ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 129

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 64
15. april 2021


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/606 z dne 14. aprila 2021 o spremembi prilog I, IV do XIII in XVI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 glede vnosov za Belorusijo ter Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey na seznamih tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo ( 1 )

65

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/607 z dne 14. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz citronske kisline, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

73

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/608 z dne 14. aprila 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 o začasnem povečanju uradnega nadzora in nujnih ukrepih, ki urejajo vstop nekaterega blaga iz nekaterih tretjih držav v Unijo, izvajanju uredb (EU) 2017/625 in (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

119

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/609 z dne 14. aprila 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/439 glede harmoniziranih standardov o embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke in sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego

150

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/610 z dne 14. aprila 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/437 glede harmoniziranih standardov o medicinskih vozilih in pripadajoči opremi, anestezijski in dihalni opremi, biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov, embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke, sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego, kliničnih raziskavah medicinskih pripomočkov za ljudi, neaktivnih kirurških vsadkih (implantatih), medicinskih pripomočkih, ki uporabljajo živalska tkiva in njihove derivate, elektroakustiki in medicinski električni opremi

153

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/611 z dne 14. aprila 2021 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/438 glede harmoniziranih standardov o biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov, embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke, sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego in kliničnih raziskavah medicinskih pripomočkov za ljudi

158

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Sveta (EU) št. 509/2012 z dne 15. junija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji ( UL L 156, 16.6.2012 )

161

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/605

z dne 7. aprila 2021

o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“ (1)) ter zlasti člena 71(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države. V primeru izbruha afriške prašičje kuge obstaja tveganje, da se bo morda povzročitelj bolezni širil med obrati z gojenimi prašiči in v metapopulacijah divjih prašičev. Širjenje bolezni lahko zaradi neposrednih in posrednih izgub močno vpliva na produktivnost kmetijskega sektorja.

(2)

Od leta 1978 je virus afriške prašičje kuge prisoten na Sardiniji, v Italiji, od leta 2014 pa je navedena bolezen izbruhnila tako v drugih državah članicah kot v sosednjih tretjih državah. Trenutno se lahko afriška prašičja kuga šteje za endemično bolezen v populacijah prašičev v številnih tretjih državah, ki mejijo na Unijo, in stalno ogroža populacije prašičev v Uniji. Trenutno stanje bolezni v zvezi z afriško prašičjo kugo pomeni tudi tveganje za zdravje gojenih prašičev na neprizadetih območjih držav članic, ki jih trenutno ta bolezen zadeva, pa tudi gojenih prašičev v drugih državah članicah, zlasti z vidika premikov pošiljk prašičev in proizvodov iz prašičev.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (2) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v državah članicah ter je bil večkrat spremenjen zlasti zaradi upoštevanja sprememb epidemiološkega stanja v Uniji v zvezi z navedeno boleznijo in novih znanstvenih dokazov. Uporablja se do 21. aprila 2021.

(4)

Uredba (EU) 2016/429 določa novi zakonodajni okvir za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi. Afriška prašičja kuga ustreza opredelitvi bolezni s seznama v navedeni uredbi, zanjo pa veljajo v njej določena pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Poleg tega je v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882 (3) afriška prašičja kuga navedena kot bolezen kategorij A, D in E, ki prizadene živali iz družine Suidae, medtem ko Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 (4) dopolnjuje pravila za obvladovanje bolezni kategorij A, B in C iz Uredbe (EU) 2016/429, vključno z ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge. Navedeni trije akti se uporabljajo od 21. aprila 2021.

(5)

Treba je prilagoditi obstoječe ukrepe Unije za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbenega sklepa 2014/709/EU, da bi se uskladili z novim zakonodajnim okvirom za zdravje živali, ki ga določa Uredba (EU) 2016/429, ter da bi se izboljšalo obvladovanje navedene bolezni v Uniji s poenostavitvijo pravil Unije tako, da bo omogočeno učinkovitejše in hitrejše izvajanje ukrepov za obvladovanje. Prav tako je treba pravila Unije čim bolj uskladiti z mednarodnimi standardi, kot so tisti, ki so določeni v poglavju 15.1 „Okužba z virusom afriške prašičje kuge“ Kodeksa za zdravje kopenskih živali Svetovne organizacije za zdravje živali (5) (v nadaljnjem besedilu: kodeks OIE). Pri ukrepih za obvladovanje iz te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene pri uporabi Izvedbenega sklepa 2014/709/EU.

(6)

Epidemiološko stanje afriške prašičje kuge v prizadetih državah članicah in po svetu pomeni veliko tveganje za nadaljnje širjenje navedene bolezni v Uniji. Splošni ukrepi za obvladovanje bolezni iz Uredbe (EU) 2016/429 in Delegirane uredbe (EU) 2020/687 ne zajemajo vseh posebnih podrobnosti in vidikov v zvezi s širjenjem in z epidemiološkim stanjem afriške prašičje kuge. Zato je primerno, da se v tej uredbi določijo začasni posebni ukrepi za obvladovanje bolezni pod pogoji, ustreznimi epidemiološkemu stanju afriške prašičje kuge v Uniji.

(7)

S to uredbo bi bilo treba določiti pristop regionalizacije, ki bi se moral uporabljati poleg ukrepov za obvladovanje bolezni iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687, v njej pa bi morala biti našteta območja z omejitvami v državah članicah, ki jih zadevajo izbruhi afriške prašičje kuge ali so ogrožene zaradi bližine takih izbruhov. Navedena območja z omejitvami bi se morala razlikovati glede na epidemiološko stanje afriške prašičje kuge in stopnjo tveganja, razvrščena pa bi morala biti kot območja z omejitvami I, II in III, pri čemer bi seznam z območji z omejitvami III vseboval območja z najvišjo stopnjo tveganja za širjenje navedene bolezni in z najbolj dinamičnim stanjem bolezni pri gojenih prašičih. Navesti bi jih bilo treba v Prilogi I k tej uredbi ob upoštevanju informacij, ki jih pristojni organ zadevnih držav članic zagotavlja v zvezi s stanjem bolezni, znanstveno utemeljenih načel in meril za geografsko opredelitev regionalizacije zaradi afriške prašičje kuge, ter smernic Unije, dogovorjenih z državami članicami v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo in javno dostopnih na spletnem mestu Komisije (6), stopnje tveganja za širjenje afriške prašičje kuge in splošnega epidemiološkega stanja afriške prašičje kuge v zadevni državi članici in na sosednjih območjih, kadar je to ustrezno.

(8)

Vse spremembe območij z omejitvami I, II in III v Prilogi I k tej uredbi bi morale temeljiti na podobnih preudarkih, kot so se uporabljali za njihovo uvrstitev na seznam, in pri njih bi se morali upoštevati mednarodni standardi, kot je poglavje 15.1 „Okužba z virusom afriške prašičje kuge“ kodeksa OIE, npr. navajanje odsotnosti bolezni vsaj v zadnjih 12 mesecih na območju ali v državi. V nekaterih okoliščinah bi bilo treba navedeno obdobje skrajšati na tri mesece ob upoštevanju utemeljitve pristojnega organa zadevnih držav članic in znanstveno utemeljenih načel ter meril za geografsko opredelitev regionalizacije zaradi afriške prašičje kuge in smernic, ki so na voljo na ravni Unije.

(9)

Kar zadeva tveganja za širjenje afriške prašičje kuge, pomenijo premiki pošiljk prašičev in različnih proizvodov iz prašičev različne stopnje tveganja. Praviloma pomenijo premiki pošiljk gojenih prašičev, njihovega zarodnega materiala in živalskih stranskih proizvodov prašičjega izvora z območij z omejitvami višjo stopnjo tveganja v smislu izpostavljenosti in posledic kot premiki pošiljk proizvodov živalskega izvora, vključno zlasti s svežim mesom in mesnimi proizvodi, ovitki, kot je navedeno v znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane o afriški prašičji kugi, sprejetem 11. marca 2010 (7). Zato bi bilo treba premike pošiljk gojenih prašičev in različnih proizvodov prašičjega izvora z območij z omejitvami II in III iz Priloge I k tej uredbi prepovedati na način, ki bi bil sorazmeren z vključenim tveganjem, ter ob upoštevanju pravil iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/2154 (8).

(10)

Pravila, določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/686 (9), dopolnjujejo Uredbo (EU) 2016/429 v zvezi z odobritvijo obratov z zarodnim materialom, registri obratov z zarodnim materialom, ki jih morajo voditi pristojni organi, obveznostmi vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti, zahtevami za sledljivost in zdravstveno varstvo živali ter zahtevami za veterinarsko spričevalo in uradno obveščanje v zvezi s premiki pošiljk zarodnega materiala nekaterih gojenih kopenskih živali znotraj Unije, da se prepreči širjenje prenosljivih bolezni živali z navedenim materialom znotraj Unije. Ta uredba bi se morala sklicevati na Delegirano uredbo (EU) 2020/689 v zvezi z informacijami, ki jih mora evidentirati pristojni organ odobrenega obrata z zarodnim materialom prašičev.

(11)

Uredba (ES) št. 1069/2009 (10) določa pravila v zvezi z zdravjem živali za živalske stranske proizvode, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo tveganja v zvezi z zdravjem živali, ki jih povzročajo navedeni stranski proizvodi. Poleg tega Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (11) določa nekatera pravila o zdravju živali za živalske stranske proizvode, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1069/2009, vključno s pravili v zvezi z izdajanjem spričeval za premike pošiljk navedenih stranskih proizvodov v Uniji. Ti pravni akti ne zajemajo vseh posebnih podrobnosti in vidikov v zvezi s tveganjem širjenja afriške prašičje kuge prek živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, ter živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev z območij z omejitvami I, II in III. Zato je v tej uredbi primerno določiti posebne ukrepe za obvladovanje bolezni v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi ter njihovimi premiki z območij z omejitvami I, II in III.

(12)

Za upoštevanje različnih stopenj tveganja glede na vrsto proizvodov iz prašičev ter epidemiološkega stanja v državah članicah in na območjih z omejitvami, ki jih zadeva širjenje afriške prašičje kuge, bi bilo treba v tej uredbi določiti nekatere prepovedi premikov različnih vrst proizvodov iz prašičev, ki se pridobivajo iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III iz Priloge I k tej uredbi. Za preprečitev nepotrebnih motenj trgovine bi bilo treba v tej uredbi določiti nekatera odstopanja od navedenih prepovedi in posebne pogoje. Pri navedenih odstopanjih bi bilo treba upoštevati tudi splošna pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni živali, ki so že določena v Uredbi (EU) 2016/429 in Delegirani uredbi (EU) 2020/687, ter načela kodeksa OIE v zvezi z ukrepi za zmanjšanje tveganja za afriško prašičjo kugo.

(13)

Premiki gojenih živali za takojšnji zakol pomenijo na splošno manjše tveganje za širjenje bolezni živali kot druge vrste premikov gojenih živali, če so vzpostavljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Zato je primerno, da bi se zadevnim državam članicam izjemoma dovolilo, da odobrijo odstopanja od nekaterih prepovedi iz te uredbe za premike pošiljk gojenih prašičev z območij z omejitvami II in III v klavnico, ki se nahaja zunaj območij z omejitvami I, II in III v isti državi članici, za takojšnji zakol. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti posebne pogoje za navedena odstopanja za zagotovitev, da premiki pošiljk gojenih prašičev z območij z omejitvami I, II in III ne pomenijo tveganja za širjenje afriške prašičje kuge.

(14)

Odstopanja za premike nekaterih gojenih prašičev z območja z omejitvami II na druga območja z omejitvami II ali III v drugi državi članici so upravičena, če se uporabljajo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. To zahteva vzpostavitev varnega postopka usmerjanja pod strogim nadzorom pristojnih organov odpremne države članice, države članice prehoda in namembne države članice.

(15)

Člen 143 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da morajo premike živali, vključno z gojenimi prašiči, spremljati veterinarska spričevala. Kadar se odstopanja od prepovedi premikov gojenih prašičev z območij z omejitvami I, II in III uporabljajo za pošiljke gojenih prašičev, namenjenih za premike znotraj Unije, bi morala navedena veterinarska spričevala vsebovati sklic na to uredbo, da se zagotovi, da so v navedenih veterinarskih spričevalih navedene ustrezne in točne informacije o zdravju živali. Zmanjšati je treba tveganja, ki izhajajo iz premikov pošiljk ter premikov, za zasebno rabo, svežega mesa, mesnih proizvodov in katerih koli proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev, teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, ter divjih prašičev z območij z omejitvami I, II in III znotraj iste zadevne države članice in v druge države članice. Tveganja za širjenje bolezni bi bilo treba zmanjšati s prepovedjo premikov navedenih proizvodov in premikov divjih prašičev, ki jih opravljajo izvajalci dejavnosti, kot je določeno v členu 101 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/688 (12), znotraj in iz držav članic.

(16)

Člen 167(1)(b)(i) in (ii) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da morajo pošiljke proizvodov živalskega izvora, vključno s proizvodi prašičjega izvora, ki lahko zapustijo območje z omejitvami, vzpostavljeno v skladu s členom 71(3) navedene uredbe, za katero veljajo nekateri ukrepi za obvladovanje bolezni, spremljati veterinarska spričevala, ki jih izda pristojni organ države članice izvora. Kadar ta izvedbena uredba določa odstopanja od prepovedi premikov pošiljk proizvodov živalskega izvora z območij z omejitvami I, II in III, bi morala veterinarska spričevala, ki jih spremljajo, vsebovati sklic na to uredbo, da se zagotovijo ustrezne in točne informacije v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/2154.

(17)

Za premike pošiljk svežega ali predelanega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I in II ali gojenih zunaj območij z omejitvami I, II in III ter zaklanih na območjih z omejitvami I, II in III, bi morale veljati manj stroge zahteve glede spričeval, da bi se preprečile nepotrebne in pretirano obremenjujoče omejitve trgovine. Zagotoviti bi bilo treba možnost, da se dovolijo premiki ustreznih pošiljk na ozemlju iste države članice in v druge države članice na podlagi oznak zdravstvene ustreznosti ali identifikacijskih oznak, ki se uporabljajo v obratih, če so navedeni obrati določeni v skladu s to uredbo. Pristojni organi bi morali obrate določiti le, če so gojeni prašiči in proizvodi iz njih, ki jih je dovoljeno premikati izven območij z omejitvami I, II in III, jasno ločeni od navedenih živali in proizvodov, ki niso primerni za take dovoljene premike. Sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, ter sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, bi morali biti v skladu s to uredbo označeni s posebnimi oznakami zdravstvene ustreznosti, če posebni pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki navedenih pošiljk izven območja z omejitvami II iz te uredbe, niso izpolnjeni.

(18)

Poleg tega bi morali za premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami III, naštetih v Prilogi I k tej uredbi, veljati strožji pogoji. V posebnih okoliščinah bi bilo treba sveže meso iz gojenih prašičev označiti v skladu z zahtevami za označevanje svežega mesa z zaščitnih in ogroženih območij iz Priloge IX k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 ali pa bi bilo treba sveže meso in mesne proizvode, vključno z ovitki, iz gojenih prašičev označiti s posebnimi oznakami, ki jih ni mogoče zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 48 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 (13) ali z identifikacijsko oznako iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 (14).

(19)

Člen 15 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da mora pristojni organ sprejeti ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti o naravi vsakega tveganja, ki izhaja iz živali ali proizvodov, in ukrepih, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo za preprečevanje ali obvladovanje navedenega tveganja. V tej uredbi bi bilo treba določiti posebne obveznosti obveščanja v zvezi z afriško prašičjo kugo, ki bi obravnavale tveganja, ki jih pomenijo premiki pošiljk okuženih živali, kontaminiranih mesnih proizvodov in nezakonito odstranjevanje trupov. Zato je izjemno pomembno preprečevati širjenje afriške prašičje kuge, povezano s človekovo dejavnostjo, ter zagotavljati, da so potniki, tudi potniki, ki potujejo po cesti ali z vlakom, dejansko opozorjeni na informacije o nadzornih ukrepih za zdravje živali iz te uredbe, vključno z omejitvami premikov gojenih prašičev in ustreznih proizvodov. V ta namen bi morale države članice zagotoviti, da prevozniki v potniškem prometu in poštne službe potnike z območij z omejitvami I, II in III iz Priloge I k tej uredbi opozarjajo na omejitve v zvezi z nadzorom zdravja živali, ki veljajo na navedenih območjih. Take informacije bi bilo treba prilagoditi stopnji tveganja za širjenje navedene bolezni. Poleg tega bi bilo treba z usklajenim ukrepanjem pristojnih organov zadevnih držav članic za preprečevanje tveganja širjenja afriške prašičje kuge zagotoviti, da informacije, ki se razširjajo v posebnih kampanjah ozaveščanja javnosti, ustrezajo svojemu namenu.

(20)

Izkušnje, pridobljene v boju proti afriški prašičji kugi v Uniji, kažejo, da so za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje navedene bolezni v obratih z gojenimi prašiči potrebni nekateri ukrepi za zmanjšanje tveganja in okrepljeni ukrepi biološke zaščite. Te ukrepe bi bilo treba določiti v Prilogi II k tej uredbi, zajemati pa bi morali obrate, za katere veljajo odstopanja, določena za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III.

(21)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se Uredba (EU) 2016/429 in akti Komisije, ki na njej temeljijo, uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu. Zato bi morala sklicevanja na države članice v tej uredbi vključevati Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

(22)

Ker se Uredba (EU) 2016/429 začne uporabljati z učinkom od 21. aprila 2021, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(23)

Ta uredba bi se morala še naprej uporabljati najmanj sedem let, ob upoštevanju izkušenj Unije v boju proti afriški prašičji kugi in trenutnega epidemiološkega stanja te bolezni v zadevnih državah članicah. Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila o:

(a)

posebnih ukrepih za obvladovanje bolezni v zvezi z afriško prašičjo kugo, ki jih začasno uporabljajo države članice (15) z območji z omejitvami I, II ali III iz Priloge I (v nadaljevanju: zadevne države članice).

Ti posebni ukrepi za obvladovanje bolezni se uporabljajo za gojene in divje prašiče ter proizvode, pridobljene iz prašičev, poleg ukrepov, ki se uporabljajo na zaščitnih in ogroženih območjih, dodatnih območjih z omejitvami in okuženih območjih, ki jih je vzpostavil pristojni organ zadevne države članice v skladu s členom 21(1) in členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

posebnih ukrepih za obvladovanje bolezni v zvezi z afriško prašičjo kugo, ki jih začasno uporabljajo vse države članice.

2.   Ta uredba se uporablja za:

(a)

premike pošiljk:

(i)

prašičev, gojenih v obratih, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij;

(ii)

zarodnega materiala, proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih od oz. iz gojenih prašičev iz točke (a)(i);

(b)

premike:

(i)

pošiljk divjih prašičev v vse države članice;

(ii)

pošiljk in premike proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev na območjih z omejitvami I, II in III ali predelanih v obratih, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III, za zasebno rabo lovcev;

(c)

nosilce živilske dejavnosti, ki ravnajo s pošiljkami iz točk (a) in (b);

(d)

vse države članice, kar zadeva ozaveščanje o afriški prašičji kugi.

3.   Pravila iz odstavka 1 zajemajo naslednje:

(a)

poglavje II določa posebna pravila za obrate območij z omejitvami I, II in III v primeru izbruha afriške prašičje kuge ter uporabo posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni v vseh državah članicah;

(b)

poglavje III določa posebne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za pošiljke prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, ter proizvodov, pridobljene iz njih, v zadevnih državah članicah;

(c)

poglavje IV določa posebne ukrepe za zmanjšanje tveganja v zvezi z afriško prašičjo kugo za obrate živilske dejavnosti v zadevnih državah članicah;

(d)

poglavje V določa posebne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za divje prašiče v državah članicah;

(e)

poglavje VI določa posebne obveznosti obveščanja in usposabljanja v državah članicah;

(f)

poglavje VII vsebuje končne določbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„prašič“ pomeni žival vrste kopitarjev družine Suidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

(b)

„zarodni material“ pomeni seme, oocite in zarodke prašičev, pridobljene od gojenih prašičev za umetno reprodukcijo;

(c)

„območje z omejitvami I“ pomeni območje države članice s seznama v delu I Priloge I z natančno geografsko razmejitvijo, za katero veljajo posebni ukrepi za obvladovanje bolezni in ki meji na območji z omejitvami II ali III;

(d)

„območje z omejitvami II“ pomeni območje države članice s seznama v delu II Priloge I z natančno geografsko razmejitvijo, za katero veljajo posebni ukrepi za obvladovanje bolezni;

(e)

„območje z omejitvami III“ pomeni območje države članice s seznama v delu III Priloge I z natančno geografsko razmejitvijo, za katero veljajo posebni ukrepi za obvladovanje bolezni;

(f)

„država članica, ki je bila prej prosta bolezni“, pomeni državo članico, v kateri v preteklih dvanajstih mesecih pri gojenih prašičih afriška prašičja kuga ni bila potrjena;

(g)

„snovi kategorije 2“ pomenijo živalske stranske proizvode iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009, pridobljene iz gojenih prašičev;

(h)

„snovi kategorije 3“ pomenijo živalske stranske proizvode iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, pridobljene iz gojenih prašičev.

POGLAVJE II

POSEBNA PRAVILA ZA OBRATE NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI I, II IN III V PRIMERU IZBRUHA AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE TER UPORABA POSEBNIH UKREPOV ZA OBVLADOVANJE BOLEZNI V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 3

Posebna pravila za obrate na območjih z omejitvami in okuženih območjih v primeru izbruha afriške prašičje kuge

V primeru izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih pristojni organ države članice vzpostavi bodisi:

(a)

v primeru izbruha pri gojenih prašičih, območje z omejitvami v skladu s členom 21(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in pod pogoji, določenimi v navedenem členu, ali

(b)

v primeru izbruha pri divjih prašičih, okuženo območje v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Člen 4

Posebna pravila za vzpostavitev dodatnega območja z omejitvami v primeru izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih

1.   V primeru izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih lahko pristojni organ države članice na podlagi meril in načel za geografsko razmejitev območij z omejitvami iz člena 64(1) Uredbe (EU) 2016/429 vzpostavi dodatno območje z omejitvami, ki meji na vzpostavljeno območje z omejitvami ali okuženo območje iz člena 3 te uredbe, da se navedena območja razmejijo od območij brez omejitev.

2.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da dodatno območje z omejitvami iz odstavka 1 v skladu s členom 5 ustreza območju z omejitvami I iz dela I Priloge I.

Člen 5

Posebna pravila za uvrstitev območij z omejitvami I na seznam v primeru izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih na območju države članice, ki meji na območje, na katerem izbruh afriške prašičje kuge ni bil uradno potrjen

1.   Po izbruhu afriške prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih na območju države članice, ki meji na območje, na katerem izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih ali divjih prašičih ni bil uradno potrjen, se navedeno območje, na katerem izbruh ni bil potrjen, po potrebi uvrsti na seznam v delu I Priloge I kot območje z omejitvami I.

2.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da je po uvrstitvi območja na seznam v delu I Priloge I kot območja z omejitvami I dodatno območje z omejitvami, vzpostavljeno v skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) 2016/429, takoj prilagojeno tako, da ga sestavlja najmanj ustrezno območje z omejitvami I iz Priloge I za navedeno državo članico.

3.   Pristojni organ države članice brez odlašanja v skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) 2016/429 vzpostavi ustrezno dodatno območje z omejitvami, če je bilo območje z omejitvami I uvrščeno na seznam v Prilogi I.

Člen 6

Posebna pravila za uvrstitev območij z omejitvami II na seznam v primeru izbruha afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v državi članici

1.   Po izbruhu afriške prašičke kuge pri divjih prašičih na območju države članice se navedeno območje uvrsti na seznam v delu II Priloge I kot območje z omejitvami II.

2.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da se okuženo območje, vzpostavljeno v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687, brez odlašanja prilagodi tako, da ga sestavlja najmanj ustrezno območje z omejitvami II iz Priloge I k tej uredbi za navedeno državo članico.

Člen 7

Posebna pravila za uvrstitev območij z omejitvami III na seznam v primeru izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih v državi članici

1.   Po izbruhu afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih na območju države članice se navedeno območje uvrsti na seznam v delu III Priloge I kot območje z omejitvami III.

Če pa je bil na območju države članice, ki je bila prej prosta bolezni, potrjen prvi in edini izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih, se navedeno območje ne uvrsti na seznam v delu III Priloge I k tej uredbi kot območje z omejitvami III.

2.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da se območje z omejitvami, vzpostavljeno v skladu s členom 21(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687, brez odlašanja prilagodi tako, da ga sestavlja najmanj ustrezno območje z omejitvami III iz Priloge I k tej uredbi za navedeno državo članico.

Člen 8

Splošna uporaba posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni na območjih z omejitvami I, II in III

Zadevne države članice uporabljajo posebne ukrepe za obvladovanje bolezni iz te uredbe na območjih z omejitvami I, II in III, poleg ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih je treba uporabljati v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687 na:

(a)

območjih z omejitvami, vzpostavljenimi v skladu s členom 21(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

okuženih območjih, vzpostavljenih v skladu s členom 63 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

POGLAVJE III

POSEBNI UKREPI ZA OBVLADOVANJE BOLEZNI, KI SE UPORABLJAJO ZA POŠILJKE PRAŠIČEV, GOJENIH NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI I, II IN III, TER PROIZVODOV, PRIDOBLJENIH IZ NJIH, V ZADEVNIH DRŽAVAH ČLANICAH

Oddelek 1

Uporaba posebnih prepovedi za pošiljke gojenih prašičev in proizvodov iz njih v zadevnih državah članicah

Člen 9

Posebne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij

1.   Pristojni organ zadevne države članice prepove premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij.

2.   Pristojni organ zadevne države članice lahko odloči, da se prepoved iz odstavka 1 ne uporablja za premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami I, v obrate, ki se nahajajo na drugih območjih z omejitvami I, II in III, ali izven navedenih območij pod pogojem, da se namembni obrat nahaja na ozemlju iste zadevne države članice.

Člen 10

Posebne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij

Pristojni organ zadevne države članice prepove premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij.

Člen 11

Posebne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij

1.   Pristojni organ zadevne države članice prepove premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij.

2.   Pristojni organ zadevne države članice lahko odloči, da se prepoved iz odstavka 1 ne uporablja za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prašičev, gojenih zunaj območij z omejitvami II in III ter zaklanih v klavnicah, ki se nahajajo na območjih z omejitvami II in III, če so navedeni živalski stranski proizvodi v obratih in med prevozom jasno ločeni od živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III.

Člen 12

Posebne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij

1.   Pristojni organ zadevne države članice prepove premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij.

2.   Pristojni organ zadevne države članice lahko odloči, da se prepoved iz odstavka 1 ne uporablja za mesne proizvode, vključno z ovitki, pridobljene iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, ki so bili ustrezno obdelani v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687, kar zadeva afriško prašičjo kugo, v obratih, določenih v skladu s členom 41(1) te uredbe.

Člen 13

Splošne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk gojenih prašičev in proizvodov iz njih glede na tveganje širjenja afriške prašičje kuge

Pristojni organ zadevne države članice lahko na ozemlju iste države članice prepove premike pošiljk gojenih prašičev in proizvodov, pridobljenih iz gojenih prašičev, če pristojni organ meni, da obstaja tveganje širjenja afriške prašičje kuge na navedene gojene prašiče in proizvode iz njih, od ali prek njih.

ODDELEK 2

Splošni in posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij

Člen 14

Splošni pogoji za odstopanja od posebnih prepovedi v zvezi s premiki pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij

1.   Z odstopanjem od posebnih prepovedi iz člena 9(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij v primerih iz členov 22, 23, 24, 25, 28 in 29 in pod posebnimi pogoji iz navedenih členov ter:

(a)

splošnimi pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in

(b)

dodatnimi splošnimi pogoji v zvezi s/z:

(i)

premiki pošiljk gojenih prašičev z območij z omejitvami I, II in III iz člena 15;

(ii)

obrati za gojene prašiče, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III iz člena 16;

(iii)

prevoznimi sredstvi, uporabljenimi za prevoz gojenih prašičev z območij z omejitvami I, II in III iz člena 17.

2.   Pred izdajo dovoljenj iz členov 22 do 25 ter 28 do 30 pristojni organ zadevne države članice oceni tveganja, ki izhajajo iz takih dovoljenj, v navedeni oceni pa mora biti navedeno, da je tveganje širjenja afriške prašičje kuge zanemarljivo.

3.   Pristojni organ zadevne države članice lahko odloči, da se dodatni splošni pogoji iz členov 15 in 16 ne uporabljajo za premike pošiljk prašičev v klavnicah, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III, če:

(a)

je treba gojene prašiče zaradi izjemnih okoliščin, kot so motnje v obratovanju klavnice, premakniti v drugo klavnico;

(b)

se namembna klavnica nahaja bodisi:

(i)

na območjih z omejitvami I, II ali III iste države članice ali

(ii)

v izjemnih okoliščinah, kot je neobstoj klavnic iz točke (b)(i), zunaj območij z omejitvami I, II ali III na ozemlju iste države članice;

(c)

je premik odobril pristojni organ zadevne države članice.

Člen 15

Dodatni splošni pogoji v zvezi s premiki pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij

1.   Pristojni organ zadevne države članice dovoli premike prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij v primerih iz členov 22 do 25 in 28 do 30 pod posebnimi pogoji iz navedenih členov, če:

(a)

so bili prašiči gojeni v odpremnem obratu in se niso premaknili iz njega v obdobju najmanj 30 dni pred datumom premika ali od rojstva, če so mlajši od 30 dni, v tem obdobju pa nobeni drugi gojeni prašiči z območij z omejitvami II in III niso bili vključeni bodisi v:

(i)

navedeni obrat ali

(ii)

epidemiološko enoto, v kateri so bili prašiči, ki se bodo premaknili, popolnoma ločeni. Pristojni organ po opravljeni oceni tveganja določi meje take epidemiološke enote, s čimer potrdi, da struktura, velikost in razdalja med različnimi epidemiološkimi enotami ter dejavnosti, ki se izvajajo, zagotavljajo ločene objekte za nastanitev, gojenje in krmljenje gojenih prašičev, tako da se virus afriške prašičje kuge ne more širiti iz ene epidemiološke enote v drugo;

(b)

je bil klinični pregled prašičev, gojenih v odpremnem obratu, vključno s tistimi, ki se bodo premaknili ali uporabili za odvzem zarodnega materiala, z ugodnimi rezultati v zvezi z afriško prašičjo kugo opravljen:

(i)

s strani uradnega veterinarja;

(ii)

v zadnjih 24 urah pred časom premika pošiljke prašičev ali pred časom odvzema zarodnega materiala in

(iii)

v skladu s členom 3(1)in (2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 ter točko A.1 Priloge I k navedeni uredbi;

(c)

so bili po potrebi v skladu z navodili pristojnega organa testi za identifikacijo povzročitelja opravljeni pred datumom premika pošiljke iz odpremnega obrata ali pred datumom odvzema zarodnega materiala:

(i)

po kliničnem pregledu iz točke (b) gojenih prašičev v obratu, vključno s tistimi, ki se bodo premaknili ali uporabili za odvzem zarodnega materiala, in

(ii)

v skladu s točko A.2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

2.   Kadar je to ustrezno, pristojni organ zadevne države članice pred izdajo dovoljenja za premik pošiljke pridobi negativne rezultate testov za identifikacijo povzročitelja iz točke 1(c).

3.   Pristojni organ zadevne države članice lahko odloči, da se v primeru premikov pošiljk gojenih prašičev iz odpremnih obratov, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I in II, izven navedenih območij v obrate, ki se nahajajo v isti zadevni državi članici, klinični pregled iz odstavka 1(b):

(a)

opravi le za tiste živali, ki se bodo premaknile, ali

(b)

ga ni treba opraviti, če:

(i)

je odpremni obrat uradni veterinar obiskoval tako pogosto, kot je določeno v členu 16(a)(i), in če so v obdobju najmanj dvanajst mesecev pred datumom premika vsi obiski uradnega veterinarja pokazali ugodne rezultate, ki kažejo na to, da:

se v odpremnem obratu uporabljajo zahteve za biološko zaščito iz člena 16(b),

je uradni veterinar med navedenimi obiski opravil klinični pregled prašičev, gojenih v odpremnem obratu, v zvezi z afriško prašičjo kugo z ugodnimi rezultati v skladu s členom 3(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in točko A.1 Priloge I k navedeni uredbi;

(ii)

je v obdobju najmanj dvanajst mesecev pred datumom premika v odpremnem obratu potekal stalen nadzor iz člena 16(c).

Člen 16

Dodatni splošni pogoji v zvezi z obrati z gojenimi prašiči na območjih z omejitvami I, II in III

1.   Pristojni organ zadevne države članice dovoli premike prašičev, gojenih v obratih, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij le v primerih iz členov 22 do 25 in 28 do 30 ter pod posebnimi pogoji iz navedenih členov, če:

(a)

je uradni veterinar odpremni obrat obiskal najmanj enkrat po uvrstitvi območij z omejitvami I, II in III na seznam v Prilogi I k tej uredbi ali v obdobju zadnjih treh mesecev pred premikom ter če zanj velja obveznost rednih obiskov uradnih veterinarjev iz člena 26(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687, kot sledi:

(i)

na območjih z omejitvami I in II: najmanj dvakrat letno, v razmiku najmanj štirih mesecev med takimi obiski;

(ii)

na območju z omejitvami III: najmanj enkrat na tri mesece.

Pristojni organ lahko določi, da se obiski obrata na območju z omejitvami III opravljajo tako pogosto, kot je določeno v odstavku (a)(i), na podlagi ugodnih rezultatov zadnjega obiska po uvrstitvi območij z omejitvami I, II in III na seznam v Prilogi I k tej uredbi ali v obdobju zadnjih treh mesecev pred premikom, ki kažejo na to, da se v navedenem obratu izvajajo zahteve za biološko zaščito iz odstavka (b) in da v njem poteka stalen nadzor iz odstavka (c);

(b)

se v odpremnem obratu izvajajo zahteve za biološko zaščito za afriško prašičjo kugo:

(i)

v skladu z okrepljenimi ukrepi biološke zaščite iz Priloge II in

(ii)

kot je določila zadevna država članica;

(c)

v odpremnem obratu poteka stalen nadzor s testi za identifikacijo povzročitelja afriške prašičje kuge:

(i)

v skladu s členom 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in Prilogo I k navedeni uredbi;

(ii)

z vsakotedenskimi negativnimi rezultati pri najmanj prvih dveh poginulih gojenih prašičih, starejših od 60 dni ali, če takih poginulih živali, starejših od 60 dni, ni, pri katerem koli poginulem gojenem prašiču po odstavitvi v vsaki epidemiološki enoti;

(iii)

najmanj v obdobju spremljanja za afriško prašičjo kugo iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 pred premikom pošiljke iz odpremnega obrata.

2.   Pristojni organ zadevne države članice lahko odloči, da za obrate z gojenimi prašiči v obdobju treh mesecev po potrditvi prvega izbruha afriške prašičje kuge v navedeni državi članici ni potrebna ograja, ki preprečuje prehod prašičev, določena v točki 2(h) Priloge II iz odstavka 1(b)(i) tega člena, če:

(a)

pristojni organ države članice oceni tveganja, ki izhajajo iz take odločite, in je v navedeni oceni navedeno, da je tveganje širjenja afriške prašičje kuge zanemarljivo;

(b)

je vzpostavljen alternativni sistem, ki zagotavlja, da so prašiči, gojeni v obratih, ločeni od divjih prašičev v državah članicah s populacijo divjih prašičev;

(c)

gojeni prašiči iz navedenih obratov se ne premikajo v druge države članice.

Člen 17

Dodatni splošni pogoji v zvezi s prevoznimi sredstvi, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij

Pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij le, če prevozna sredstva, ki se uporabljajo za prevoz navedenih pošiljk:

(a)

izpolnjujejo zahteve iz člena 24(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in

(b)

so očiščena in razkužena v skladu s členom 24(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 pod kontrolo ali nadzorom pristojnega organa zadevne države članice.

ODDELEK 3

Obveznosti za izvajalce dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali

Člen 18

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij znotraj zadevne države članice ali v drugo državo članico v primerih iz členov 22 do 25 in 28 do 30 le, če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 143(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje najmanj eno od naslednjih potrdil o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

(a)

„Prašiči, gojeni na območju z omejitvami I v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605“;

(b)

„Prašiči, gojeni na območju z omejitvami II v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“;

(c)

„Prašiči, gojeni na območju z omejitvami III v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“.

Vendar lahko pristojni organ za premike znotraj iste zadevne države članice odloči, da veterinarskega spričevala ni treba izdati, kot je določeno v drugem pododstavku člena 143(2) Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 19

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev z območij z omejitvami I, II in III

1.   Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I in II, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico v primerih iz členov 38 in 39 le, če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(a)

informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(b)

najmanj eno od potrdil o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

(i)

„Sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami I v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“;

(ii)

„Sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“.

2.   Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke predelanih mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico le, če:

(a)

so bili proizvodi živalskega izvora ustrezno obdelani za zmanjšanje tveganj v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687;

(b)

navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(i)

informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(ii)

naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Predelani mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“.

3.   Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami I, II in III ter zaklanih v klavnicah, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico le, če navedene pošiljke spremlja:

(a)

veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(b)

naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami I, II in III ter zaklanih na območjih z omejitvami I, II in III v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“.

4.   Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke predelanih mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami I, II in III ter predelanih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico le, če:

(a)

so bili proizvodi živalskega izvora ustrezno obdelani za zmanjšanje tveganj v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687;

(b)

navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(i)

informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(ii)

naslednje potrdilo o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Predelani mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami I, II in III, ter obdelani na območjih z omejitvami I, II in III v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“.

5.   Za premike pošiljke iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 znotraj iste zadevne države članice lahko pristojni organ odloči, da veterinarskega spričevala ni treba izdati, kot je določeno v prvem pododstavku člena 167(1) Uredbe (EU) 2016/429.

6.   Pristojni organ zadevne države članice lahko odloči, da lahko oznaka zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, identifikacijska oznaka iz točke (b) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 853/2004, ki se uporablja za sveže ali predelano meso in mesne proizvode, vključno z ovitki, v obratih, določenih v skladu s členom 41(1) te uredbe ali obratih, ki ravnajo s svežim ali predelanim mesom in mesnimi proizvodi, vključno z ovitki, pridobljenimi iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami I ali območjih zunaj območij z omejitvami I, II in III, nadomesti veterinarsko spričevalo za premike pošiljk:

(a)

svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I in II, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico, kakor je določeno v odstavku 1;

(b)

predelanih mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I in II, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico, kot je določeno v odstavku 2;

(c)

svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih zunaj območij z omejitvami I, II in III ter zaklanih v klavnicah, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico le, kakor je določeno v odstavku 3;

(d)

predelanih mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih zunaj območij z omejitvami I, II in III, ter obdelanih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico, kot je določeno v odstavku 4.

Člen 20

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih v obratih, ki se nahajajo na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico v primerih iz členov 31 in 32 le, če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 161(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje najmanj eno od naslednjih potrdil o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

(a)

„Zarodni material, pridobljen od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“;

(b)

„Zarodni material, pridobljen od prašičev, gojenih na območju z omejitvami III v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“.

Vendar lahko pristojni organ za premike znotraj iste zadevne države članice odloči, da veterinarskega spričevala ni treba izdati, kot je določeno v drugem pododstavku člena 161(2) Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 21

Obveznosti izvajalcev v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk snovi kategorij 2 in 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke snovi kategorij 2 in 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij znotraj iste zadevne države članice ali v drugo državo članico v primerih, ki jih zajemajo členi 33 do 37, če navedene pošiljke spremlja:

(a)

komercialni dokument iz poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011 in

(b)

veterinarsko spričevalo iz člena 22(5) Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Vendar lahko pristojni organ za premike znotraj iste zadevne države članice odloči, da veterinarskega spričevala ni treba izdati, kot je določeno v členu 22(6) Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

ODDELEK 4

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami I, izven navedenega območja

Člen 22

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami I, izven navedenega območja

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami I, izven navedenega območja v:

(a)

obrat, ki se nahaja na ozemlju iste zadevne države članice:

(i)

na drugem območju z omejitvami I;

(ii)

na območjih z omejitvami II in III;

(iii)

zunaj območij z omejitvami I, II in III:

(b)

obrat, ki se nahaja na ozemlju druge države članice;

(c)

tretje države.

2.   Pristojni organ izda dovoljenja iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni:

(a)

splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

dodatni splošni pogoji iz člena 14(2) in člena 15(1)(b)(c), (2) in (3) ter členov 16 in 17.

ODDELEK 5

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja

Člen 23

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na ozemlju iste zadevne države članice

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v obrat, ki se nahaja na ozemlju iste zadevne države članice:

(a)

na drugem območju z omejitvami II;

(b)

na območjih z omejitvami I in III;

(c)

zunaj območij z omejitvami I, II in III.

2.   Pristojni organ izda dovoljenja iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni:

(a)

splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

dodatni splošni pogoji iz člena 14(2) ter členov 15, 16 in 17.

3.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da prašiči, za katere velja odobreni premik iz odstavka 1, ostanejo v namembnem obratu najmanj v obdobju spremljanja afriške prašičje kuge iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

Člen 24

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v klavnico, ki se nahaja na ozemlju iste zadevne države članice, za takojšnji zakol

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v klavnico, ki se nahaja na ozemlju iste zadevne države članice, če:

(a)

se gojeni prašiči premikajo za takojšnji zakol;

(b)

je namembna klavnica določena v skladu s členom 41(1).

2.   Pristojni organ izda dovoljenja iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni:

(a)

splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

dodatni splošni pogoji iz člena 14(2), člena 15(1)(b)(c), (2) in (3) ter členov 16 in 17.

Člen 25

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na območji z omejitvami II ali III v drugi državi članici

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v obrat, ki se nahaja na območjih z omejitvami II ali III v drugi državi članici.

2.   Pristojni organ izda dovoljenja iz odstavka 1 le, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2) ter členov 15, 16 in 17;

(c)

je bil v skladu s členom 26 vzpostavljen postopek usmerjanja;

(d)

gojeni prašiči izpolnjujejo katera koli druga dodatna ustrezna jamstva v zvezi z afriško prašičjo kugo na podlagi pozitivnega rezultata ocene tveganja za ukrepe proti širjenju navedene bolezni:

(i)

ki jih zahteva pristojni organ odpremnega obrata;

(ii)

ki jih pristojni organi držav članic prehoda in namembnega obrata odobrijo pred premikom gojenih prašičev;

(e)

v odpremnem obratu pri gojenih prašičih v obdobju najmanj zadnjih dvanajst mesecev v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 ni bil uradno potrjen noben izbruh afriške prašičje kuge;

(f)

je izvajalec dejavnosti pristojni organ vnaprej obvestil o nameri premika pošiljke gojenih prašičev v skladu s točko (b) člena 152 Uredbe (EU) 2016/429 in členom 96 Delegirane uredbe (EU) 2020/688.

3.   Pristojni organ odpremnega obrata:

(a)

pripravi seznam obratov, ki izpolnjujejo jamstva iz odstavka 2(d);

(b)

Komisijo in druge države članice takoj obvesti o jamstvih iz odstavka 2(d) in o odobritvi pristojnih organov iz odstavka 2(d)(ii).

4.   Odobritev iz odstavka 2(d)(ii) in obveznost takojšnjega obveščanja iz odstavka 3(b) se ne zahtevata, če se odpremni obrat, kraji prehoda in namembni obrat nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III ter so navedena območja kontinuirana, s čimer se zagotovijo premiki gojenih prašičev samo prek katerega koli od navedenih območij z omejitvami I, II in III v skladu s posebnimi pogoji iz člena 22(4) Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Člen 26

Posebni postopek usmerjanja za odobritev odstopanj za premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na območje z omejitvami II ali III v drugi državi članici

1.   Pristojni organ zadevne države članice vzpostavi postopek usmerjanja, kot je določeno v členu 25(2)(c) za premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v obrat, ki se nahaja na območjih z omejitvami II ali III v drugi državi članici, pod nadzorom pristojnih organov:

(a)

odpremnega obrata;

(b)

prehoda;

(c)

namembnega obrata.

2.   Pristojni organ odpremnega obrata:

(a)

zagotovi, da je vsako prevozno sredstvo iz odstavka 1, ki se uporablja za premike:

(i)

posamezno opremljeno s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času;

(ii)

zapečateno s strani uradnega veterinarja takoj po natovarjanju pošiljke gojenih prašičev; le uradni veterinar ali izvršilni organ zadevne države članice lahko v dogovoru s pristojnim organom odstrani zalivko in jo nadomestiti z novo, kadar je to ustrezno;

(b)

vnaprej obvesti pristojni organ v kraju namembnega obrata in, kadar je to ustrezno, pristojni organ v kraju prehoda o nameri pošiljanja pošiljke gojenih prašičev;

(c)

vzpostavi sistem, prek katerega morajo izvajalci dejavnosti pristojni organ v kraju odpremnega obrata takoj obvestiti o vsaki nesreči ali okvari vsakega prevoznega sredstva, ki se uporablja za prevoz pošiljke gojenih prašičev;

(d)

obratu zagotovi načrt ravnanja v nujnih primerih, hierarhijo dajanja navodil in potrebne dogovore o sodelovanju med pristojnimi organi iz odstavka 1(a), (b) in (c) v primeru morebitnih nesreč med prevozom, kakršne koli velike okvare ali kakršne koli goljufive dejavnosti prevoznika.

Člen 27

Obveznosti pristojnega organa zadevne države članice v kraju namembnega obrata za pošiljke prašičev, gojenih na območju z omejitvami II druge države članice

Pristojni organ zadevne države članice v kraju namembnega obrata za pošiljke prašičev, gojenih na območju z omejitvami II druge države članice:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ odpremnega obrata o prihodu pošiljke;

(b)

zagotovi, da gojeni prašiči bodisi:

(i)

ostanejo v namembnem obratu najmanj v obdobju spremljanja afriške prašičje kuge iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 ali

(ii)

se premaknejo neposredno v klavnico, določeno v skladu s členom 41(1) te uredbe.

ODDELEK 6

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, izven navedenega območja

Člen 28

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, izven navedenega območja na območje z omejitvami II v isti zadevni državi članici

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9 lahko v izjemnih okoliščinah, kadar zaradi navedene prepovedi v obratu, v katerem se gojijo prašiči, prihaja do težav na področju dobrobiti živali, pristojni organ zadevne države članice dovoli premike prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, izven navedenega območja v obrat, ki se nahaja na območju z omejitvami II na ozemlju iste države članice, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2) ter členov 15, 16 in 17;

(c)

namembni obrat spada v isto dobavno verigo in je treba gojene prašiče premakniti, da se zaključi proizvodni cikel.

2.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da se gojeni prašiči najmanj v obdobju spremljanja afriške prašičje kuge iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 ne premaknejo iz namembnega obrata, ki se nahaja na območju z omejitvami II.

Člen 29

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, izven navedenega območja za takojšnji zakol v isti zadevni državi članici

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9 lahko v izjemnih okoliščinah, kadar zaradi navedene prepovedi iz člena 5(1) v obratu, v katerem se gojijo prašiči, prihaja do težav na področju dobrobiti živali, ter v primeru logističnih omejitev zmogljivosti za zakol v klavnicah, ki se nahajajo na območju z omejitvami III in so določene v skladu s členom 41(1), ali če določene klavnice na območju z omejitvami III ni, pristojni organ zadevne države članice za namene takojšnjega zakola dovoli premike prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, izven navedenega območja v klavnico, določeno v skladu s členom 41(1), v isti državi članici čim bližje odpremnemu obratu, ki se nahaja:

(a)

na območju z omejitvami II;

(b)

na območju z omejitvami I, kadar živali ni mogoče zaklati na območju z omejitvami II;

(c)

zunaj območij z omejitvami I, II in III, kadar živali ni mogoče zaklati na območjih z omejitvami III, II in I.

2.   Pristojni organ zadevne države članice izda dovoljenje iz odstavka 1 le, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2), člena 15(1)(b)(c) in (2) ter členov 16 in 17.

3.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da:

(a)

so gojeni prašiči namenjeni za takojšnji zakol neposredno v klavnico, določeno v skladu s členom 41(1);

(b)

so prašiči z območja z omejitvami III ob prihodu v določeno klavnico ločeni od drugih prašičev in so zaklani bodisi:

(i)

na določen dan, ko se zakoljejo le prašiči z območja z omejitvami III, ali

(ii)

na koncu dneva zakola, pri čemer se zagotovi, da drugi gojeni prašiči po tem niso zaklani;

(c)

po zakolu prašičev z območja z omejitvami III in pred začetkom zakola drugih gojenih prašičev mora biti klavnica očiščena in razkužena v skladu z navodili pristojnega organa zadevne države članice.

4.   Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da:

(a)

so živalski stranski proizvodi, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, ki se premikajo izven navedenega območja, predelani ali odstranjeni v skladu s členoma 33 in 36;

(b)

so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, ki se premikajo izven območja z omejitvami III, predelani in skladiščeni v skladu s členom 40.

ODDELEK 7

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij, v odobreni objekt za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi

Člen 30

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, v odobreni objekt za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, ki se nahaja zunaj območij z omejitvami I, II in III v isti zadevni državi članici

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 9 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, v odobreni objekt za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, ki se nahaja zunaj območij z omejitvami I, II in III v isti zadevni državi članici, v katerem:

(a)

se gojeni prašiči usmrtijo takoj in

(b)

se nastali živalski stranski proizvodi odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

2.   Pristojni organ zadevne države članice izda dovoljenje iz odstavka 1 le, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2) in člena 17.

ODDELEK 8

Posebni pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja

Člen 31

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na ozemlju iste zadevne države članice

Z odstopanjem od prepovedi iz člena 10 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk zarodnega materiala iz obratov z zarodnim materialom, ki se nahajajo na območju z omejitvami II, na drugo območje z omejitvami II ter na območji z omejitvami I in III ali na območja zunaj območij z omejitvami I, II in III na ozemlju iste zadevne države članice, če:

(a)

je bil zarodni material odvzet oziroma zbran, pridobljen, pripravljen in shranjen v obratih ter pridobljen od gojenih prašičev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 15(1)(b)(c) in (2) ter člena 16;

(b)

so bili samci darovalci in samice darovalke prašičev v obratih z zarodnim materialom, v katere najmanj 30 dni pred datumom odvzema oziroma zbiranja ali pridobivanja zarodnega materiala niso bili vključeni nobeni drugi gojeni prašiči z območij z omejitvami II in III.

Člen 32

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na območji z omejitvami II in III v drugi državi članici

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 10 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, iz odobrenega obrata z zarodnim materialom, ki se nahaja na območju z omejitvami II, na območji z omejitvami II in III na ozemlju druge zadevne države članice, če:

(a)

je bil zarodni material odvzet oziroma zbran, pridobljen, pripravljen in shranjen v obratih z zarodnim materialom pod pogoji iz člena 15(1)(b)(c) in (2) ter člena 16;

(b)

so bili samci darovalci in samice darovalke prašičev v odobrenih obratih z zarodnim materialom, v katere najmanj 30 dni pred datumom odvzema oziroma zbiranja ali pridobivanja zarodnega materiala niso bili vključeni nobeni drugi gojeni prašiči z območij z omejitvami II in III;

(c)

pošiljke zarodnega materiala izpolnjujejo katera koli druga ustrezna jamstva za zdravje živali na podlagi pozitivnega rezultata ocene tveganja za ukrepe proti širjenju afriške prašičje kuge:

(i)

ki jih zahtevajo pristojni organi odpremnega obrata;

(ii)

ki jih pristojni organ države članice namembnega obrata odobri pred premikom zarodnega materiala.

2.   Pristojni organ zadevne države članice:

(a)

pripravi seznam odobrenih obratov z zarodnim materialom, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 in so pooblaščeni za premike zarodnega materiala z območja z omejitvami II v navedeni zadevni državi članici na območji z omejitvami II in III v drugi zadevni državi članici; seznam vsebuje informacije o odobrenih obratih z zarodnim materialom prašičev, ki jih mora pristojni organ zadevne države članice hraniti v skladu s členom 7 Delegirane uredbe (EU) 2020/686;

(b)

seznam iz točke (a) javno objavi na svojem spletnem mestu in ga posodablja;

(c)

Komisiji in državam članicam zagotovi povezavo do spletnega mesta iz točke (b).

ODDELEK 9

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij

Člen 33

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij znotraj iste države članice za namene predelave ali odstranjevanja

1.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij v objekt ali obrat, ki ga je pristojni organ odobril za namene predelave, odstranjevanja kot odpadkov s sežiganjem ali odstranjevanja ali predelave s sosežiganjem živalskih stranskih proizvodov iz člena 24(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se nahaja zunaj območij z omejitvami II ali III znotraj iste države članice, če so prevozna sredstva posamezno opremljena s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času.

2.   Prevoznik, odgovoren za premike živalskih stranskih proizvodov iz odstavka 1:

(a)

pristojnemu organu omogoči, da s satelitskim navigacijskim sistemom nadzoruje premikanje prevoznega sredstva v realnem času;

(b)

hrani elektronske zapise o navedenem premikanju najmanj dva meseca od datuma premikanja.

3.   Pristojni organ lahko odloči, da se satelitski navigacijski sistem iz odstavka 1 nadomesti s pečatenjem posameznega prevoznega sredstva, če:

(a)

se pošiljke živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, premikajo le znotraj iste države članice za uporabe iz odstavka 1;

(b)

je vsako prevozno sredstvo zapečateno s strani uradnega veterinarja takoj po natovarjanju pošiljke živalskih stranskih proizvodov; le uradni veterinar ali izvršilni organ države članice lahko v dogovoru s pristojnim organom odstrani zalivko in jo nadomestiti z novo, kadar je to ustrezno.

Člen 34

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk gnoja, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij znotraj iste države članice

1.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk gnoja, vključno z nastiljem in uporabljeno steljo, pridobljenega od prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, na odlagališče, ki se nahaja zunaj navedenih območij znotraj iste države članice, v skladu s posebnimi pogoji iz člena 51 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

2.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk gnoja, vključno z nastiljem in uporabljeno steljo, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, za predelavo ali odstranjevanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 v objekt, odobren za navedene namene, na ozemlju iste države članice.

3.   Prevoznik, odgovoren za premike pošiljk gnoja, vključno z nastiljem in uporabljeno steljo, iz odstavkov 1 in 2:

(a)

pristojnemu organu omogoči, da s satelitskim navigacijskim sistemom nadzoruje premikanje prevoznega sredstva v realnem času;

(b)

hrani elektronske zapise o navedenem premikanju najmanj dva meseca od datuma premikanja.

4.   Pristojni organ lahko odloči, da se satelitski navigacijski sistem iz odstavka 3(a) nadomesti s pečatenjem posameznega prevoznega sredstva, če je vsako prevozno sredstvo zapečateno s strani uradnega veterinarja takoj po natovarjanju pošiljke gnoja, vključno z nastiljem in uporabljeno steljo, iz odstavkov 1 in 2.

Le uradni veterinar ali izvršilni organ države članice lahko v dogovoru s pristojnim organom odstrani zalivko in jo nadomestiti z novo, kadar je to ustrezno.

Člen 35

Posebni pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja znotraj iste države članice za namene predelave živalskih stranskih proizvodov iz člena 24(1)(a), (e) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009

1.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v objekt ali obrat, ki ga je pristojni organ odobril za namene nadaljnje predelave v predelano krmo, proizvodnje hrane za hišne živali, pridobljenih proizvodov, namenjenih za uporabo zunaj krmne verige ali pretvorbe pridobljenih proizvodov v bioplin ali kompost, kot je navedeno v členu 24(1)(a), (e) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se nahaja zunaj območja z omejitvami II znotraj iste države članice, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2);

(c)

snovi kategorije 3 izvirajo iz gojenih prašičev in obratov, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz člena 15(1)(b)(c), (2) in (3) ter člena 16;

(d)

so snovi kategorije 3 pridobljene iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II in zaklanih bodisi:

(i)

na območju z omejitvami II:

iste zadevne države članice ali

druge zadevne države članice v skladu s členom 25

ali

(ii)

zunaj območja z omejitvami II v isti zadevni državi članici v skladu s členom 24;

(e)

je prevozno sredstvo posamezno opremljeno s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času;

(f)

se pošiljke snovi kategorije 3 premikajo iz klavnice, določene v skladu s členom 41(1), neposredno v:

(i)

predelovalni obrat za predelavo pridobljenih proizvodov iz Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(ii)

obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobren za proizvodnjo predelane hrane za hišne živali iz točke 3(a) in (b)(i) do (iii) poglavja II Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(iii)

obrat za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, odobren za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v kompost ali bioplin v skladu s standardnimi parametri pretvorbe iz oddelka 1 poglavja III Priloge V k Uredbi (EU) št. 142/2011, ali

(iv)

predelovalni obrat za predelavo pridobljenih proizvodov iz Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011.

2.   Prevoznik, odgovoren za premike pošiljk snovi kategorije 3:

(a)

pristojnemu organu omogoči, da s satelitskim navigacijskim sistemom nadzoruje premikanje prevoznega sredstva v realnem času;

(b)

hrani elektronske zapise o navedenem premikanju najmanj dva meseca od datuma premikanja.

3.   Pristojni organ lahko odloči, da se satelitski navigacijski sistem iz odstavka 1(e) nadomesti s pečatenjem posameznega prevoznega sredstva, če:

(a)

so/se snovi kategorije 3:

(i)

pridobljene iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II;

(ii)

premikajo le znotraj iste države članice za uporabe iz odstavka 1;

(b)

je vsako prevozno sredstvo zapečateno s strani uradnega veterinarja takoj po natovarjanju pošiljke snovi kategorije 3; le uradni veterinar ali izvršilni organ države članice lahko v dogovoru s pristojnim organom odstrani zalivko in jo nadomestiti z novo, kadar je to ustrezno.

Člen 36

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk snovi kategorije 2, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij za namene predelave in odstranjevanja v druge države članice

1.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov snovi kategorije 2, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, v predelovalni obrat za predelavo po metodah 1 do 5 iz poglavja III Priloge IV k Uredbi (EU) št. 142/2011 ali v obrat za sežiganje ali sosežiganje, kot je navedeno v členu 24(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se nahaja v drugih državah članicah, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2);

(c)

je prevozno sredstvo posamezno opremljeno s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času;

2.   Prevoznik, odgovoren za premike pošiljk snovi kategorije 2:

(a)

pristojnemu organu omogoči, da s satelitskim navigacijskim sistemom nadzoruje premikanje prevoznega sredstva v realnem času; in

(b)

hrani elektronske zapise o navedenem premikanju najmanj dva meseca od datuma premikanja.

3.   Pristojni organi odpremnih in namembnih držav članic za pošiljke snovi kategorije 2 zagotovijo nadzor nad navedenimi pošiljkami v skladu s členom 48(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Člen 37

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja za nadaljnjo predelavo ali pretvorbo v druge države članice

1.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk snovi kategorije 3, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v objekt ali obrat, ki ga je pristojni organ odobril za predelavo snovi kategorije 3 v predelano krmo, predelano hrano za hišne živali, pridobljene proizvode, namenjene za uporabo zunaj krmne verige, ali pretvorbo snovi kategorije 3 v bioplin ali kompost, kakor je navedeno v členu 24(1)(a), (e) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se nahaja v drugi državi članici, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2);

(c)

snovi kategorije 3 izvirajo iz gojenih prašičev in obratov, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz člena 15(1)(b)(c), (2) in (3) ter člena 16;

(d)

so snovi kategorije 3 pridobljene iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II in zaklanih bodisi:

(i)

na območju z omejitvami II:

iste zadevne države članice ali

druge zadevne države članice v skladu s členom 25

ali

(ii)

zunaj območja z omejitvami II v isti zadevni državi članici v skladu s členom 24;

(e)

je prevozno sredstvo posamezno opremljeno s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času;

(f)

se živalski stranski proizvodi premaknejo neposredno iz klavnice, določene v skladu s členom 41(1), v:

(i)

predelovalni obrat za predelavo pridobljenih proizvodov iz prilog X in XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(ii)

obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobren za proizvodnjo predelane hrane za hišne živali iz točke 3(b)(i), (ii) in (iii) poglavja II Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(iii)

obrat za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, odobren za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v kompost ali bioplin v skladu s standardnimi parametri pretvorbe iz oddelka 1 poglavja III Priloge V k Uredbi (EU) št. 142/2011.

2.   Prevoznik, odgovoren za premike pošiljk snovi kategorije 3:

(a)

pristojnemu organu omogoči, da s satelitskim navigacijskim sistemom nadzoruje premikanje prevoznega sredstva v realnem času; in

(b)

hrani elektronske zapise o premiku najmanj dva meseca od datuma premika.

ODDELEK 10

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij

Člen 38

Posebni pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na ozemlju iste zadevne države članice

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 12 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na ozemlju iste zadevne države članice, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih v obratih, ki izpolnjujejo dodatne splošne pogoje iz člena 14(2), člena 15(1)(b)(c), (2) in (3) ter člena 16;

(c)

so bili sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, proizvedeni v obratih, določenih v skladu s členom 41(1).

2.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 12 lahko v primeru, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja na ozemlju iste zadevne države članice, če:

(a)

so bili sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, proizvedeni v obratih, določenih v skladu s členom 41(1);

(b)

so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, bodisi:

(i)

le v primeru svežega mesa, označeni in se premikajo v skladu s posebnimi pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki svežega mesa, pridobljenega iz gojenih živali vrst s seznama, iz nekaterih obratov iz člena 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 v predelovalni obrat za namene obdelave za zmanjšanje tveganj iz Priloge VII k navedeni uredbi

ali

(ii)

so bili označeni v skladu s členom 44 s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, z identifikacijsko oznako, ki ni ovalne oblike in je ni mogoče zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako, kakor je navedeno v točkah (a) in (b) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 853/2004, in

(iii)

so namenjeni le premiku znotraj iste zadevne države članice.

Člen 39

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v druge države članice ali tretje države

Z odstopanjem od prepovedi iz člena 12 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja v druge države članice ali tretje države, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2);

(c)

so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih v obratih, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz členov 15 in 16;

(d)

so bili sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, proizvedeni v obratih, določenih v skladu s členom 41(1).

Člen 40

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, na druga območja z omejitvami I, II in III ali območja zunaj območij z omejitvami I, II in III na ozemlju iste države članice

Z odstopanjem od prepovedi iz člena 12 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami III, na druga območja z omejitvami I, II in III ali območja zunaj območij z omejitvami I, II in III na ozemlju iste države članice, če:

(a)

so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 28(2) do (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

so izpolnjeni dodatni splošni pogoji iz člena 14(2);

(c)

so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev:

(i)

gojenih v obratih, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz členov 15 in 16, in

(ii)

zaklanih:

na istem območju z omejitvami III ali

zunaj območja z omejitvami III po odobritvi premika v skladu s členom 29;

(d)

so bili sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, proizvedeni v obratih, določenih v skladu s členom 41(1), in bodisi:

(i)

le v primeru svežega mesa, označeni in se premikajo v skladu s posebnimi pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki svežega mesa, pridobljenega iz gojenih živali vrst s seznama, iz nekaterih obratov iz člena 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 v predelovalni obrat za namene obdelave za zmanjšanje tveganj iz Priloge VII k navedeni uredbi,

ali

(ii)

so bili označeni v skladu s členom 44 s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, z identifikacijsko oznako, ki ni ovalne oblike in je ni mogoče zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako, kakor je navedeno v točkah (a) in (b) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 853/2004, in

(iii)

so namenjeni le premiku znotraj iste zadevne države članice.

POGLAVJE IV

POSEBNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA V ZVEZI Z AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO ZA OBRATE ŽIVILSKE DEJAVNOSTI V ZADEVNIH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 41

Posebna določitev klavnic, razsekovalnic, hladilnic ter obratov za predelavo mesa in obdelavo divjadi

1.   Pristojni organ zadevne države članice po vlogi nosilcev živilske dejavnosti določi obrate za:

(a)

takojšnji zakol gojenih prašičev z območij z omejitvami II in III:

(i)

znotraj navedenih območij z omejitvami II in III;

(ii)

zunaj navedenih območij z omejitvami II in III, kot je navedeno v členih 24 in 29;

(b)

razsek, predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, kot je navedeno v členih 38, 39 in 40;

(c)

pripravo mesa divjadi, kot je navedeno v točki 1(1.18) Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, ter predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov iz divjih prašičev, uplenjenih na območjih z omejitvami I, II in III, kot je določeno v členih 48 in 49 te uredbe;

(d)

pripravo mesa divjadi, kot je navedeno v točki 1(1.18) Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, ter predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov iz divjih prašičev, če se navedeni obrati nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III, kot je določeno v členih 48 in 49 te uredbe.

2.   Pristojni organ lahko odloči, da določitev iz odstavka 1 ni potrebna za obrate za predelavo, razsek in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, ter iz divjih prašičev, uplenjenih na območjih z omejitvami I, II in III, ter obrate iz odstavka 1(d), če:

(a)

so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, prašičjega izvora v navedenih obratih označeni s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, z identifikacijsko oznako iz člena 44;

(b)

so sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, prašičjega izvora iz navedenih obratov namenjeni le za isto zadevno državo članico;

(c)

se živalski stranski proizvodi prašičjega izvora iz navedenih obratov v skladu s členom 33 predelujejo ali odstranjujejo le znotraj iste države članice.

3.   Pristojni organ zadevne države članice:

(a)

Komisiji in drugim državam članicam s povezavo do spletnega mesta pristojnega organa zagotovi seznam določenih obratov in njihovih dejavnosti iz odstavka 1;

(b)

seznam iz točke (a) posodablja.

Člen 42

Posebni pogoji za določitev obratov za takojšnji zakol prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III

Pristojni organ zadevne države članice obrate za takojšnji zakol prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, določi le, če:

(a)

zakol prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, in prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, za katere veljajo dovoljeni premiki iz členov 24 in 29, ter proizvodnja in shranjevanje proizvodov iz njih potekajo ločeno od zakola prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, ter proizvodnje in shranjevanja proizvodov iz njih, ki ne izpolnjujejo zadevnih:

(i)

dodatnih splošnih pogojev iz členov 15, 16 in 17 in

(ii)

posebnih pogojev iz členov 24 in 29;

(b)

upravljavec obrata zagotavlja dokumentirana navodila ali postopke, ki jih je odobril pristojni organ zadevne države članice, za zagotavljanje, da so pogoji iz točke (a) izpolnjeni.

Člen 43

Posebni pogoji za določitev obratov za razsek, predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III

Pristojni organ zadevne države članice določi obrate za razsek, predelavo in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, za katere velja dovoljeni premik iz členov 38, 39 in 40, če:

(a)

razsek, predelava in shranjevanje svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih zunaj območij z omejitvami II in III, in prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, potekajo ločeno od svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, ki ne izpolnjujejo:

(i)

dodatnih splošnih pogojev iz členov 15, 16 in 17 in

(ii)

posebnih pogojev iz členov 38, 39 in 40;

(b)

upravljavec obrata zagotavlja dokumentirana navodila ali postopke, ki jih je odobril pristojni organ zadevne države članice, za zagotavljanje, da so pogoji iz točke (a) izpolnjeni.

Člen 44

Posebne oznake zdravstvene ustreznosti ali identifikacijske oznake

Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da so naslednji proizvodi živalskega izvora označeni s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali, kadar je to ustrezno, z identifikacijsko oznako, ki ni ovalne oblike in je ni mogoče zamenjati z oznako zdravstvene ustreznosti ali identifikacijsko oznako iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 853/2004:

(a)

sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami III iz člena 40(d)(ii);

(b)

sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, če posebni pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki navedenih pošiljk izven območja z omejitvami II iz člena 38(1) niso izpolnjeni, kot je določeno v skladu s členom 38(2)(b)(ii);

(c)

sveže meso in mesni proizvodi iz divjih prašičev, ki se premikajo znotraj območja z omejitvami I ali izven navedenega območja iz obrata, določenega v skladu s členom 41(1), kot je določeno v prvi alinei člena 49(1)(c)(iii).

POGLAVJE V

POSEBNI UKREPI ZA OBVLADOVANJE BOLEZNI, KI SE UPORABLJAJO ZA DIVJE PRAŠIČE V DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 45

Posebne prepovedi v zvezi s premiki divjih prašičev

Pristojni organi vseh držav članic prepovejo premike divjih prašičev s strani izvajalcev dejavnosti, kot je določeno v členu 101 Delegirane uredbe (EU) 2020/688:

(a)

znotraj celotnega ozemlja države članice;

(b)

s celotnega ozemlja države članice v:

(i)

druge države članice in

(ii)

tretje države.

Člen 46

Posebne prepovedi v zvezi s premiki svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter z navedenih območij

1.   Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike pošiljk svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter z navedenih območij.

2.   Pristojni organi zadevnih držav članic prepovejo premike svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter z navedenih območij:

(a)

za lastno domačo uporabo;

(b)

v zvezi z dejavnostjo lovcev, ki dobavljajo majhne količine divjadi ali mesa divjadi neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, kot je določeno v členu 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 853/2004.

Člen 47

Splošne prepovedi v zvezi s premiki pošiljk proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, glede na tveganje širjenja afriške prašičje kuge

Pristojni organ zadevne države članice lahko na ozemlju iste države članice prepove premike pošiljk svežega mesa, mesnih proizvodov ali vseh drugih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, če pristojni organ meni, da obstaja tveganje širjenja afriške prašičje kuge na navedene divje prašiče in proizvode iz njih, od ali prek njih.

Člen 48

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike pošiljk predelanih mesnih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter z navedenih območij

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 46(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk predelanih mesnih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter z navedenih območij iz obrata, ki se nahaja na območjih z omejitvami I, II in III:

(a)

na območja z omejitvami I, II ali III v isti zadevni državi članici;

(b)

na območja zunaj območij z omejitvami I, II ali III v isti zadevni državi članici in

(c)

v druge države članice in tretje države.

2.   Pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk predelanih mesnih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev, iz obratov, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III iz odstavka 1 le, če:

(a)

so bili za vsakega divjega prašiča, ki se uporablja za proizvodnjo in predelavo mesnih proizvodov na območjih z omejitvami I, II in III, opravljeni testi za identifikacijo povzročitelja afriške prašičje kuge;

(b)

je pristojni organ pred obdelavo iz točke (c)(ii) prejel negativne rezultate testov za identifikacijo povzročitelja afriške prašičje kuge iz točke (a);

(c)

so bili mesni proizvodi iz divjih prašičev:

(i)

proizvedeni, predelani in skladiščeni v obratih, določenih v skladu s členom 41(1), in

(ii)

v zvezi z afriško prašičjo kugo ustrezno obdelani za zmanjšanje tveganj za proizvode živalskega izvora z območij z omejitvami v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

Člen 49

Posebni pogoji za odstopanja, ki dovoljujejo premike svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter z območja z omejitvami I

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 46(1) in (2) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, znotraj območja z omejitvami I ter z navedenega območja na druga območja z omejitvami I, II in III ali območja zunaj območij z omejitvami I, II in III iste države članice, če:

(a)

so bili za vsakega ustreznega divjega prašiča pred premikom svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora iz navedenega divjega prašiča opravljeni testi za identifikacijo povzročitelja afriške prašičje kuge;

(b)

je pristojni organ zadevne države članice pred premikom prejel negativne rezultate testov za identifikacijo povzročitelja afriške prašičje kuge iz točke (a);

(c)

se sveže meso, mesni proizvodi in vsi drugi proizvodi živalskega izvora iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, premikajo znotraj ali zunaj območja z omejitvami I znotraj iste države članice:

(i)

za lastno domačo uporabo ali

(ii)

v zvezi z dejavnostjo lovcev, ki dobavljajo majhne količine divjadi ali mesa divjadi neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, kot je določeno v členu 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 853/2004, ali

(iii)

iz obrata, določenega v skladu s členom 41(1), v katerem so bili sveže meso in mesni proizvodi označeni bodisi:

s posebno oznako zdravstvene ustreznosti ali z identifikacijsko oznako v skladu s točko (c) člena 44

ali

v skladu s členom 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in se premaknejo v predelovalni obrat, da se opravi ena od ustreznih obdelav za zmanjšanje tveganj iz Priloge VII k navedeni uredbi.

2.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 46(2) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, znotraj območij z omejitvami II in III iste države članice, če:

(a)

so bili za vsakega ustreznega divjega prašiča pred premikom svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora iz navedenega divjega prašiča ali telesa navedenega divjega prašiča, namenjenega prehrani ljudi, opravljeni testi za identifikacijo povzročitelja afriške prašičje kuge;

(b)

je pristojni organ zadevne države članice pred premikom prejel negativne rezultate testov za identifikacijo povzročitelja afriške prašičje kuge iz točke (a);

(c)

se sveže meso, mesni proizvodi in vsi drugi proizvodi živalskega izvora iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, premikajo znotraj območij z omejitvami II in III znotraj iste države članice:

(i)

za lastno domačo uporabo

ali

(ii)

v skladu s členom 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in se premaknejo v predelovalni obrat, da se opravi ena od ustreznih obdelav za zmanjšanje tveganj iz Priloge VII k navedeni uredbi.

Člen 50

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za pošiljke svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, za premike izven območij z omejitvami I, II in III

Izvajalci dejavnosti pošiljke svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz divjih prašičev in teles divjih prašičev, namenjenih prehrani ljudi, premikajo izven območij z omejitvami I, II in III le:

(a)

v primerih, predvidenih v členih 48 in 49, in

(b)

če navedene pošiljke spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 167(1) Uredbe (EU) 2016/429, ki vsebuje:

(i)

informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Delegirane uredbe (EU) 2020/2154, in

(ii)

najmanj eno od potrdil o skladnosti z zahtevami iz te uredbe:

„Sveže meso in mesni proizvodi in vsi drugi proizvodi živalskega izvora z območja z omejitvami I, pridobljeni iz divjih prašičev v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“,

„Telesa divjih prašičev, namenjena prehrani ljudi, z območja z omejitvami I v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“,

„Predelani mesni proizvodi z območij z omejitvami I, II in III, pridobljeni iz divjih prašičev v skladu s posebnimi ukrepi za obvladovanje afriške prašičje kuge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/605.“.

Vendar lahko pristojni organ za premik znotraj iste zadevne države članice odloči, da veterinarskega spričevala ni treba izdati, kot je določeno v prvem pododstavku člena 167(1) Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 51

Posebni pogoji, na podlagi katerih se dovolijo premiki pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz divjih prašičev, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter izven navedenih območij

1.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 46 lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk pridobljenih proizvodov, pridobljenih iz divjih prašičev, znotraj območij z omejitvami I, II in III ter izven navedenih območij na druga območja z omejitvami I, II in III ali območja zunaj območij z omejitvami I, II in III iste države članice ter v druge države članice, če so bili obdelani tako, da je zagotovljeno, da pridobljeni proizvodi ne pomenijo nobenega tveganja v zvezi z afriško prašičjo kugo.

2.   Z odstopanjem od prepovedi iz člena 46(1) lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov iz divjih prašičev znotraj območij z omejitvami I, II in III ter izven navedenih območij na druga območja z omejitvami I, II in III in območja zunaj območij z omejitvami I, II in III iste države članice, če:

(a)

se živalski stranski proizvodi zbirajo, prevažajo in odstranjujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

(b)

so prevozna sredstva za premike izven območij z omejitvami I, II in III posamezno opremljena s satelitskim navigacijskim sistemom za določanje, prenos in beleženje lokacije v realnem času. Prevoznik pristojnemu organu omogoči nadzor nad premikanjem prevoznega sredstva v realnem času in hrani elektronske zapise o premiku najmanj dva meseca od datuma premika pošiljke.

Člen 52

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z veterinarskimi spričevali za premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov iz divjih prašičev izven območij z omejitvami I, II in III na ozemlju iste zadevne države članice

Izvajalci dejavnosti premikajo pošiljke živalskih stranskih proizvodov iz divjih prašičev izven območij z omejitvami I, II in III znotraj iste zadevne države članice le v primeru iz člena 51(2), če navedene pošiljke spremlja:

(a)

komercialni dokument iz poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011 in

(b)

veterinarsko spričevalo iz člena 22(5) Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Vendar lahko pristojni organ zadevne države članice odloči, da veterinarskega spričevala ni treba izdati, kot je določeno v členu 22(6) Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

POGLAVJE VI

POSEBNE OBVEZNOSTI OBVEŠČANJA IN USPOSABLJANJA V DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 53

Posebne obveznosti obveščanja zadevnih držav članic

1.   Zadevne države članice zagotovijo, da so najmanj železniški in avtobusni prevozniki, izvajalci letališke in pristaniške dejavnosti, potovalne agencije, organizatorji lovskih potovanj in izvajalci poštnih storitev obvezani opozoriti svoje stranke na nadzorne ukrepe iz te uredbe, z ustreznim sporočanjem informacij najmanj o glavnih prepovedih iz členov 9, 11, 12, 45 in 46 potnikom z območij z omejitvami I, II in III ter strankam poštnih storitev.

V ta namen zadevne države članice pripravijo in izvajajo redne kampanje ozaveščanja javnosti za promocijo in širjenje informacij o posebnih ukrepih za obvladovanje bolezni iz te uredbe.

2.   Zadevne države članice Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo obveščajo o:

(a)

spremembah epidemiološkega stanja v zvezi z afriško prašičjo kugo na svojem ozemlju;

(b)

rezultatih spremljanja afriške prašičje kuge, ki se izvaja na območjih z omejitvami I, II in III ter na območjih zunaj območij z omejitvami I, II in III pri gojenih in divjih prašičih;

(c)

drugih ukrepih in pobudah, sprejetih za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje afriške prašičje kuge.

Člen 54

Posebne obveznosti usposabljanja zadevnih držav članic

Zadevne države članice redno ali v ustreznih presledkih organizirajo in izvajajo posebna usposabljanja o tveganjih afriške prašičje kuge in možnih ukrepih za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje za najmanj naslednje ciljne skupine:

(a)

veterinarje;

(b)

prašičerejce;

(c)

lovce.

Člen 55

Posebne obveznosti obveščanja vseh držav članic

1.   Vse države članice zagotovijo, da:

(a)

se na glavnih kopenskih infrastrukturnih poteh, kot so mednarodne povezovalne ceste in železniške poti, in na povezanih omrežjih kopenskega prevoza vse potnike opozori na ustrezne informacije o tveganju prenosa afriške prašičje kuge in na posebne ukrepe za obvladovanje bolezni iz te uredbe:

(i)

vidno in opazno;

(ii)

tako, da jih potniki:

z območij in na območja z omejitvami I, II in III ali

iz tretjih držav s tveganjem širjenja afriške prašičje kuge zlahka razumejo;

(b)

so sprejeti potrebni ukrepi za ozaveščanje zainteresiranih strani, dejavnih v sektorju prašičereje, vključno z malimi obrati s tveganjem širjenja virusa afriške prašičje kuge, ter za zagotavljanje, da imajo na voljo najustreznejše informacije o okrepljenih ukrepih biološke zaščite za obrate z gojenimi prašiči, ki so na območjih z omejitvami I, II in III, kot je določeno v Prilogi II, zlasti o ukrepih, ki jih je treba okrepiti na območjih z omejitvami I, II in III, na način, ki je najprimernejši za opozarjanje na take informacije.

2.   Vse države članice o afriški prašičji kugi ozaveščajo:

(a)

javnost, kot je določeno v členu 15 Uredbe (EU) 2016/429;

(b)

veterinarje, rejce in lovce ter jim zagotavljajo najustreznejše informacije o ukrepih za zmanjšanje tveganja in okrepljenih ukrepih biološke zaščite, kot je določeno v:

(i)

Prilogi II k tej uredbi;

(ii)

smernicah Unije o afriški prašičji kugi, dogovorjenih z državami članicami na zasedanju Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo;

(iii)

razpoložljivih znanstvenih dokazih, ki jih zagotavlja Evropska agencija za varnost hrane;

(iv)

Kodeksu za zdravje kopenskih živali Svetovne organizacije za zdravje živali.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 56

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. aprila 2021 do 20. aprila 2028.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L 308, 4.12.2018, str. 21).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (UL L 174, 3.6.2020, str. 64).

(5)  https://www.oie.int/en/standard-setting/terrestrial-code/access-online/

(6)  https://ec.europa.eu/food/animals/animal-diseases/control-measures/asf_en

(7)  EFSA Journal 2010; 8(3): 1556.

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2154 z dne 14. oktobra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, veterinarskimi spričevali in uradnim obveščanjem o premikih proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije (UL L 431, 21.12.2020, str. 5).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/686 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede odobritve obratov z zarodnim materialom ter zahtev za sledljivost in zdravstveno varstvo živali pri premikih zarodnega materiala nekaterih gojenih kopenskih živali znotraj Unije (UL L 174, 3.6.2020, str. 1).

(10)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(11)  Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(12)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/688 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih kopenskih živali in valilnih jajc znotraj Unije (UL L 174, 3.6.2020, str. 140).

(13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(14)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(15)  V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te uredbe sklicevanja na države članice vključujejo Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.


PRILOGA I

OBMOČJA Z OMEJITVAMI

DEL I

1.   Estonija

Naslednja območja z omejitvami I v Estoniji:

Hiiu maakond.

2.   Madžarska

Naslednja območja z omejitvami I na Madžarskem:

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

Csongrád-Csanád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403250, 403350, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404570, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950, 406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye 250150, 250250, 250350, 250450, 250460, 250550, 250650, 250750, 250850, 250950, 251050, 251150, 251250, 251350, 251360, 251450, 251550, 251650, 251750, 251850, 252150 és 252250, kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 571550, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050, 575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

3.   Latvija

Naslednja območja z omejitvami I v Latviji:

Pāvilostas novada Vērgales pagasts,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Grobiņas novads,

Rucavas novada Dunikas pagasts.

4.   Litva

Naslednja območja z omejitvami I v Litvi:

Klaipėdos rajono savivaldybė: Agluonėnų, Dovilų, Gargždų, Priekulės, Vėžaičių, Kretingalės ir Dauparų-Kvietinių seniūnijos,

Palangos miesto savivaldybė.

5.   Poljska

Naslednja območja z omejitvami I na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

gminy Janowiec Kościelny, Janowo i część gminy Kozłowo położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie nidzickim,

gminy Iłowo – Osada, Lidzbark, Płośnica, Rybno, miasto Działdowo, część gminy wiejskiej Działdowo położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejowe biegnące od wschodniej do zachodniej granicy gminy w powiecie działdowskim,

gminy Kisielice, Susz, miasto Iława i część gminy wiejskiej Iława położona na na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 521 biegnącą od zachodniej granicy gminy do zachodniej granicy miasta Iława oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od południowej granicy gminy miasta Iława przez miejscowość Katarzynki do południowej granicy gminy w powiecie iławskim,

powiat nowomiejski.

w województwie podlaskim:

gminy Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew i część gminy Kulesze Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię koleją w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

gminy Szumowo, Zambrów z miastem Zambrów i część gminy Kołaki Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat sierpecki,

powiat żuromiński,

gminy Andrzejewo, Brok, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka, część gminy Małkinia Górna położona na północ od rzeki Brok w powiecie ostrowskim,

gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy wyszkowski,

gminy Jadów, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Korytnica, Liw, Łochów, Miedzna, Sadowne, Stoczek i miasto Węgrów w powiecie węgrowskim,

gminy Kowala, Wierzbica, część gminy Wolanów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

gminy Jastrząb, Mirów, Orońsko w powiecie szydłowieckim,

powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

gminy Pruchnik, Rokietnica, Roźwienica, w powiecie jarosławskim,

gminy Fredropol, Krasiczyn, Krzywcza, Medyka, Orły, Żurawica, Przemyśl w powiecie przemyskim,

powiat miejski Przemyśl,

gminy Gać, Jawornik Polski, Kańczuga, część gminy wiejskiej Przeworsk położona na zachód od miasta Przeworsk i na zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 biegnącą od granicy z gminą Tryńcza do granicy miasta Przeworsk, część gminy Zarzecze położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1594R biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zarzecze oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogi nr 1617R oraz 1619R biegnącą do południowej granicy gminy w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Dzikowiec, Kolbuszowa, Niwiska i Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

gminy Borowa, Czermin, Gawłuszowice, Mielec z miastem Mielec, Padew Narodowa, Przecław, Tuszów Narodowy w powiecie mieleckim,

w województwie świętokrzyskim:

powiat opatowski,

powiat sandomierski,

gminy Bogoria, Łubnice, Oleśnica, Osiek, Połaniec, Rytwiany i Staszów w powiecie staszowskim,

gminy Bliżyn, Skarżysko – Kamienna, Suchedniów i Skarżysko Kościelne w powiecie skarżyskim,

gmina Wąchock, część gminy Brody położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie, drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy oraz na północ od drogi nr 42 i część gminy Mirzec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

gminy Fałków, Ruda Maleniecka, Radoszyce, Smyków, część gminy Końskie położona na zachód od linii kolejowej, część gminy Stąporków położona na południe od linii kolejowej w powiecie koneckim,

gminy Mniów i Zagnańsk w powiecie kieleckim,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka w powiecie rawskim,

gminy Bolimów, Głuchów, Godzianów, Lipce Reymontowskie, Maków, Nowy Kawęczyn, Skierniewice, Słupia w powiecie skierniewickim,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

gminy Czerniewice, Inowłódz, Lubochnia, Rzeczyca, Tomaszów Mazowiecki z miastem Tomaszów Mazowiecki i Żelechlinek w powiecie tomaszowskim,

gmina Aleksandrów w powiecie piotrkowskim,

w województwie pomorskim:

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gminy Przytoczna, Pszczew, Skwierzyna i część gminy Trzciel położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 w powiecie międzyrzeckim,

gminy Lubniewice i Krzeszyce w powiecie sulęcińskim,

gminy Bogdaniec, Deszczno, Lubiszyn i część gminy Witnica położona na północny - wschód od drogi biegnącej od zachodniej granicy gminy od miejscowości Krześnica, przez miejscowości Kamień Wielki - Mościce -Witnica - Kłopotowo do południowej granicy gminy w powiecie gorzowskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Bolesławiec z miastem Bolesławiec, Gromadka i Osiecznica w powiecie bolesławieckim,

gmina Węgliniec w powiecie zgorzeleckim,

gmina Chocianów i część gminy Przemków położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie polkowickim,

gmina Jemielno, Niechlów i Góra w powiecie górowskim,

gmina Rudna i Lubin z miastem Lubin w powiecie lubińskim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Krzemieniewo, Rydzyna, część gminy Święciechowa położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12w powiecie leszczyńskim,

część gminy Kwilcz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 24, część gminy Międzychód położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 24 w powiecie międzychodzkim,

gminy Lwówek, Kuślin, Opalenica, część gminy Miedzichowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92, część gminy Nowy Tomyśl położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie nowotomyskim,

gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gmina Czempiń, miasto Kościan, część gminy wiejskiej Kościan położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim,

powiat miejski Poznań,

gminy Buk, Dopiewo, Komorniki, Tarnowo Podgórne, Stęszew, Swarzędz, Pobiedziska, Czerwonak, Mosina, miasto Luboń, miasto Puszczykowo i część gminy Kórnik położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr S11 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 434 i drogę nr 434 biegnącą od tego skrzyżowania do południowej granicy gminy, część gminy Rokietnica położona na południowy zachód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz oraz część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na południe od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie poznańskim,

gmina Kiszkowo i część gminy Kłecko położona na zachód od rzeki Mała Wełna w powiecie gnieźnieńskim,

gminy Lubasz, Czarnków z miastem Czarnków, część gminy Połajewo na położona na północ od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Wieleń położona na południe od linii kolejowej biegnącej od wschodniej granicy gminy przez miasto Wieleń i miejscowość Herburtowo do zachodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

gminy Duszniki, Kaźmierz, Pniewy, Ostroróg, Wronki, miasto Szamotuły i część gminy Szamotuły położona na zachód od zachodniej granicy miasta Szamotuły i na południe od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły, do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na zachód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na zachód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim,

gmina Budzyń w powiecie chodzieskim,

gminy Mieścisko, Skoki i Wągrowiec z miastem Wągrowiec w powiecie wągrowieckim,

gmina Dobrzyca i część gminy Gizałki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 w powiecie pleszewskim,

gmina Zagórów w powiecie słupeckim,

gmina Pyzdry w powiecie wrzesińskim,

gminy Kotlin, Żerków i część gminy Jarocin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr S11 i 15 w powiecie jarocińskim,

gmina Rozdrażew, część gminy Koźmin Wielkopolski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15, część gminy Krotoszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 15 oraz na wschód od granic miasta Krotoszyn w powiecie krotoszyńskim,

gminy Nowe Skalmierzyce, Raszków, Ostrów Wielkopolski z miastem Ostrów Wielkopolski w powiecie ostrowskim,

powiat miejski Kalisz,

gminy Ceków – Kolonia, Godziesze Wielkie, Koźminek, Lisków, Mycielin, Opatówek, Szczytniki w powiecie kaliskim,

gmina Malanów i część gminy Tuliszków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 72 w powiecie tureckim,

gminy Rychwał, Rzgów, część gminy Grodziec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 443, część gminy Stare Miasto położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę nr A2 w powiecie konińskim,

w województwie zachodniopomorskim:

część gminy Dębno położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na północ od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na północ od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gminy Chojna, Trzcińsko - Zdrój oraz część gminy Cedynia położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 124 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miasta Cedynia, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 125 biegnącą od miasta Cedynia do wschodniej granicy gminy w powiecie gryfińskim.

6.   Slovaška

Naslednja območja z omejitvami I na Slovaškem:

the whole district of Vranov nad Topľou, except municipalities included in part II,

the whole district of Humenné,

the whole district of Snina,

the whole district of Medzilaborce

the whole district of Stropkov

the whole district of Svidník, except municipalities included in part II,

the whole district of Stará Ľubovňa, except municipalities included in part II,

the whole district of whole Kežmarok,

the whole district of Poprad,

in the district of Rožňava, the whole municipalities of Dobšiná,Vlachovo, Gočovo, Kobeliarovo, Markuška, Koceľovce, Vyšná Slaná Rejdová, Čierna Lehota, Slavošovce, Rochovce, Brdárka, Hanková, Slavoška, Dedinky, Stratená,

the whole district of Revúca, except municipalities included in part II,

in the district of Michalovce, the whole municipality of Strážske,

in the district of Rimavská Sobota, municipalities located south of the road No. 526 not included in part II,

the whole district of Lučenec, except municipalities included in part II,

the whole district of Veľký Krtíš, except municipalities included in part II,

in the district of Zvolen, the whole municipality of Lešť,

in the district of Detva, the whole municipality of Horný Tisovník.

7.   Grčija

Naslednja območja z omejitvami I v Grčiji:

in the regional unit of Drama:

the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

in the regional unit of Xanthi:

the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

in the regional unit of Rodopi:

the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

in the regional unit of Evros:

the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

in the regional unit of Serres:

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

8.   Nemčija

Naslednja območja z omejitvami I v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Alt Zauche-Wußwerk,

Gemeinde Byhleguhre-Byhlen,

Gemeinde Märkische Heide,

Gemeinde Neu Zauche,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Groß Liebitz, Guhlen, Mochow und Siegadel,

Gemeinde Spreewaldheide,

Gemeinde Straupitz,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Neuhardenberg,

Gemeinde Gusow-Platkow,

Gemeinde Lietzen,

Gemeinde Falkenhagen (Mark),

Gemeinde Zeschdorf,

Gemeinde Treplin,

Gemeinde Lebus mit den Gemarkungen Wüste-Kunersdorf, Wulkow bei Booßen, Schönfließ, Mallnow – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Fichtenhöhe – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Lindendorf – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Vierlinden – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Trebnitz und Jahnsfelde,

Gemeinde Letschin mit den Gemarkungen Steintoch, Neu Rosenthal, Letschin, Kiehnwerder, Sietzing, Kienitz, Wilhelmsaue, Posedin, Solikante, Klein Neuendorf, Neubarnim, Ortwig, Groß Neuendorf, Ortwig Graben, Mehrin-Graben und Zelliner Loose,

Gemeinde Seelow – westlich der Bahnstrecke RB 60,

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Storkow (Mark),

Gemeinde Wendisch Rietz,

Gemeinde Reichenwalde,

Gemeinde Diensdorf-Radlow,

Gemeinde Bad Saarow,

Gemeinde Rietz-Neuendorf mit den Gemarkungen Buckow, Glienicke, Behrensdorf, Ahrensdorf, Herzberg, Görzig, Pfaffendorf, Sauen, Wilmersdorf (G), Neubrück, Drahendorf, Alt Golm,

Gemeinde Tauche mit den Gemarkungen Briescht, Kossenblatt, Werder, Görsdorf (B), Giesendorf, Wiesendorf, Wulfersdorf, Falkenberg (T), Lindenberg,

Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Demnitz, Steinhöfel, Hasenfelde, Ahrensdorf, Heinersdorf, Tempelberg,

Gemeinde Langewahl,

Gemeinde Berkenbrück,

Gemeinde Briesen (Mark),

Gemeinde Jacobsdorf,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Jänschwalde,

Gemeinde Peitz,

Gemeinde Tauer,

Gemeinde Turnow-Preilack,

Gemeinde Drachhausen,

Gemeinde Schmogrow-Fehrow,

Gemeinde Drehnow,

Gemeinde Guben mit der Gemarkung Schlagsdorf,

Gemeinde Schenkendöbern mit den Gemarkungen Grabko, Kerkwitz, Groß Gastrose,

Gemeinde Teichland,

Gemeinde Dissen-Striesow,

Gemeinde Heinersbrück,

Gemeinde Briesen,

Gemeinde Forst,

Gemeinde Wiesengrund,

Gemeinde Groß Schacksdorf-Simmersdorf,

Gemeinde Neiße-Malxetal,

Gemeinde Jämlitz-Klein Düben,

Gemeinde Tschernitz,

Gemeinde Döbern,

Gemeinde Felixsee,

Gemeinde Sprememberg mit den Gemarkungen Lieskau, Schönheide, Graustein, Türkendorf, Groß Luja, Wadelsdorf, Hornow,

Gemeinde Neuhausen/Spree mit den Gemarkungen Kathlow, Haasow,

Stadt Cottbus mit den Gemarkungen Dissenchen, Döbbrick, Merzdorf, Saspow, Schmellwitz, Sielow, Willmersdorf,

kreisfreie Stadt Frankfurt (Oder),

Bundesland Sachsen:

Landkreis Görlitz:

Landkreis Görlitz nördlich der Bundesautobahn 4 sofern nicht bereits Teil des gefährdeten Gebietes.

DEL II

1.   Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami II v Bolgariji:

the whole region of Haskovo,

the whole region of Yambol,

the whole region of Stara Zagora,

the whole region of Pernik,

the whole region of Kyustendil,

the whole region of Plovdiv,

the whole region of Pazardzhik,

the whole region of Smolyan,

the whole region of Burgas excluding the areas in Part III.

2.   Estonija

Naslednja območja z omejitvami II v Estoniji:

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

3.   Madžarska

Naslednja območja z omejitvami II na Madžarskem:

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953550, 953560, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Borsod-Abaúj-Zemplén megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Hajdú-Bihar megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Heves megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 751850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye: 251950, 252050, 252350, 252450, 252460, 252550, 252650, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350, 253450 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye valamennyi vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 570950, 571050, 571150, 571250, 571350, 571650, 571750, 571760, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250, 577250, 580050 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe.

4.   Latvija

Naslednja območja z omejitvami II v Latviji:

Ādažu novads,

Aizputes novada Aizputes, Cīravas un Lažas pagasts, Kalvenes pagasta daļa uz rietumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz dienvidiem no autoceļa A9, uz rietumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz rietumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296, Aizputes pilsēta,

Aglonas novads,

Aizkraukles novads,

Aknīstes novads,

Alojas novads,

Alsungas novads,

Alūksnes novads,

Amatas novads,

Apes novads,

Auces novads,

Babītes novads,

Baldones novads,

Baltinavas novads,

Balvu novads,

Bauskas novads,

Beverīnas novads,

Brocēnu novads,

Burtnieku novads,

Carnikavas novads,

Cēsu novads

Cesvaines novads,

Ciblas novads,

Dagdas novads,

Daugavpils novads,

Dobeles novads,

Dundagas novads,

Durbes novads,

Engures novads,

Ērgļu novads,

Garkalnes novads,

Gulbenes novads,

Iecavas novads,

Ikšķiles novads,

Ilūkstes novads,

Inčukalna novads,

Jaunjelgavas novads,

Jaunpiebalgas novads,

Jaunpils novads,

Jēkabpils novads,

Jelgavas novads,

Kandavas novads,

Kārsavas novads,

Ķeguma novads,

Ķekavas novads,

Kocēnu novads,

Kokneses novads,

Krāslavas novads,

Krimuldas novads,

Krustpils novads,

Kuldīgas novada, Laidu pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V1296, Padures, Rumbas, Rendas, Kabiles, Vārmes, Pelču, Ēdoles, Īvandes, Kurmāles, Turlavas, Gudenieku un Snēpeles pagasts, Kuldīgas pilsēta,

Lielvārdes novads,

Līgatnes novads,

Limbažu novads,

Līvānu novads,

Lubānas novads,

Ludzas novads,

Madonas novads,

Mālpils novads,

Mārupes novads,

Mazsalacas novads,

Mērsraga novads,

Naukšēnu novads,

Neretas novads,

Ogres novads,

Olaines novads,

Ozolnieku novads,

Pārgaujas novads,

Pāvilostas novada Sakas pagasts, Pāvilostas pilsēta,

Pļaviņu novads,

Preiļu novads,

Priekules novads,

Priekuļu novads,

Raunas novads,

republikas pilsēta Daugavpils,

republikas pilsēta Jelgava,

republikas pilsēta Jēkabpils,

republikas pilsēta Jūrmala,

republikas pilsēta Rēzekne,

republikas pilsēta Valmiera,

Rēzeknes novads,

Riebiņu novads,

Rojas novads,

Ropažu novads,

Rugāju novads,

Rundāles novads,

Rūjienas novads,

Salacgrīvas novads,

Salas novads,

Salaspils novads,

Saldus novads,

Saulkrastu novads,

Sējas novads,

Siguldas novads,

Skrīveru novads,

Skrundas novada Raņķu pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa V1272 līdz robežai ar Ventas upi, Skrundas pagasta daļa no Skrundas uz ziemeļiem no autoceļa A9 un austrumiem no Ventas upes,

Smiltenes novads,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Strenču novads,

Talsu novads,

Tērvetes novads,

Tukuma novads,

Vaiņodes novada Vaiņodes pagasts un Embūtes pagasta daļa uz dienvidiem autoceļa P116, P106,

Valkas novads,

Varakļānu novads,

Vārkavas novads,

Vecpiebalgas novads,

Vecumnieku novads,

Ventspils novads,

Viesītes novads,

Viļakas novads,

Viļānu novads,

Zilupes novads.

5.   Litva

Naslednja območja z omejitvami II v Litvi:

Alytaus miesto savivaldybė,

Alytaus rajono savivaldybė,

Anykščių rajono savivaldybė,

Akmenės rajono savivaldybė,

Birštono savivaldybė,

Biržų miesto savivaldybė,

Biržų rajono savivaldybė,

Druskininkų savivaldybė,

Elektrėnų savivaldybė,

Ignalinos rajono savivaldybė,

Jonavos rajono savivaldybė,

Joniškio rajono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Girdžių, Jurbarko miesto, Jurbarkų, Raudonės, Šimkaičių, Skirsnemunės, Smalininkų, Veliuonos ir Viešvilės seniūnijos,

Kaišiadorių rajono savivaldybė,

Kalvarijos savivaldybė,

Kauno miesto savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Ežerėlio, Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Kulautuvos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Raudondvario, Ringaudų, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos, Užliedžių, Vilkijos, ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907,

Kazlų rūdos savivaldybė,

Kelmės rajono savivaldybė,

Kėdainių rajono savivaldybė: Dotnuvos, Gudžiūnų, Kėdainių miesto, Krakių, Pelėdnagių, Surviliškio, Šėtos, Truskavos, Vilainių ir Josvainių seniūnijos dalis į šiaurę ir rytus nuo kelio Nr. 229 ir Nr. 2032,

Klaipėdos rajono savivaldybė: Judrėnų, Endriejavo ir Veiviržėnų seniūnijos,

Kupiškio rajono savivaldybė,

Kretingos rajono savivaldybė,

Lazdijų rajono savivaldybė,

Marijampolės savivaldybė,

Mažeikių rajono savivaldybė,

Molėtų rajono savivaldybė,

Pagėgių savivaldybė,

Pakruojo rajono savivaldybė,

Panevėžio rajono savivaldybė,

Panevėžio miesto savivaldybė,

Pasvalio rajono savivaldybė,

Radviliškio rajono savivaldybė,

Rietavo savivaldybė,

Prienų rajono savivaldybė,

Plungės rajono savivaldybė: Žlibinų, Stalgėnų, Nausodžio, Plungės miesto, Šateikių ir Kulių seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Betygalos, Girkalnio, Kalnujų, Nemakščių, Pagojukų, Paliepių, Raseinių miesto, Raseinių, Šiluvos, Viduklės seniūnijos,

Rokiškio rajono savivaldybė,

Skuodo rajono savivaldybės: Aleksandrijos, Ylakių, Lenkimų, Mosėdžio, Skuodo ir Skuodo miesto seniūnijos,

Šakių rajono savivaldybė,

Šalčininkų rajono savivaldybė,

Šiaulių miesto savivaldybė,

Šiaulių rajono savivaldybė,

Šilutės rajono savivaldybė,

Širvintų rajono savivaldybė,

Šilalės rajono savivaldybė,

Švenčionių rajono savivaldybė,

Tauragės rajono savivaldybė,

Telšių rajono savivaldybė,

Trakų rajono savivaldybė,

Ukmergės rajono savivaldybė,

Utenos rajono savivaldybė,

Varėnos rajono savivaldybė,

Vilniaus miesto savivaldybė,

Vilniaus rajono savivaldybė,

Vilkaviškio rajono savivaldybė,

Visagino savivaldybė,

Zarasų rajono savivaldybė.

6.   Poljska

Naslednja območja z omejitvami II na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Stare Juchy, Prostki oraz gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

powiat elbląski,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

powiat piski,

gminy Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie i Sępopol w powiecie bartoszyckim,

gminy Biskupiec, Kolno, część gminy Olsztynek położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S51 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Ameryka oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą S51 do północnej granicy gminy, łączącej miejscowości Mańki – Mycyny – Ameryka w powiecie olsztyńskim,

gminy Dąbrówno, Grunwald, część gminy Małdyty położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy Miłomłyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy wiejskiej Ostróda położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 oraz na południe od drogi nr 16, część miasta Ostróda położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 w powiecie ostródzkim,

powiat giżycki,

powiat braniewski,

powiat kętrzyński,

gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim,

gmina Nidzica i część gminy Kozłowo położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie nidzickim,

gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

gminy Lubawa, miasto Lubawa, Zalewo i część gminy wiejskiej Iława położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 521 biegnącą od zachodniej granicy gminy do zachodniej granicy miasta Iława oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od południowej granicy gminy miasta Iława przez miejscowość Katarzynki do południowej granicy gminy w powiecie iławskim,

powiat węgorzewski,

część gminy wiejskiej Działdowo położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejowe biegnące od wschodniej do zachodniej granicy gminy w powiecie działdowskim,

w województwie podlaskim:

powiat bielski,

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

powiat siemiatycki,

powiat hajnowski,

gminy Ciechanowiec, Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty, Sokoły i część gminy Kulesze Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

gmina Rutki i część gminy Kołaki Kościelne położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

powiat kolneński z miastem Kolno,

powiat białostocki,

gminy Filipów, Jeleniewo, Przerośl, Raczki, Rutka-Tartak, Suwałki, Szypliszki Wiżajny oraz część gminy Bakałarzewo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę 653 biegnącej od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą 1122B oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1122B biegnącą od drogi 653 w kierunku południowym do skrzyżowania z drogą 1124B i następnie na północny - wschód od drogi nr 1124B biegnącej od skrzyżowania z drogą 1122B do granicy z gminą Raczki w powiecie suwalskim,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

powiat siedlecki,

powiat miejski Siedlce,

gminy Bielany, Ceranów, Jabłonna Lacka, Kosów Lacki, Repki, Sabnie, Sterdyń i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

gminy Grębków i Wierzbno w powiecie węgrowskim,

powiat łosicki,

powiat ciechanowski,

powiat sochaczewski,

gminy Policzna, Przyłęk, Tczów i Zwoleń w powiecie zwoleńskim,

powiat kozienicki,

gminy Chotcza i Solec nad Wisłą w powiecie lipskim,

gminy Gózd, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, Jedlińsk, Przytyk, Zakrzew, część gminy Iłża położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9, część gminy Wolanów położona na północ od drogi nr 12 w powiecie radomskim,

gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

powiat płoński,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Dębówka, Klembów, Poświętne, Radzymin, Wołomin, miasto Kobyłka, miasto Marki, miasto Ząbki, miasto Zielonka w powiecie wołomińskim,

gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły, część gminy Górzno położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Łąki i Górzno biegnącą od wschodniej granicy gminy, następnie od miejscowości Górzno na północ od drogi nr 1328W biegnącej do drogi nr 17, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od drogi nr 17 do zachodniej granicy gminy przez miejscowości Józefów i Kobyla Wola w powiecie garwolińskim,

gminy Boguty – Pianki, Zaręby Kościelne, Nur i część gminy Małkinia Górna położona na południe od rzeki Brok w powiecie ostrowskim,

gminy Stupsk, Wiśniewo i Strzegowo w powiecie mławskim,

gminy Chlewiska i Szydłowiec w powiecie szydłowieckim,

powiat miński,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

powiat grójecki,

powiat grodziski,

powiat żyrardowski,

powiat białobrzeski,

powiat przysuski,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

gminy Batorz, Godziszów, Janów Lubelski, Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim,

gminy Janowiec, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Markuszów, Nałęczów, Puławy z miastem Puławy, Wąwolnica i Żyrzyn w powiecie puławskim,

gminy Nowodwór, miasto Dęblin i część gminy Ryki położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową powiecie ryckim,

gminy Adamów, Krzywda, Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, Wojcieszków, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

powiat lubelski,

powiat miejski Lublin,

gminy Niedźwiada, Ostrów Lubelski, Serniki i Uścimów w powiecie lubartowskim,

powiat łęczyński,

powiat świdnicki,

gminy Fajsławice, Gorzków, Izbica, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Kraśniczyn, Łopiennik Górny, Siennica Różana i część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

gminy Chełm, Ruda – Huta, Sawin, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Wierzbica, część gminy Dorohusk położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L, część gminy Leśniowice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

powiat kraśnicki,

powiat opolski,

powiat parczewski,

powiat włodawski,

powiat radzyński,

w województwie podkarpackim:

powiat stalowowolski,

gminy Oleszyce, Lubaczów z miastem Lubaczów, Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

część gminy Kamień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Cmolas i Majdan Królewski w powiecie kolbuszowskim,

gminy Grodzisko Dolne, część gminy wiejskiej Leżajsk położona na południe od miasta Leżajsk oraz na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę San, w powiecie leżajskim,

gmina Jarocin, część gminy Harasiuki położona na północ od linii wyznaczona przez drogę nr 1048 R, część gminy Ulanów położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Tanew, część gminy Nisko położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 oraz na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 19, część gminy Jeżowe położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie niżańskim,

powiat tarnobrzeski,

w województwie pomorskim:

gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

gminy Stegny, Sztutowo i część gminy Nowy Dwór Gdański położona na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

część gminy Brody położona na zachód od linii kolejowej biegnącej od miejscowości Marcule i od północnej granicy gminy przez miejscowości Klepacze i Karczma Kunowska do południowej granicy gminy oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 i na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie oraz przez drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno – wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

gmina Gowarczów, część gminy Końskie położona na wschód od linii kolejowej, część gminy Stąporków położona na północ od linii kolejowej w powiecie koneckim,

w województwie lubuskim:

powiat wschowski,

gmina Kostrzyn nad Odrą i część gminy Witnica położona na południowy zachód od drogi biegnącej od zachodniej granicy gminy od miejscowości Krześnica, przez miejscowości Kamień Wielki - Mościce - Witnica - Kłopotowo do południowej granicy gminy w powiecie gorzowskim,

gminy Gubin z miastem Gubin, Maszewo i część gminy Bytnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1157F w powiecie krośnieńskim,

powiat słubicki,

gminy Słońsk, Sulęcin i Torzym w powiecie sulęcińskim,

gminy Bledzew i Międzyrzecz w powiecie międzyrzeckim,

gminy Kolsko, część gminy Kożuchów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy, część gminy Bytom Odrzański położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 293 i 326, część gminy Nowe Miasteczko położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi 293 i 328, część gminy Siedlisko położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od rzeki Odry przy południowe granicy gminy do drogi nr 326 łączącej się z drogą nr 325 biegnącą w kierunku miejscowości Różanówka do skrzyżowania z drogą nr 321 biegnącą od tego skrzyżowania w kierunku miejscowości Bielawy, a następnie przedłużoną przez drogę przeciwpożarową biegnącą od drogi nr 321 w miejscowości Bielawy do granicy gminy w powiecie nowosolskim,

gminy Nowogród Bobrzański, Trzebiechów część gminy Bojadła położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy i część gminy Sulechów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S3 w powiecie zielonogórskim,

powiat żarski,

gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Szprotawa, Wymiarki, Żagań, miasto Żagań, miasto Gozdnica, część gminy Niegosławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 328 w powiecie żagańskim,

gminy Lubrza, Łagów i Świebodzin w powiecie świebodzińskim,

w województwie dolnośląskim:

gmina Pęcław, część gminy Kotla położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Krzycki Rów, część gminy wiejskiej Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 12, 319 oraz 329, część miasta Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gminy Grębocice i Polkowice w powiecie polkowickim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Przemęt i Wolsztyn w powiecie wolsztyńskim,

gmina Wielichowo część gminy Kamieniec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 i część gminy Rakoniewice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie grodziskim,

gminy Lipno, Osieczna, Wijewo, Włoszakowice i część gminy Święciechowa położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie leszczyńskim,

gmina Śmigiel, część gminy wiejskiej Kościan położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim,

powiat miejski Leszno,

powiat obornicki,

część gminy Połajewo na położona na południe od drogi łączącej miejscowości Chraplewo, Tarnówko-Boruszyn, Krosin, Jakubowo, Połajewo - ul. Ryczywolska do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie czarnkowsko-trzcianeckim,

gmina Suchy Las, część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na północ od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Rokietnica położona na północ i na wschód od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy gminy w miejscowości Krzyszkowo do południowej granicy gminy w miejscowości Kiekrz w powiecie poznańskim,

część gminy Szamotuły położona na wschód od wschodniej granicy miasta Szamotuły i na północ od linii kolejowej biegnącej od południowej granicy miasta Szamotuły do południowo-wschodniej granicy gminy oraz część gminy Obrzycko położona na wschód od drogi nr 185 łączącej miejscowości Gaj Mały, Słopanowo i Obrzycko do północnej granicy miasta Obrzycko, a następnie na wschód od drogi przebiegającej przez miejscowość Chraplewo w powiecie szamotulskim.

w województwie łódzkim:

gminy Białaczów, Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

gminy Biała Rawska, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim,

gmina Kowiesy w powiecie skierniewickim,

w województwie zachodniopomorskim:

gmina Boleszkowice i część gminy Dębno położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 126 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 23 w miejscowości Dębno, następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 23 do skrzyżowania z ul. Jana Pawła II w miejscowości Cychry, następnie na południe od ul. Jana Pawła II do skrzyżowania z ul. Ogrodową i dalej na południe od linii wyznaczonej przez ul. Ogrodową, której przedłużenie biegnie do wschodniej granicy gminy w powiecie myśliborskim,

gminy Mieszkowice, Moryń, część gminy Cedynia położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 124 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miasta Cedynia, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 125 biegnącą od miasta Cedynia do wschodniej granicy gminy w powiecie gryfińskim.

7.   Slovaška

Naslednja območja z omejitvami II na Slovaškem:

the whole district of Gelnica,

the whole district of Spišská Nová Ves,

the whole district of Levoča,

in the district of Michalovce, the whole municipalities of the district not included in Part I,

the whole district of Košice-okolie,

the whole district of Rožnava, except the municipalities included in Part I,

the whole city of Košice,

the whole district of Sobrance,

in the district of Vranov nad Topľou, the whole municipalities of Zámutov, Rudlov, Jusková Voľa, Banské, Cabov, Davidov, Kamenná Poruba, Vechec, Čaklov, Soľ, Komárany, Čičava, Nižný Kručov, Vranov nad Topľou, Sačurov, Sečovská Polianka, Dlhé Klčovo, Nižný Hrušov, Poša, Nižný Hrabovec, Hencovce, Kučín, Majerovce, Sedliská, Kladzany and Tovarnianska Polianka, Herrmanovce nad Topľou, Petrovce, Pavlovce, Hanušovce nad Topľou, Medzianky, Radvanovce, Babie, Vlača, Ďurďoš, Prosačov, Remeniny, Skrabské, Bystré, Petkovce, Michalok, Vyšný Žipov, Čierne nad Topľou, Zlatník, Hlinné, Jastrabie nad Topľou, Merník,

the whole district of Prešov,

in the whole district of Sabinov,

in the district of Svidník, the whole municipalities of Dukovce, Želmanovce, Kuková, Kalnište, Lužany pri Ondave, Lúčka, Giraltovce, Kračúnovce, Železník, Kobylince, Mičakovce,

the whole district of Bardejov,

in the district of Stará Ľubovňa, the whole municipalities of Kyjov, Pusté Pole, Šarišské Jastrabie, Čirč, Ruská Voľa nad Popradom, Obručné, Vislanka, Ďurková, Plaveč, Ľubotín, Orlov,

in the district of Revúca, the whole municipalities of Gemer, Tornaľa, Žiar, Gemerská Ves, Levkuška, Otročok, Polina, Rašice, Licince, Leváre, Držkovce, Chvalová, Sekerešovo, Višňové, Gemerské Teplice, Gemerský Sad, Hucín, Jelšava, Nadraž, Prihradzany, Šivetice, Kameňany,

in the district of Rimavská Sobota, the whole municipalities of Abovce, Barca, Bátka, Cakov, Chanava, Dulovo, Figa, Gemerské Michalovce, Hubovo, Ivanice, Kaloša, Kesovce, Kráľ, Lenartovce, Lenka, Neporadza, Orávka, Radnovce, Rakytník, Riečka, Rimavská Seč, Rumince, Stránska, Uzovská Panica, Valice, Vieska nad Blhom, Vlkyňa, Vyšné Valice, Včelince, Zádor, Číž, Štrkovec Tomášovce, Žíp, Španie Pole, Hostišovce, Budikovany, Teplý Vrch, Veľký Blh, Janice, Chrámec, Orávka, Martinová, Bottovo, Dubovec, Šimonovce, Širkovce Drňa, Hostice, Gemerské Dechtáre, Jestice, Petrovce, Dubno, Gemerský Jablonec,

in the district of Veľký Krtíš, the whole municipalities of Ľuboriečka, Muľa, Dolná Strehová, Závada, Pravica, Chrťany, Senné, Brusník, Horná Strehová, Slovenské Kľačany, Vieska, Veľký Lom, Suché Brezovo, Horné Strháre, Dolné Strháre, Modrý Kameň,Veľký Krtíš, Veľké Zlievce, Malé Zlievce, Veľké Stračiny, Malé Stračiny, Bušince, Čeláre, Gabušovce, Zombor, Olováry, Malý Krtíš, Nová Ves

in the district of Lučenec the whole municipalities of Kalonda, Panické Dravce, Halič, Mašková, Lehôtka, Ľuboreč, Jelšovec, Veľká nad Ipľom, Trenč, Rapovce, Mučín, Lipovany.

8.   Nemčija

Naslednja območja z omejitvami II v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Grunow-Dammendorf,

Gemeinde Mixdorf

Gemeinde Schlaubetal,

Gemeinde Neuzelle,

Gemeinde Neißemünde,

Gemeinde Lawitz,

Gemeinde Eisenhüttenstadt,

Gemeinde Vogelsang,

Gemeinde Ziltendorf,

Gemeinde Wiesenau,

Gemeinde Friedland,

Gemeinde Siehdichum

Gemeinde Müllrose,

Gemeinde Groß Lindow,

Gemeinde Brieskow-Finkenheerd,

Gemeinde Ragow-Merz,

Gemeinde Beeskow,

Gemeinde Rietz-Neuendorf mit den Gemarkungen Groß Rietz und Birkholz,

Gemeinde Tauche mit den Gemarkungen Stremmen, Ranzig, Trebatsch, Sabrodt, Sawall, Mitweide und Tauche,

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Jamlitz,

Gemeinde Lieberose,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Goyatz, Jessern, Lamsfeld, Ressen, Speichrow und Zaue,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Schenkendöbern mit den Gemarkungen Stakow, Reicherskreuz, Groß Drewitz, Sembten, Lauschütz, Krayne, Lübbinchen, Grano, Pinnow, Bärenklau, Schenkendöbern und Atterwasch,

Gemeinde Guben mit den Gemarkungen Bresinchen, Guben und Deulowitz,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Zechin,

Gemeinde Bleyen-Genschmar,

Gemeinde Golzow,

Gemeinde Küstriner Vorland,

Gemeinde Alt Tucheband,

Gemeinde Reitwein,

Gemeinde Podelzig,

Gemeinde Letschin mit der Gemarkung Sophienthal,

Gemeinde Seelow – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Vierlinden – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Lindendorf – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Fichtenhöhe – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Gemeinde Lebus mit den Gemarkungen Lebus und Mallnow – östlich der Bahnstrecke RB 60,

Bundesland Sachsen:

Landkreis Görlitz:

Gemeinde Bad Muskau,

Gemeinde Krauschwitz i.d. O.L. östlich der Linie: Straßenzug B115/B156 nördlicher Teil (Jämlitzer Weg) bis Abzweig Forstweg, weiter entlang des Wildzaunes: Forstweg – Bautzener Straße – Waldstück „Drachenberge“ – S126 bis B115,

Gemeinde Hähnichen östlich der B115,

Gemeinde Horka nördlich der Bahnstrecke DB6207 „Roßlau (Elbe) – Horka – Grenze DE/PL“,

Gemeinde Neißeaue nördlich der Bahnstrecke DB6207 „Roßlau (Elbe) – Horka – Grenze DE/PL“,

Gemeinde Niesky östlich der B115 und nördlich der Bahnstrecke DB6207 „Roßlau (Elbe) – Horka – Grenze DE/PL“,

Gemeinde Rietschen östlich der B115,

Gemeinde Rothenburg/ O.L. nördlich der Bahnstrecke DB6207 „Roßlau (Elbe) – Horka – Grenze DE/PL“,

Gemeinde Weißkeißel östlich der B115 sowie Gebiet westlich der B115 und nördlich der S126 (Friedhof).

DEL III

1.   Bolgarija

Naslednja območja z omejitvami III v Bolgariji:

the whole region of Blagoevgrad,

the whole region of Dobrich,

the whole region of Gabrovo,

the whole region of Kardzhali,

the whole region of Lovech,

the whole region of Montana,

the whole region of Pleven,

the whole region of Razgrad,

the whole region of Ruse,

the whole region of Shumen,

the whole region of Silistra,

the whole region of Sliven,

the whole region of Sofia city,

the whole region of Sofia Province,

the whole region of Targovishte,

the whole region of Vidin,

the whole region of Varna,

the whole region of Veliko Tarnovo,

the whole region of Vratza,

in Burgas region:

the whole municipality of Burgas,

the whole municipality of Kameno,

the whole municipality of Malko Tarnovo,

the whole municipality of Primorsko,

the whole municipality of Sozopol,

the whole municipality of Sredets,

the whole municipality of Tsarevo,

the whole municipality of Sungurlare,

the whole municipality of Ruen,

the whole municipality of Aytos.

2.   Latvija

Naslednja območja z omejitvami III v Latviji:

Aizputes novada Kalvenes pagasta daļa uz austrumiem no ceļa pie Vārtājas upes līdz autoceļam A9, uz ziemeļiem no autoceļa A9, uz austrumiem no autoceļa V1200, Kazdangas pagasta daļa uz austrumiem no ceļa V1200, P115, P117, V1296,

Kuldīgas novada, Laidu pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V1296,

Skrundas novada Rudbāržu, Nīkrāces pagasts, Raņķu pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa V1272 līdz robežai ar Ventas upi, Skrundas pagasts (izņemot pagasta daļa no Skrundas uz ziemeļiem no autoceļa A9 un austrumiem no Ventas upes), Skrundas pilsēta,

Vaiņodes novada Embūtes pagasta daļa uz ziemeļiem autoceļa P116, P106.

3.   Litva

Naslednja območja z omejitvami III v Litvi:

Jurbarko rajono savivaldybė: Seredžiaus ir Juodaičių seniūnijos,

Kauno rajono savivaldybė: Čekiškės seniūnija, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907,

Kėdainių rajono savivaldybė: Pernaravos seniūnija ir Josvainių seniūnijos pietvakarinė dalis tarp kelio Nr. 229 ir Nr. 2032,

Plungės rajono savivaldybė: Alsėdžių, Babrungo, Paukštakių, Platelių ir Žemaičių Kalvarijos seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos ir Ariogalos miesto seniūnijos,

Skuodo rajono savivaldybės: Barstyčių, Notėnų ir Šačių seniūnijos.

4.   Poljska

Naslednja območja z omejitvami III na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Bisztynek i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

gminy Łukta, Morąg, Miłakowo, część gminy Małdyty położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy Miłomłyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7, część gminy wiejskiej Ostróda położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 oraz na północ od drogi nr 16, część miasta Ostróda położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr w powiecie ostródzkim,

powiat olecki,

gminy Barczewo, Gietrzwałd, Jeziorany, Jonkowo, Dywity, Dobre Miasto, Purda, Stawiguda, Świątki, część gminy Olsztynek położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S51 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Ameryka oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą S51 do północnej granicy gminy, łączącej miejscowości Mańki – Mycyny – Ameryka w powiecie olsztyńskim,

powiat miejski Olsztyn,

w województwie podlaskim:

część gminy Bakałarzewo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę 653 biegnącej od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą 1122B oraz na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1122B biegnącą od drogi 653 w kierunku południowym do skrzyżowania z drogą 1124B i następnie na południowy - zachód od drogi nr 1124B biegnącej od skrzyżowania z drogą 1122B do granicy z gminą Raczki w powiecie suwalskim,

w województwie mazowieckim:

gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły, część gminy Górzno położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Łąki i Górzno biegnącą od wschodniej granicy gminy, następnie od miejscowości Górzno na południe od drogi nr 1328W biegnącej do drogi nr 17, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od drogi nr 17 do zachodniej granicy gminy przez miejscowości Józefów i Kobyla Wola w powiecie garwolińskim,

część gminy Iłża położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 w powiecie radomskim,

gmina Kazanów w powiecie zwoleńskim,

gminy Ciepielów, Lipsko, Rzeczniów i Sienno w powiecie lipskim,

w województwie lubelskim:

powiat tomaszowski,

gminy Białopole, Dubienka, Kamień, Żmudź, część gminy Dorohusk położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L, część gminy Leśniowice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę 1839L w powiecie chełmskim,

gmina Rudnik i część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

powiat zamojski,

powiat miejski Zamość,

powiat biłgorajski,

powiat hrubieszowski,

gminy Dzwola i Chrzanów w powiecie janowskim,

gmina Serokomla w powiecie łukowskim,

gminy Abramów, Kamionka, Michów, Lubartów z miastem Lubartów, Firlej, Jeziorzany, Kock, Ostrówek w powiecie lubartowskim,

gminy Kłoczew, Stężyca, Ułęż i część gminy Ryki położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie ryckim,

gmina Baranów w powiecie puławskim,

w województwie podkarpackim:

gminy Cieszanów, Horyniec – Zdrój, Narol i Stary Dzików w powiecie lubaczowskim,

gminy Kuryłówka, Nowa Sarzyna, miasto Leżajsk, część gminy wiejskiej Leżajsk położona na północ od miasta Leżajsk oraz część gminy wiejskiej Leżajsk położona na wschód od linii wyznaczonej przez rzekę San, w powiecie leżajskim,

gminy Krzeszów, Rudnik nad Sanem, część gminy Harasiuki położona na południe od linii wyznaczona przez drogę nr 1048 R, część gminy Ulanów położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Tanew, część gminy Nisko położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 oraz na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 19, część gminy Jeżowe położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie niżańskim,

gminy Chłopice, Jarosław z miastem Jarosław, Laszki, Wiązownica, Pawłosiów, Radymno z miastem Radymno, w powiecie jarosławskim,

gmina Stubno w powiecie przemyskim,

część gminy Kamień położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie rzeszowskim,

gminy Adamówka, Sieniawa, Tryńcza, miasto Przeworsk, część gminy wiejskiej Przeworsk położona na wschód od miasta Przeworsk i na wschód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 biegnącą od granicy z gminą Tryńcza do granicy miasta Przeworsk, część gminy Zarzecze położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1594R biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Zarzecze oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogi nr 1617R oraz 1619R biegnącą do południowej granicy gminy w powiecie przeworskim,

w województwie lubuskim:

gminy Nowa Sól i miasto Nowa Sól, Otyń oraz część gminy Kożuchów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy, część gminy Bytom Odrzański położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 293 i 326, część gminy Nowe Miasteczko położona na wschód od linii wyznaczonych przez drogi 293 i 328, część gminy Siedlisko położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od rzeki Odry przy południowe granicy gminy do drogi nr 326 łączącej się z drogą nr 325 biegnącą w kierunku miejscowości Różanówka do skrzyżowania z drogą nr 321 biegnącą od tego skrzyżowania w kierunku miejscowości Bielawy, a następnie przedłużoną przez drogę przeciwpożarową biegnącą od drogi nr 321 w miejscowości Bielawy do granicy gminy w powiecie nowosolskim,

gminy Babimost, Czerwieńsk, Kargowa, Świdnica, Zabór, część gminy Bojadła położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy i część gminy Sulechów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S3 w powiecie zielonogórskim,

część gminy Niegosławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 328 w powiecie żagańskim,

powiat miejski Zielona Góra,

gminy Skąpe, Szczaniec i Zbąszynek w powiecie świebodzińskim,

gminy Bobrowice, Dąbie, Krosno Odrzańskie i część gminy Bytnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1157F w powiecie krośnieńskim,

część gminy Trzciel położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 w powiecie międzyrzeckim,

w województwie wielkopolskim:

gmina Zbąszyń, część gminy Miedzichowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92, część gminy Nowy Tomyśl położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie nowotomyskim,

gmina Siedlec w powiecie wolsztyńskim,

część gminy Rakoniewice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 305 w powiecie grodziskim,

gminy Chocz, Czermin, Gołuchów, Pleszew i część gminy Gizałki położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 w powiecie pleszewskim,

część gminy Grodziec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 443 w powiecie konińskim,

gminy Blizanów, Stawiszyn, Żelazków w powiecie kaliskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Jerzmanowa, Żukowice, część gminy Kotla położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Krzycki Rów, część gminy wiejskiej Głogów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 12, 319 oraz 329, część miasta Głogów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gminy Gaworzyce, Radwanice i część gminy Przemków położona na północ od linii wyznaczonej prze drogę nr 12 w powiecie polkowickim,

w województwie świętokrzyskim:

część gminy Brody położona na wschód od linii kolejowej biegnącej od miejscowości Marcule i od północnej granicy gminy przez miejscowości Klepacze i Karczma Kunowska do południowej granicy gminy w powiecie starachowickim.

5.   Romunija

Naslednja območja z omejitvami III v Romuniji:

Zona orașului București,

Județul Constanța,

Județul Satu Mare,

Județul Tulcea,

Județul Bacău,

Județul Bihor,

Județul Bistrița Năsăud,

Județul Brăila,

Județul Buzău,

Județul Călărași,

Județul Dâmbovița,

Județul Galați,

Județul Giurgiu,

Județul Ialomița,

Județul Ilfov,

Județul Prahova,

Județul Sălaj,

Județul Suceava

Județul Vaslui,

Județul Vrancea,

Județul Teleorman,

Judeţul Mehedinţi,

Județul Gorj,

Județul Argeș,

Judeţul Olt,

Judeţul Dolj,

Județul Arad,

Județul Timiș,

Județul Covasna,

Județul Brașov,

Județul Botoșani,

Județul Vâlcea,

Județul Iași,

Județul Hunedoara,

Județul Alba,

Județul Sibiu,

Județul Caraș-Severin,

Județul Neamț,

Județul Harghita,

Județul Mureș,

Județul Cluj,

Județul Maramureş.

6.   Slovaška

Naslednja območja z omejitvami III na Slovaškem:

the whole district of Trebišov.

7.   Italija

Naslednja območja z omejitvami III v Italiji:

tutto il territorio della Sardegna.


PRILOGA II

OKREPLJENI UKREPI BIOLOŠKE ZAŠČITE ZA OBRATE Z GOJENIMI PRAŠIČI, KI SE NAHAJAJO NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI I, II IN III

(kot je navedeno v členu 16(1)(b)(i))

1.   

Naslednji okrepljeni ukrepi biološke zaščite iz člena 16(1)(b)(i) se uporabljajo za obrate z gojenimi prašiči, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III v zadevnih državah članicah, v primeru dovoljenih premikov pošiljk:

(a)

prašičev, gojenih na območjih z omejitvami I, II in III, izven navedenih območij, kot je določeno v členih 22, 23, 24, 25, 28 in 29;

(b)

zarodnega materiala, pridobljenega od prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja, kot je določeno v členih 31 in 32;

(c)

živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območju z omejitvami II, izven navedenega območja, kot je določeno v členih 35 in 37;

(d)

svežega mesa in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, pridobljenih iz prašičev, gojenih na območjih z omejitvami II in III, izven navedenih območij, kot je določeno v členih 38, 39 in 40.

2.   

Izvajalci dejavnosti v obratih z gojenimi prašiči, ki se nahajajo na območjih z omejitvami I, II in III v zadevnih državah članicah, v primeru dovoljenih premikov izven navedenih območij zagotovijo, da se v obratih z gojenimi prašiči izvajajo naslednji okrepljeni ukrepi biološke zaščite:

(a)

ne sme biti neposrednega ali posrednega stika med gojenimi prašiči in vsaj:

(i)

drugimi gojenimi prašiči iz drugih obratov;

(ii)

divjimi prašiči;

(b)

ustrezni higienski ukrepi, kot je menjava oblačil in obutve ob vstopu v prostore, v katerih se gojijo prašiči, in izstopu iz njih;

(c)

umivanje in razkuževanje rok ter razkuževanje obutve ob vstopu v prostore, v katerih se gojijo prašiči;

(d)

v obdobju vsaj 48 ur po kakršni koli lovski dejavnosti, povezani z divjimi prašiči, ali kakršnem koli drugem stiku z divjimi prašiči ne sme priti do stika z gojenimi prašiči;

(e)

prepoved vstopa nepooblaščenim osebam ali prevoznim sredstvom v obrat, vključno s prostori, v katerih se gojijo prašiči;

(f)

ustrezno vodenje evidenc o osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat, v katerem se gojijo prašiči;

(g)

prostori in stavbe obrata, v katerem se gojijo prašiči, morajo:

(i)

biti zgrajeni tako, da nobena druga žival ne more vstopiti v prostore in stavbe ali priti v stik z gojenimi prašiči ali njihovo krmo in materialom za steljo;

(ii)

omogočati umivanje in razkuževanje rok;

(iii)

omogočati čiščenje in razkuževanje prostorov;

(iv)

imeti pri vhodu v prostore, v katerih se gojijo prašiči, ustrezen prostor za preoblačenje in preobuvanje;

(h)

imeti ograjo, ki preprečuje prehod prašičev, vsaj v prostorih, v katerih se gojijo prašiči, in stavbah, v katerih sta shranjeni krma in stelja;

(i)

imeti vzpostavljen načrt biološke zaščite, ki ga odobri pristojni organ zadevne države članice ob upoštevanju profila obrata in nacionalne zakonodaje; navedeni načrt biološke zaščite vključuje vsaj:

(i)

vzpostavitev „čistega“ in „umazanega“ prostora za osebje, ki ustreza tipologiji kmetije, kot so garderobe, prhe, jedilnica;

(ii)

vzpostavitev in pregled, kadar je to ustrezno, logističnih ureditev za vstop novih gojenih prašičev v obrat;

(iii)

postopke za čiščenje in razkuževanje objektov, prevoznih sredstev in opreme ter za higieno osebja;

(iv)

pravila o živilih za osebje na kraju samem in prepoved zadrževanja prašičev s strani osebja, kadar in če je to ustrezno;

(v)

namenski periodični program ozaveščanja osebja v obratu;

(vi)

vzpostavitev in pregled, kadar je to ustrezno, logističnih ureditev, da se zagotovi ustrezno ločevanje med različnimi epidemiološkimi enotami in prepreči neposreden ali posreden stik prašičev z živalskimi stranskimi proizvodi in drugimi enotami;

(vii)

postopke in navodila za izvajanje zahtev za biološko zaščito med gradnjo ali popravilom prostorov ali stavb;

(viii)

notranjo revizijo ali samoocenjevanje za izvrševanje ukrepov biološke zaščite.


15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/65


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/606

z dne 14. aprila 2021

o spremembi prilog I, IV do XIII in XVI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 glede vnosov za Belorusijo ter Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey na seznamih tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 127(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2017/625 glede pogojev za vstop pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, iz tretjih držav ali njihovih regij v Unijo, da se zagotovi njihovo izpolnjevanje veljavnih zahtev, določenih v pravilih o varnosti hrane iz člena 1(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625, ali zahtev, ki so priznane kot vsaj enakovredne. Navedeni pogoji vključujejo identifikacijo živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, ki lahko vstopijo v Unijo samo iz tretjih držav ali regij, navedenih na seznamu v skladu s členom 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625.

(2)

V uredbah Komisije (ES) št. 798/2008 (3), (ES) št. 119/2009 (4), (EU) št. 206/2010 (5) in (EU) št. 605/2010 (6), ki bodo razveljavljene z učinkom od 21. aprila 2021 z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/692 (7), in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/626 (8), ki bo razveljavljena z učinkom od 21. aprila 2021 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/405 (9), so določeni seznami tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga v Unijo. Izvedbena uredba (EU) 2021/405, ki se uporablja od 21. aprila 2021, nadomešča sezname zahtev glede varnosti hrane iz uredb Komisije (ES) št. 798/2008, (ES) št. 119/2009, (EU) št. 206/2010 in (EU) št. 605/2010 ter Izvedbene uredbe (EU) 2019/626.

(3)

Belorusija je vključena na seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop ribiških proizvodov, razen školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, v Unijo, v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/626 in ima načrt nadzora ostankov za akvakulturo, odobren v skladu s členom 1 Sklepa Komisije 2011/163/EU (10). Zato obstajajo ustrezni dokazi in jamstva za zagotovitev, da Belorusija izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (f) člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/625 za vstop ribiških proizvodov, vključno s proizvodi iz akvakulture, razen školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, v Unijo. Opombo „samo divji ulov“, ki trenutno zadeva Belorusijo na seznamu iz Priloge IX k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405, bi bilo treba črtati, da se dovoli vstop ribiških proizvodov iz akvakulture iz navedene tretje države v Unijo.

(4)

Uredbe (ES) št. 798/2008, (ES) št. 119/2009, (EU) št. 206/2010 in (EU) št. 605/2010 ter Izvedbena uredba (EU) 2019/626 so bile spremenjene glede vnosov za Združeno kraljestvo ter kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey na seznamih tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, z izvedbenimi uredbami Komisije (EU) 2020/2205 (11), (EU) 2020/2206 (12), (EU) 2020/2204 (13), (EU) 2020/2207 (14) in (EU) 2020/2209 (15).

(5)

Z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/405 Združeno kraljestvo ter kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey niso bili vključeni na navedene sezname. Navedeno izvedbeno uredbo bi bilo zato treba spremeniti, da se vključijo navedeni vnosi.

(6)

Združeno kraljestvo je predložilo ustrezne dokaze in jamstva za zagotovitev, da živali in blago, za katere je dovoljen vstop iz Združenega kraljestva ter kronskih odvisnih ozemelj Guernsey, Otok Man in Jersey v Unijo, izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (e) člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/625.

(7)

Točka (f) člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/625 določa, da so obstoj in izvajanje programa nadzora ostankov, ki ga je odobrila Komisija, ter obveščanje o njem nadaljnja zahteva za vključitev tretjih držav ali njihovih regij na seznam iz člena 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625. Seznam tretjih držav, katerih načrti nadzora ostankov so bili odobreni, je v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU, ki je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/2218 (16) glede odobritve načrtov spremljanja ostankov, ki so jih predložili Združeno kraljestvo ter kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey.

(8)

Ob upoštevanju dokazov in jamstev, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, bi bilo treba navedeno tretjo državo ter kronska odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey vključiti v priloge I, IV do XIII in XVI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405, brez poseganja v uporabo prava Unije za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko v skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu. Ponovna ocena izpolnjevanja zahtev iz točk (a) do (f) člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/625 ni potrebna.

(9)

Priloge I, IV do XIII in XVI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ker se Izvedbena uredba (EU) 2021/405 uporablja od 21. aprila 2021, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge I, IV do XIII in XVI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 39, 10.2.2009, str. 12).

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/626 z dne 5. marca 2019 o seznamih tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo, ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 v zvezi s temi seznami (UL L 131, 17.5.2019, str. 31).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 118).

(10)  Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2205 z dne 22. decembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosov za Združeno kraljestvo in kronsko odvisno ozemlje Guernsey na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita vnos pošiljk perutnine in perutninskih proizvodov v Unijo ter njihov tranzit skozi Unijo (UL L 438, 28.12.2020, str. 11).

(12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2206 z dne 22. decembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009 glede vnosa za Združeno kraljestvo na seznamu tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen vnos pošiljk mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Unijo (UL L 438, 28.12.2020, str. 15).

(13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2204 z dne 22. decembra 2020 o spremembi prilog I in II k Uredbi (EU) št. 206/2010 glede vnosov za Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih je dovoljen vnos nekaterih živali in svežega mesa v Unijo (UL L 438, 28.12.2020, str. 7).

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2207 z dne 22. decembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010 glede vnosov za Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja na seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih je dovoljen vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 438, 28.12.2020, str. 18).

(15)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2209 z dne 22. decembra 2020 o spremembi prilog I, II in III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/626 glede vnosov Združenega kraljestva in kronskih odvisnih ozemelj na seznamu tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 438, 28.12.2020, str. 24).

(16)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2218 z dne 22. decembra 2020 o spremembi Priloge k Sklepu 2011/163/EU glede odobritve načrtov spremljanja ostankov, ki so jih predložili Združeno kraljestvo in kronska odvisna ozemlja (UL L 438, 28.12.2020, str. 63).


PRILOGA

Priloge I, IV do XIII in XVI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 se spremenijo:

(1)

v Prilogi I se med vnosa za Švico in Novo Zelandijo vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo (*1)

 

(2)

v Prilogi IV se med vnosa za Švico in Japonsko vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo (*2)

 

(3)

v Prilogi V se med vnosa za Kitajsko in Severno Makedonijo vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo (*3)

 

(4)

v Prilogi VI se med vnosa za Kanado in Grenlandijo vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo (*4)

 

(5)

v Prilogi VII se med vnosa za Kitajsko in Grenlandijo vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo (*5)

A

A

A

A

A

(6)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

med vnosa za Čile in Grenlandijo se vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo (*6)

 

GG

Guernsey

samo divji ulov

(b)

med vnosa za Grenlandijo in Jamajko se vstavita naslednja vnosa:

„IM

Otok Man

 

JE

Jersey

samo divji ulov“

(7)

Priloga IX se spremeni:

(a)

vnos za Belorusijo se nadomesti z naslednjim:

„BY

Belorusija“;

 

(b)

med vnosa za Gabon in Grenado se vstavi naslednji vnos:

„GB

Združeno kraljestvo (*7)

 

(c)

med vnosa za Gruzijo in Gano se vstavi naslednji vnos:

„GG

Guernsey

samo divji ulov“

(d)

med vnosa za Izrael in Indijo se vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man“

 

(e)

med vnosa za Iran in Jamajko se vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey

samo divji ulov“

(8)

v Prilogi X se med vnosa za Švico in Japonsko vstavijo naslednji vnosi:

„GB

Združeno kraljestvo (*8)

 

GG

Guernsey

 

IM

Otok Man

 

JE

Jersey

 

(9)

Priloga XI se spremeni:

(a)

med vnosa za Egipt in Gano se vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo (*9)

 

GG

Guernsey

 

(b)

med vnosa za Indonezijo in Indijo se vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man“

 

(c)

med vnosa za Indijo in Maroko se vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey“

 

(10)

Priloga XII se spremeni:

(a)

med vnosa za Falklandske otoke in Grenlandijo se vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo (*10)

 

GG

Guernsey

 

(b)

med vnosa za Izrael in Indijo se vstavi naslednji vnos:

„IM

Otok Man“

 

(c)

med vnosa za Indijo in Japonsko se vstavi naslednji vnos:

„JE

Jersey“

 

(11)

v Prilogi XIII se med vnosa za Kitajsko in Grenlandijo vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo (*11)

 

GG

Guernsey

 

(12)

v Prilogi XVI se med vnosa za Švico in Izrael vstavita naslednja vnosa:

„GB

Združeno kraljestvo (*12)

BPP, DOC, HEP

BPP, DOC, HEP

GG

Guernsey

BPP

BPP



15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/73


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/607

z dne 14. aprila 2021

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz citronske kisline, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1193/2008 (2) uvedel protidampinško dajatev na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se bo v imenovala prvotna preiskava. Ukrepi so bili uvedeni kot dajatev ad valorem v višini od 6,6 % do 42,7 %.

(2)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom 2008/899/ES (3) sprejela cenovne zaveze, ki jih je ponudilo šest kitajskih proizvajalcev izvoznikov (vključno s skupino proizvajalcev izvoznikov) skupaj z Gospodarsko zbornico uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske (v nadaljnjem besedilu: CCCMC). Proizvajalci so bili Anhui BBCA Biochemical Co., Ltd. (zdaj COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) Co., Ltd.); Laiwu Taihe Biochemistry Co., Ltd.; RZBC Co., Ltd. in RZBC (Juxian) Co., Ltd.; TTCA Co., Ltd.; Weifang Ensign Industry Co., Ltd. in Yixing Union Biochemical Co., Ltd. (zdaj Jiangsu Guoxin Union Energy Co., Ltd.).

(3)

Komisija je s Sklepom 2012/501/EU (4) umaknila zavezo, ki jo je ponudil en proizvajalec izvoznik, tj. družba Laiwu Taihe Biochemistry Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Laiwu Taihe).

(4)

Komisija je z Uredbo (EU) 2015/82 (5) ponovno uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(5)

Komisija je z Uredbo (EU) 2016/32 (6) razširila ukrepe za uvoz citronske kisline s poreklom iz Kitajske na uvoz citronske kisline, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne.

(6)

Komisija je z Uredbo (EU) 2016/704 (7) umaknila sprejetje zaveze še dveh družb na podlagi kršitev zaveze in neizvedljivosti spremljanja zaveze, ki upravičujeta umik sprejetja zaveze.

(7)

Komisija je z Uredbo (EU) 2018/1236 (8) zaključila preiskavo v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom za uvoz citronske kisline s poreklom iz Kitajske z uvozom citronske kisline, poslane iz Kambodže, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Kambodže ali ne.

(8)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve segajo od 15,3 % do 42,7 % na uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, za uvoz vseh drugih družb pa se uporablja 42,7-odstotna stopnja dajatve.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(9)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (9) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(10)

Zahtevek za pregled sta dne 21. oktobra 2019 vložila N.V. Citrique Belge S.A. in Jungbunzlauer Austria AG (v nadaljnjem besedilu: vložnika) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje citronske kisline v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(11)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom citronske kisline s poreklom iz Kitajske. Komisija je 20. januarja 2020 v Uradnem listu Evropske unije (10) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je vključevala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku pregleda ter jih povabila k sodelovanju.

(14)

Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6   Vzorčenje

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1   Brez vzorčenja proizvajalcev Unije

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da sta morala znana proizvajalca Unije, N.V. Citrique Belge S.A. in Jungbunzlauer Austria AG, v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložiti izpolnjeni vprašalnik. Komisija je povabila tudi druge proizvajalce Unije in reprezentativna združenja, če obstajajo, naj se javijo in zahtevajo vprašalnik. Javil se ni noben drug proizvajalec Unije ali reprezentativno združenje.

1.6.2   Vzorčenje uvoznikov

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(18)

En nepovezan uvoznik je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

1.6.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem

(19)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(20)

Zahtevane informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki v zadevni državi, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(21)

Na splošno je bilo sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov nezadostno. Dejansko Laiwu Taihe kot največji proizvajalec izvoznik, ki predstavlja več kot 53 % izvoza iz Kitajske v Unijo, v tem pregledu zaradi izteka ukrepa ni sodeloval. Komisija je namesto tega uporabila podatke štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki

(22)

Na začetku je Komisija vprašalnike dala na voljo proizvajalcem Unije, uvoznikom, uporabnikom in proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem v spisu, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, ter na spletišču GD TRADE (11). Hkrati je Komisija vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe na Kitajskem.

(23)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od vložnikov, enega uvoznika, štirih uporabnikov in štirih proizvajalcev izvoznikov. Kitajska vlada ni izpolnila vprašalnika o obstoju znatnega izkrivljanja na Kitajskem.

1.8   Preverjanje

(24)

Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov za zajezitev izbruha, kot so podrobno opredeljeni v obvestilu, objavljenem v spisu zadeve (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19 (12)), Komisija ni mogla izvajati preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe v prostorih subjektov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike.

(25)

Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene ugotovitve. Izvedla je navzkrižna preverjanja na daljavo naslednjih družb/strani:

 

proizvajalcev Unije:

S.A. Citrique Belge N.V., Tienen, Belgija,

Jungbunzlauer Austria AG, Dunaj, Avstrija in Jungbunzlauer Ladenburg GmbH, Ladenburg, Nemčija;

 

uporabnikov:

Reckitt Benckiser (ENA) BV, Schiphol, Nizozemska,

Henkel AG & Co. KGaA, Düsseldorf, Nemčija;

 

proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem:

COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) Co. Ltd., Changchun, Jilin Province, Ljudska republika Kitajska,

Jiangsu Guoxin Union Energy Co., Ltd., Yixing, Jiangsu Province, Ljudska republika Kitajska,

RZBC Group, Rizhao, Shandong Province, Ljudska republika Kitajska,

Weifang Ensign Industry Co., Ltd., Weifang, Shandong Province, Ljudska republika Kitajska.

1.9   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(26)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, ki so kazali na obstoj znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija menila, da bi bilo primerno začeti preiskavo ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(27)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj predložijo informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo citronske kisline. Relevantne informacije so predložili štirje kitajski proizvajalci izvozniki.

(28)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Vendar kitajska vlada vprašalnika ni izpolnila. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(29)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot odziv na obvestilo o začetku je CCCMC predložila pripombe glede obstoja znatnega izkrivljanja. Te pripombe so bile podrobno analizirane v točki 3.2.

(30)

Komisija je v obvestilu o začetku tudi navedla, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(31)

Komisija je 5. marca 2020 objavila prvo obvestilo v zvezi z dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 5. marca 2020), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih Komisija lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugim odstavkom člena 2(6a)(e) osnovne uredbe (13). V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, v tej fazi opredelila Brazilijo, Kolumbijo in Tajsko kot možne reprezentativne države. Komisija je 13. marca 2020 na zahtevo CCCMC razkrila Prilogo IV k obvestilu z dne 5. marca 2020, ki vsebuje javno dostopne podatke zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (14), uporabo katerih so službe Komisije predlagale za vhodne materiale in stranske proizvode, navedene v obvestilu z dne 5. marca 2020.

(32)

Komisija je vsem zainteresiranimi stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Pripombe je prejela od štirih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, CCCMC in vložnikov. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(33)

Komisija je pripombe, ki jih je prejela o obvestilu z dne 5. marca, obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 30. novembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 30. novembra 2020) (15). Oblikovala je tudi začasen seznam proizvodnih dejavnikov in sklenila, da bo v tej fazi uporabila Kolumbijo kot reprezentativno državo na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe, ter prejela pripombe vložnikov in CCCMC. Te pripombe so bile podrobno analizirane v točkah 3.3 in 3.4.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(34)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je enak kot pri prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer sta to citronska kislina in trinatrijev citrat dihidrat, ki se trenutno uvrščata pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00 (oznaki TARIC 2918150011 in 2918150019) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(35)

Citronska kislina se kot sredstvo za kisanje in regulator pH uporablja v različne namene, na primer v čistilih za dom, pijačah, hrani ter kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih. Večinoma se pridobiva iz sladkorja/melase, tapioke, koruze ali glukoze (pridobljene iz žit) in različnih agensov za submerzno mikrobno fermentacijo ogljikovih hidratov.

2.2   Podobni izdelek

(36)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

izdelek, ki se pregleduje, ima poreklo v zadevni državi,

izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevne države, ter

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(37)

Zato so se navedeni izdelki šteli za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.3   Trditve glede obsega izdelka

(38)

Komisija ni prejela trditev glede obsega izdelka. CCCMC je v svojih pripombah glede začetka postopka ugotovila, da izdelek, ki se pregleduje, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, zajema vrste izdelkov, za katere veljajo prvotni ukrepi, in vrste, ki so zajete v prvem pregledu zaradi izteka ukrepa.

3.   DAMPING

3.1   Uvodne ugotovitve

(39)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Kitajske zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(40)

Skupna prijavljena proizvodna zmogljivost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je znašala približno 72 % celotne ocenjene proizvodne zmogljivosti Kitajske. Komisija je zaradi nizke stopnje sodelovanja uporabila člen 18 ter svoje ugotovitve glede kitajskega trga citronske kisline, vključno s proizvodnjo, zmogljivostjo in neizkoriščeno zmogljivostjo, utemeljila na razpoložljivih dejstvih.

(41)

V nadaljevanju navedene ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga so temeljile zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled, statističnih podatkih na podlagi podatkov, ki so jih države članice sporočile Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), ter odgovorih na obrazcih za vzorčenje, predloženih ob začetku, in izpolnjenih vprašalnikih. Poleg tega je Komisija uporabila druge vire javno dostopnih informacij, kot sta podatkovni zbirki GTA in Orbis Bureau van Dijk (16) (v nadaljnjem besedilu: Orbis).

3.2   Normalna vrednost

(42)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(43)

Vendar člen 2(6a)(a) osnovne uredbe določa, da če se ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost konstruira izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, ter vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.

(44)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.1   Obstoj znatnega izkrivljanja

3.2.1.1   Uvod

(45)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

„ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

ali so stroški plač izkrivljeni;

ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države“.

(46)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(47)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(48)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o Kitajski (v nadaljnjem besedilu: poročilo ali poročilo o Kitajski) (17), v katerem opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo), ter v določenih sektorjih (npr. jeklarstvo in kemikalije). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v dokumentaciji o preiskavi izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo vključeno v dokumentacijo o preiskavi ob njenem začetku.

(49)

Zahtevek za pregled, ki ga je predložil vložnik, je poleg ponovljenih ugotovitev iz poročila, zlasti v kemijski industriji, vseboval dodatne informacije o prejšnjih protidampinških postopkih ZDA v zvezi s citronsko kislino in zlasti ugotovitve v najnovejšem postopku, kot so bile objavljene v dokumentu Vprašanja in memorandum o sklepu za končne ugotovitve v upravnem pregledu izravnalne dajatve: Citronska kislina in nekatere citratne soli, 7. december 2015. Vložnik se je zlasti skliceval na ugotovitve v zvezi s: posojilno politiko (posojila, ki so jih industriji citronske kisline dale na voljo banke v državni lasti, z obrestnimi merami pod komercialnimi stopnjami); znižanimi davki na dohodek (industrija citronske kisline je izkoristila znižane davke na dohodek in uveljavljala davčne olajšave za nakup na domačem trgu proizvedene opreme); cenejšim dostopom do dodatnih surovin, zlasti kemikalij, vključno z žveplovo kislino, kavstično sodo, črnim premogom, kalcijevim karbonatom ali apnom; zemljišči (ugotovitve glede pravic do uporabe zemljišč, pridobljenih za plačilo, ki je nižje od primernega); elektriko (ugotovitev Ministrstva za trgovino ZDA, da je preiskovana družba pridobila elektriko za plačilo, ki je nižje od primernega) ter subvencijami v obliki neposrednega prenosa sredstev in izravnavo okoljskega davka.

(50)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 23 in 28, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(51)

Pripombe v zvezi s tem je v odgovor na začetek postopka predložila CCCMC v imenu sodelujočih članov proizvajalcev CCCMC.

(52)

CCCMC je navedla, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni skladen s pravom STO. Najprej je CCCMC trdila, da protidampinški sporazum STO ne priznava pojma znatnega izkrivljanja v svojem členu 2.2, ki omogoča zgolj računsko določitev normalne vrednosti, če ni prodaje v okviru redne trgovine. CCCMC je ugotovila, da ta člen ne omenja znatnega izkrivljanja, ki omogoča računsko določitev normalne vrednosti. Drugič, CCCMC je trdila, da bi bilo treba, čeprav bi bil pojem znatnega izkrivljanja skladen s pravom STO, konstruirano vrednost izračunati v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma in njegovo razlago s strani Pritožbenega organa v zadevi EU – biodizel (DS478). Tretjič, CCCMC je trdila, da čeprav pojem „redne trgovine“ v protidampinškem sporazumu ni izrecno opredeljen, člen 2.2.1 določa, da se prodaja izdelka „lahko obravnava kot prodaja zunaj redne trgovine zaradi cene in se lahko zanemari, le če […] se prodaja odvija v daljšem obdobju v znatnih količinah po cenah, ki ne omogočajo nadomestitve vseh stroškov […]“. Četrtič, protidampinški sporazum zahteva, da mora biti normalna vrednost določena na podlagi prodajnih cen ali stroškov, ki odražajo ceno ali raven stroškov v državi porekla. Konstruirana cena na podlagi reprezentativne države zato ne more odražati cene in ravni stroškov v državi izvoznici. Po mnenju CCCMC v pravu STO ni določbe, ki bi omogočala uporabo podatkov iz tretje države.

(53)

Komisija je menila, da je določba člena 2(6a) v celoti skladna z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navaja CCCMC. Komisija meni, da v skladu z mnenjem panela za reševanje sporov in Pritožbenega organa v zadevi EU – biodizel (DS473) določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, zlasti drugi pododstavek člena 2(5), dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnega izkrivljanja stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za računsko določitev normalne vrednosti. V teh okoliščinah ta določba predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(54)

Drugič, CCCMC je trdila, da v obravnavani zadevi ni dokazov o znatnem izkrivljanju. Prvič, CCCMC je trdila, da vložnika nista zagotovila zadostnih dokazov o obstoju znatnega izkrivljanja, ki bi upravičevali začetek preiskave v skladu s členom 5(3) osnovne protidampinške uredbe, zlasti ker so bili dokazi zelo splošni in se niso posebej nanašali na industrijo citronske kisline. Drugič, poročilo je bilo objavljeno decembra 2017, medtem ko je OPP pri tej preiskavi zajemal leto 2019. Dokazi, zbrani v poročilu, so bili zato zastareli in niso odražali položaja industrije citronske kisline v obravnavani zadevi. Tretjič, v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi (Kitajska) (člen 21.5) (DS437) je Pritožbeni organ ugotovil, „da je treba ugotoviti obstoj izkrivljanja cen zaradi poseganja države in ga ustrezno pojasniti“ ter da je treba „ugotovitev […] sprejeti na podlagi posameznih primerov“. CCCMC je zato trdila, da je bilo poročilo neustrezen vir za uporabo kot dokaz v industriji citronske kisline, saj opisuje izkrivljanja v širšem sektorju kemijske industrije. Četrtič, CCCMC je trdila, da so protidampinški postopki ZDA, ki jih omenjata vložnika, v tem primeru nepomembni, saj zadevajo ugotovitve, sprejete pred OPP.

(55)

V odgovor je Komisija opozorila, da se točka 4.1 obvestila o začetku nanaša na številne elemente na kitajskem trgu citronske kisline, da bi se dokazalo, da so nanj vplivala izkrivljanja v kitajskih sektorjih surovin ter petrokemijske in kemijske industrije. Komisija je menila, da je seznam dokazov iz obvestila o začetku zadostoval, da se je preiskava na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe upravičeno začela. Čeprav ugotovitve v dampinških preiskavah, ki so jih izvedli organi drugih držav, ne pomenijo samodejno dokaza o izkrivljanju v protidampinških preiskavah EU, lahko vsebujejo ustrezne dokazne elemente za ponazoritev, da na zadevnem trgu države izvoznice obstajajo določene nenormalnosti, kot je bilo v tem primeru v zvezi s kitajsko industrijo citronske kisline.

(56)

Glede argumenta, da je poročilo zastarelo, je Komisija opozorila, da do zdaj niso bili predloženi dokazi, ki bi kazali na zastarelost poročila. Nasprotno, Komisija je zlasti ugotovila, da so bili glavni dokumenti politike in dokazi v poročilu, vključno z ustreznimi petletnimi načrti in zakonodajo, ki se uporablja za izdelek, ki se pregleduje, v OPP še vedno ustrezni in da niti CCCMC niti druge stranke niso dokazale, da ni več tako.

(57)

Komisija je nadalje opozorila, da se zadeva ZDA – izravnalni ukrepi (Kitajska) (DS437) ni nanašala na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ki je ustrezna pravna podlaga za določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. Ta spor se je nanašal na drugačen dejanski položaj, in sicer na razlago Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih, in ne na protidampinški sporazum. Kot je pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 49 in 55, so se predstavljeni dokazi v vsakem primeru jasno nanašali na kitajski trg citronske kisline in torej na izdelek v preiskavi v obravnavani zadevi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(58)

Kar zadeva zadnji argument CCCMC, da so bile ugotovitve protidampinškega postopka ZDA v tej zadevi nepomembne, Komisija opaža, da so dokazi, ki jih je v obvestilu o začetku navedel vložnik, vključevali tudi druge ugotovitve poleg rezultatov preiskav ZDA, zlasti številne dokaze na podlagi poročila. Ti dokazi so zadostovali, da se je preiskava na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe upravičeno začela. Medtem ko je preiskava ZDA potekala pred OPP, so se pripombe vložnikov glede začetka postopka uporabljale kot dodatna podporna navedba o nepravilnostih na kitajskem trgu.

(59)

Dalje je CCCMC predložila pripombe glede prvega obvestila o virih za določitev normalne vrednosti. V tej predložitvi je CCCMC najprej ponovila svoje pripombe, ki jih je predložila na začetku. Drugič, zatrdila je, da bi se skladno s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe samo tisti stroški proizvodnje in prodaje, ki so bili dokazano izkrivljeni, morali nadomestiti z neizkrivljenimi cenami ali referenčnimi vrednostmi. CCCMC je zlasti pripomnila, da vložnikoma ni uspelo dokazati, da so bili stroški dela na Kitajskem izkrivljeni, zato bi Komisija morala uporabiti dejanske stroške dela, kot so jih sporočili proizvajalci izvozniki. CCCMC je navedla, da je bilo nerazumno nadomestiti stroške dela s tistimi v tretji državi, ker so nanje vplivali številni dejavniki, kot so razmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu, stopnja avtomatizacije v proizvodnji in raven cen blaga v regiji, kjer so se nahajali proizvajalci. CCCMC je dodala, da so se stroški dela razlikovali ne le med različnimi državami, temveč tudi med različnimi kitajskimi proizvajalci. Hkrati je CCCMC pripomnila, da so se stroški energije razlikovali glede na številne dejavnike, vključno z vrsto energije in njeno razpoložljivostjo na območju, tehnologijo proizvodnje energije, razmerjem med ponudbo in povpraševanjem itd. Zato cene energije v eni državi ne morejo odražati ravni cen energije v normalnih tržnih razmerah v drugi državi.

(60)

Komisija je ugotovila, da lahko po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnih izkrivljanj za državo izvoznico v skladu s členom 2(6a)(b) ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, v skladu s členom 2(6a)(a) za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi normalno vrednost z uporabo neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi. Člen 2(6a)(a) dovoljuje uporabo domačih stroškov, samo če je zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. Vendar na podlagi razpoložljivih dokazov ni bilo mogoče ugotoviti, da so individualni stroški dela in energije ter/ali drugi stroški vložkov za proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se pregleduje, izkrivljeni. Kot je dokazano v oddelkih 3.2.1.1 do 3.2.1.9, je Komisija ugotovila obstoj znatnega izkrivljanja v industriji citronske kisline, poleg tega ni bilo nobenega pozitivnega dokaza, da so proizvodni dejavniki posameznih proizvajalcev izvoznikov bili neizkrivljeni.

(61)

V vsakem primeru je izračun stroškov dela in energije temeljil na zadevni količini dela in energije, uporabljeni v proizvodnem procesu, kot so jo prijavili proizvajalci izvozniki. Zato je količina dela in energije ustrezala resnični uporabi teh dejavnikov s strani kitajskih proizvajalcev, ker so se zgolj stroški dela in energije nadomestili z neizkrivljeno vrednostjo iz reprezentativne države. Čeprav se stroški dela in energije med različnimi geografskimi območji res lahko do določene mere razlikujejo, Komisija uporablja zgolj stroške, na katere ne vplivajo izkrivljanja v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a). Komisija je objavila dve obvestili za dokumentacijo o proizvodnih dejavnikih ter tako dala stranem veliko priložnosti za pripombe, vključno z izpostavljanjem morebitnih nenormalnosti ali drugih pomislekov, ki morebiti vplivajo nanje v reprezentativni državi ali državah. V tem okviru zainteresirane strani niso imele pomislekov glede ravni stroškov dela in/ali energije v primerni reprezentativni državi, določeni v obvestilu z dne 30. novembra 2020. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(62)

Tretjič, CCCMC je pripomnila, da bi bilo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe oceno glede obstoja znatnega izkrivljanja treba izvesti ločeno za vsakega proizvajalca izvoznika. Zato je morala Komisija analizirati položaj vsakega vzorčenega kitajskega proizvajalca in za vsakega od njih odločiti, ali je kateri od dejavnikov stroškov proizvodnje in prodaje izkrivljen.

(63)

Komisija je ugotovila, da se obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, določa za celotno državo in se tako uporablja za vse proizvajalce izvoznike v tej državi, kot velja v tej zadevi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, ta določba osnovne uredbe v vsakem primeru določa, da se lahko domači stroški uporabijo, če se dokaže, da nanje znatno izkrivljanje ne vpliva, pri čemer se nato lahko uporabijo za izračun normalne vrednosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(64)

V ločenih predložitvah so proizvajalci izvozniki Weifang Ensign Industry, RZBC in Jiangsu Guoxin Union Energy ponovili trditve CCCMC glede prvega obvestila. Hkrati je v predložitvi družbe COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) ta proizvajalec izvoