za zagotavljanje medosebnih komunikacij, saj gre pri tem za podatkovni in ne za govorni promet, zato ne bi smela biti vključena na področje uporabe te uredbe, ki je omejeno na govorno komunikacijo.

(8)

Storitve zaključevanja govornih klicev za klice na druge vrste negeografskih številk, kot so številke, ki se uporabljajo za fiksne nomadske storitve in dostop do služb za pomoč v sili, kažejo značilnosti monopola na področju zaključevanja klicev in se zagotavljajo prek fiksne infrastrukture. Zato bi jih bilo treba vključiti na področje uporabe te uredbe in jih obravnavati kot storitve zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih.

(9)

Nekaterih glasovnih storitev, ki jih zagotavljajo operaterji, ni mogoče opredeliti kot izključno mobilnih ali izključno fiksnih storitev, temveč so hibridne storitve. Primer takih hibridnih storitev so storitve v okviru „domačega območja“, pri katerih se klici prek mobilnega omrežja običajno opravljajo na fiksno številko. V skladu z opredelitvijo storitev zaključevanja govornih klicev, pri kateri je odločilno merilo klicana številka, bi bilo treba take hibridne storitve obravnavati kot storitve zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih oziroma fiksnih omrežjih glede na klicano številko.

(10)

Regulirane cene storitev zaključevanja govornih klicev bi se morale uporabljati za klice, opravljene s številk in zaključene na številkah, vključenih v nacionalne načrte oštevilčenja, ki ustrezajo kodam držav po standardu E.164 za geografska območja, ki pripadajo ozemlju Unije (številke Unije). Številke tretjih držav so vse številke, ki niso številke Unije. Vključitev klicev s številk tretjih držav na številko Unije, če operaterji iz tretjih držav zaračunavajo cene zaključevanja klicev, ki so višje od enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije, ali kadar take cene zaključevanja govornih klicev niso regulirane v skladu s stroškovno učinkovitimi načeli, ki so enakovredna načelom iz člena 75 in Priloge III k Zakoniku, bi lahko ogrozila cilje te uredbe, zlasti cilje zagotavljanja povezovanja notranjega trga.

(11)

Kombinacija nizkih reguliranih cen zaključevanja klicev s številk tretjih držav na številke Unije ter visokih in stroškovno neučinkovitih cen zaključevanja klicev na številke tretjih držav bi verjetno povzročila višje cene zaključevanja klicev s številk Unije na številke tretjih držav, kar bi negativno vplivalo na maloprodajne tarife v Uniji in stroškovno strukturo operaterjev Unije. Različne stopnje izpostavljenosti operaterjev Unije klicem, ki jih zaključijo taki operaterji iz tretjih držav in ki zaračunavajo visoke in stroškovno neučinkovite cene zaključevanja klicev, bi povzročile neravnovesja v stroškovni strukturi operaterjev Unije zaradi dejavnikov, na katere operaterji sami nimajo vpliva. To bi verjetno preprečilo pojav vseevropskih maloprodajnih ponudb, ki vključujejo klice na številke nekaterih tretjih držav, zaradi višjih cen zaključevanja klicev v navedene države, kar bi lahko negativno vplivalo na potrošnike in zlasti podjetja v Uniji. Poleg tega bi to izkrivilo konkurenco, saj bi nesimetrični učinek izpostavljenosti visokim cenam zaključevanja klicev na številke tretje države povzročil različne konkurenčne pogoje, s katerimi bi se soočali različni operaterji Unije, kar bi na koncu tudi izkrivilo naložbeno sposobnost in spodbude po vsej Uniji (naložbe v operaterje in s strani operaterjev). Vsi ti učinki bi bili očitno v nasprotju s cilji te uredbe, ki so spodbujanje povezovanja enotnega trga z odpravo izkrivljanj med operaterji zaradi cen zaključevanja klicev, ki so precej višje od stroškov.

(12)

Za uporabo enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije na odprt, pregleden in nediskriminatoren način ter za omejitev izključitve klicev s številk tretjih držav, na to, kar je nujno potrebno za zagotovitev doseganja ciljev notranjega trga in sorazmernosti, bi se morale cene, določene s to uredbo, uporabljati za klice s številk tretjih držav na številke Unije, če so cene zaključevanja klicev, ki jih ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev iz tretjih držav uporabljajo za klice s številk Unije, na enaki ravni kot najvišje cene zaključevanja govornih klicev, določene s to uredbo, ali nižje od njih. V prehodnem obdobju za cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih leta 2021 in med postopnim zniževanjem cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih (od leta 2021 do leta 2023) bodo ustrezne najvišje cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki bodo sprožile ta mehanizem, cene, določene v odstavkih 2 do 5 člena 4 Uredbe. Ustrezne najvišje cene zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih, ki bodo sprožile ta mehanizem v letu 2021, bodo cene, določene v členu 5(2) Delegirane uredbe. Ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev v Uniji bi morali te cene uporabljati na podlagi cen, ki jih uporabljajo ali predlagajo ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev v tretjih državah.

(13)

Glede na to, da ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev iz Unije morda ne morejo vedno poznati ravni cene zaključevanja klicev, ki jo uporabljajo operaterji iz tretjih držav, bi morali ti običajno zagotoviti preverljive informacije, ki dokazujejo višino ponujene cene zaključevanja klicev. Kadar ponudniki prenosa (ali drugi posredniki) storitve zaključevanja klicev naprej prodajajo operaterjem Unije, bi bila cena zaključevanja klicev, ki jo uporabljajo ali ponujajo navedeni ponudniki prenosa, merodajna za določitev, ali je ta cena enaka najvišjim cenam zaključevanja govornih klicev, določenim v tej uredbi, oziroma nižja od njih.

(14)

Kadar operaterji iz tretjih držav zaračunavajo cene zaključevanja klicev s številk Unije na številke tretjih držav, ki so višje od cen zaključevanja klicev na ravni Unije, bi se morale cene, določene v tej uredbi, uporabljati tudi za klice s številk tretjih držav na številke Unije, če Komisija na podlagi informacij, ki so ji jih predložile take tretje države, ugotovi, da regulacija cen zaključevanja klicev v teh državah temelji na načelih, enakovrednih načelom iz člena 75 Direktive (EU) 2018/1972 in Priloge III k navedeni direktivi. Seznam tretjih držav, ki izpolnjujejo take zahteve, bi bilo treba naknadno vključiti v to uredbo in ga ustrezno posodabljati.

(15)

Ker bi bilo od izvora klica odvisno, ali se cene zaključevanja klicev na ravni Unije uporabljajo ali ne, je bistveno, da lahko operaterji Unije opredelijo državo izvora kličočega. V ta namen se lahko operaterji zanesejo na kodo države v identifikaciji klicne linije. Da se zagotovi pravilna uporaba te uredbe, bi morali operaterji Unije prejeti veljavno identifikacijo klicne linije, dodeljeno za vsak dohodni klic. Zato operaterji Unije ne bi bili zavezani uporabi cen zaključevanja klicev na ravni Unije, če identifikacija klicne linije manjka, je neveljavna ali goljufiva.

(16)

Da bi ocenili dejanske stroške zaključevanja govornega klica v hipotetičnem mobilnem ali fiksnem omrežju v Uniji v skladu z načeli iz člena 75(1) Direktive (EU) 2018/1972 in Priloge III k navedeni direktivi, sta bila oblikovana dva stroškovna modela za zaključevanje klicev v mobilnih oziroma fiksnih omrežjih ob upoštevanju stroškov v vsaki državi članici.

(17)

Na podlagi povratnih informacij o stroških v vsaki državi članici, prejetih med postopkom posvetovanja, sta bila dokončana stroškovna modela za mobilno in fiksno omrežje. V skladu s Prilogo III k Direktivi (EU) 2018/1972 so bile s stroškovnima modeloma določene cene na podlagi povračila stroškov, ki jih ima učinkovit operater. Zato cene temeljijo le na prirastnih stroških zagotavljanja veleprodajne storitve zaključevanja govornih klicev, torej samo na tistih stroških, povezanih s prometom, ki bi se jim bilo brez veleprodajne storitve zaključevanja govornih klicev mogoče izogniti.

(18)

Enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih in fiksnih omrežjih na ravni Unije so bile določene glede na dejanske stroške v državi z najvišjimi stroški v skladu z naročenima stroškovnima modeloma, s čimer se je zagotovilo spoštovanje načela povračila stroškov po vsej Uniji, nato pa je bil dodan manjši varnostni pribitek, da bi se upoštevale morebitne netočnosti v stroškovnih modelih.

(19)

Enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev na ravni Unije, določene s to uredbo, bi se morale začeti uporabljati dva meseca po začetku veljavnosti Uredbe, da bi imeli operaterji dovolj časa za prilagoditev svojih informacijskih sistemov, sistemov izdajanja računov in računovodskih sistemov ter potrebne spremembe v sporazumih o medomrežnem povezovanju.

(20)

Kadar so trenutne povprečne cene zaključevanja govornih klicev v Uniji znatno višje od cen, ki bodo uvedene v prihodnosti, tj. stroškovno učinkovitih enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije, določenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti postopno zniževanje cene, ki je običajna regulatorska praksa. V takih primerih bi moralo biti postopno zniževanje cene učinkovito orodje za olajšanje uporabe nižjih cen v skladu z načelom sorazmernosti.

(21)

Glede na trenutno povprečje cen zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih v državah članicah bi bilo treba zasnovati postopno zniževanje do enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije. Da bi dosegli ravnovesje med hitrim izvajanjem in potrebo po preprečevanju znatnih motenj za operaterje, bi se moralo postopno zniževanje cene začeti na ravni blizu trenutnega povprečja cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, nato pa bi se morale cene v triletnem obdobju vsako leto znižati, dokler ne bi bila leta 2024 dosežena enotna najvišja cena zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije.

(22)

Zato ta uredba določa triletno postopno zniževanje cene do stroškovno učinkovite enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije v letu 2024. Prehodno obdobje ne bi smelo biti potrebno za ponudnike v državah članicah, kjer so za leto 2021 uporabljene cene, višje od enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije, saj je postopno zniževanje cene namenjeno blažitvi učinka uvedbe enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije.

(23)

V nekaterih državah članicah so trenutne regulirane najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih nižje od cen zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih, določenih za leta 2021, 2022 in 2023 na podlagi postopnega zniževanja cene, in so blizu enotne najvišje cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije. Da bi se izognili morebitnemu zvišanju maloprodajnih cen v navedenih državah članicah zaradi začasnega zvišanja reguliranih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, bi bilo treba omogočiti, da se trenutne regulirane cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih v navedenih državah članicah še naprej uporabljajo do leta, v katerem je najvišja cena zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, določena s to uredbo za navedeno leto, enaka trenutnim cenam zaključevanja klicev v navedenih državah članicah za navedeno leto ali nižja od njih.

(24)

Ker je razlika med povprečjem trenutnih cen zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih in enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije, določena v tej uredbi, manjša od razlike v cenah zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, naj v primeru zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih postopno zniževanje ne bi bilo potrebno. Vendar bi morala biti odobritev prehodnega obdobja nekaterim državam članicam primerna za zagotovitev nemotenega prehoda na enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije in preprečevanje nepotrebnih zamud pri njeni uporabi.

(25)

Na podlagi trenutnih ravni cen zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih v nekaterih državah članicah in ravni enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije, določene v tej uredbi, se lahko nekaterim državam članicam upravičeno odobri prehodno obdobje. Prehodno obdobje bi se moralo začeti z datumom začetka uporabe te uredbe in izteči 31. decembra 2021. V prehodnem obdobju se lahko v zadevnih državah članicah uporabljajo posebne cene, ki se razlikujejo od enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije.

(26)

V državah članicah, v katerih so trenutne cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih znatno višje od enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije, je upravičena odobritev prehodnega obdobja, da se omogoči postopna prilagoditev navedenih cen. V vseh državah članicah razen v dveh, kjer trenutne cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih presegajo 0,0875 EUR centa (enotna najvišja cena zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije plus 25 %), bi morala biti najvišja cena zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih v letu 2021 enaka trenutnim cenam, znižanim za 20 %. Poljski in Finski, ki do zdaj še nista upoštevali načel iz Priporočila Komisije 2009/396/ES (2) in imata trenutno zelo visoke cene zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih, 20-odstotno znižanje ne bi zadostovalo za dosego enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije. Zato bi morala biti cena v teh državah članicah v prehodnem obdobju enaka ceni v državi članici z najvišjo ceno v prehodnem obdobju, pri čemer sta navedeni državi članici izvzeti. Za preostale države članice, v katerih so trenutne cene zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih nižje od enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije ali v katerih bi se z 20-odstotnim znižanjem te cene znižale na enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije ali pod njo, prehodno obdobje ne bi smelo biti vzpostavljeno.

(27)

V skladu s členom 75(1) Direktive (EU) 2018/1972 je bilo opravljeno posvetovanje z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, ki je mnenje podal 15. oktobra 2020 –

(1)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 so našteta javna telesa, korporacije in agencije ter fizične in pravne osebe, telesa in entitete nekdanje iraške vlade, za katere v skladu z navedeno uredbo velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki so se 22. maja 2003 nahajali zunaj Iraka.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 15. aprila 2021 sklenil s seznama oseb in entitet, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, črtati šest entitet.

(3)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Zahtevek Slovenije za registracijo imena „Slovenska potica“ kot zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP) je bil v skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je 29. junija 2020 prejela ugovor in povezani utemeljeni ugovor Avstrije. Komisija je ugovor in utemeljeni ugovor, ki ju je poslala Avstrija, 3. julija 2020 posredovala Sloveniji.

(3)

Komisija je proučila ugovor Avstrije in ugotovila, da je dopusten. V ugovoru je navedeno, da se v Avstriji izraz „Potize“/„Putize“ še vedno uporablja za podobne proizvode, narejene v Avstriji, uporaba izraza pa je zakonita in priznana že več generacij. Nadalje je navedeno, da ima proizvodnja „Potize“/„Putize“ v Avstriji velik gospodarski pomen, zlasti za podjetja s sedežem v južni Avstriji, ki jo proizvajajo. Avstrija zato meni, da je treba omejitev uporabe izraza izključno na proizvode s tem imenom, narejene v Sloveniji (v skladu s slovensko tradicijo), zavrniti. Po mnenju Avstrije je vsekakor treba zagotoviti, da proizvodnja „Potize“ ali „Putize“ in uporaba tega izraza, ki se v Avstriji tradicionalno že dolgo uporablja za proizvod, narejen v skladu z avstrijsko tradicijo, ostaneta mogoči. V ugovoru je skratka navedeno, da je ime, predlagano za registracijo, zakonito, splošno znano in gospodarsko pomembno za podobne kmetijske proizvode ali živila v skladu s točko (b) člena 21(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 28. julija 2020 zainteresirani strani pozvala, naj začneta ustrezna posvetovanja, da bi dosegli dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(5)

Slovenija in Avstrija sta v predpisanem roku dosegli dogovor, o katerem je bila Komisija obveščena 5. oktobra 2020.

(6)

Slovenija in Avstrija sta se strinjali, da uporaba izrazov „Potize“ in „Putize“ ne pomeni nikakršne zlorabe, posnemanja ali navajanja imena „Slovenska potica“ kot zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP).

(7)

Poleg tega sta se strinjali, da so ime „Slovenska potica“ na eni strani ter izraza „Potize“ in „Putize“ na drugi strani zakoniti. Slovenija je potrdila, da registracija imena „Slovenska potica“ kot zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP) ne bi posegala v pravico avstrijskih proizvajalcev do uporabe izrazov „Potize“ in „Putize“. Vendar naj avstrijski proizvajalci na embalaži ne bi uporabljali nobenih elementov, ki bi se nanašali na Slovenijo, npr. zastav, barv itd.

(8)

Iz dogovora je mogoče sklepati, da je Slovenija priznala pravico avstrijskih proizvajalcev do nadaljnje uporabe izrazov „Potize“ in „Putize“ in da potemtakem ne namerava zaščiti izraza „potica“, ki je del sestavljenega imena „Slovenska potica“, za katerega se zahteva zaščita. Zato bi moralo biti ime „Slovenska potica“ zaščiteno kot celota, za izraz „potica“ pa bi bilo treba še naprej dovoliti uporabo na ozemlju Unije za proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda „Slovenska potica“, če se spoštujejo načela in pravila, ki se uporabljajo v pravnem redu Unije.

(9)

Glede na dogovor med Slovenijo in Avstrijo specifikacije proizvoda, objavljene v skladu s členom 50(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, ni treba spreminjati.

(10)

Zato bi bilo treba ime „Slovenska potica“ vpisati v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP) –

(1)

Zahtevek Romunije za registracijo imena „Caşcaval de Săveni“ kot zaščitene geografske označbe (ZGO) je bil v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je 30. marca 2020 prejela ugovor in povezani utemeljeni ugovor Bolgarije. Komisija je ugovor in utemeljeni ugovor, ki ju je poslala Bolgarija, 2. aprila 2020 posredovala Romuniji.

(3)

Komisija je proučila ugovor Bolgarije in ugotovila, da je dopusten. Beseda „кашкавал“, ki je bila v ugovoru Bolgarije predstavljena s transkripcijama „kashkaval“ oziroma „kaschaval“, je enakozvočna imenu „caşcaval“, ki je del sestavljenega imena „Caşcaval de Săveni“. Izraz „кашкавал“ se v Bolgariji uporablja kot ime za osnovne mlečne proizvode, ki se tam proizvajajo in tržijo v komercialnem obsegu. V ugovoru je bilo navedeno, da bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj imena „кашкавал“ ali blagovnih znamk, ki vključujejo izraz „кашкавал“, ter obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na bolgarskem trgu že najmanj pet let pred datumom objave zahtevka za registracijo imena „Caşcaval de Săveni“.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 28. maja 2020 zainteresirani strani pozvala, naj začneta ustrezna posvetovanja, da bi dosegli dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(5)

Romunija in Bolgarija sta v predpisanem roku dosegli dogovor, o katerem je Romunija 28. avgusta 2020 obvestila Komisijo.

(6)

Romunija in Bolgarija sta sklenili, da vpis imena „Caşcaval de Săveni“ v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb ne bi smel škodovati prihodnjim zahtevkom Bolgarije za registracijo sestavljenih imen, ki vključujejo izraz „кашкавал“, v okviru shem kakovosti EU.

(7)

Ker je dogovor med Romunijo in Bolgarijo v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zakonodajo EU, bi bilo treba upoštevati njegovo vsebino.

(8)

Komisija je 8. aprila 2020 prejela ugovor in povezani utemeljeni ugovor Grčije. Komisija je ugovor 16. aprila 2020 posredovala Romuniji.

(9)

Komisija je proučila ugovor Grčije in ugotovila, da je dopusten. V ugovoru je navedeno, da bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na grškem trgu že najmanj pet let pred datumom objave zahtevka za registracijo imena „Caşcaval de Săveni“.

(10)

Komisija je z dopisom z dne 2. junija 2020 zainteresirani strani pozvala, naj začneta ustrezna posvetovanja, da bi dosegli dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(11)

Romunija je 28. avgusta 2020 v skladu z zadnjim pododstavkom člena 51(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 predložila zahtevek za podaljšanje roka za posvetovanja z Grčijo v postopku ugovora v zvezi z navedenim zahtevkom, kar je Komisija odobrila.

(12)

Romunija in Grčija sta v podaljšanem roku dosegli dogovor, o katerem je Romunija 27. novembra 2020 obvestila Komisijo.

(13)

Romunija in Grčija sta se strinjali, da zaščita označbe „Caşcaval de Săveni“ ne bi smela zajemati samo imena „caşcaval“, pač pa sestavljeno ime „Caşcaval de Săveni“ kot celoto. Poleg tega sta sklenili, da bi morala uredba, ki v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb vpisuje ime „Caşcaval de Săveni“, pojasniti področje nadaljnje uporabe izraza „caşcaval“.

(14)

Ker je dogovor med Romunijo in Grčijo v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zakonodajo EU, bi bilo treba upoštevati njegovo vsebino.

(15)

Zato bi moralo biti ime „Caşcaval de Săveni“ (ZGO) zaščiteno kot celota, izraz „caşcaval“ pa se lahko še naprej uporablja pri označevanju ali predstavitvah na ozemlju Unije, če se spoštujejo načela in pravila, ki se uporabljajo v pravnem redu Unije –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 4(1) navedene uredbe določa dovoljenje za dodatke.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za dovoljenje za eterično olje iz Origanum vulgare L subsp. hirtum (Link) letsw. Var. Vulkan (DOS 00001) kot krmni dodatek za vse živalske vrste.

(3)

Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 29. novembra 2017 (2) in 4. julija 2019 (3) ugotovila, da eterično olje iz Origanum vulgare L subsp. hirtum (Link) letsw. Var. Vulkan (DOS 00001) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in potrošnikov ali na okolje. Ugotovila je tudi, da se dodatek šteje za morebitnega dražilca kože in oči ter morebitnega povzročitelja preobčutljivosti dihal in kože pri dovzetnih osebah. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Člen 5(2)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa, da dodatki ne smejo biti predstavljeni na način, ki bi lahko uporabnika zavedel. To zadeva zlasti predstavitev učinkov dodatka ob upoštevanju kategorije in skupine, za kateri je bil dovoljen. Zadevni dodatek vsebuje nekatere sestavine, kot sta karvakrol in timol, za katera so bili zootehnični učinki dokazani v nekaterih že dovoljenih dodatkih. Da se prepreči prekoračitev predlagane ravni uporabe 150 mg/kg popolne krmne mešanice, kar bi imelo učinek, za katerega ta dodatek ni dovoljen, je treba določiti najvišjo vsebnost kot pogoj za uporabo dodatka v krmi.

(6)

Ocena navedene snovi je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo eteričnega olja iz Origanum vulgare L subsp. hirtum (Link) letsw. Var. Vulkan (DOS 00001), kot je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –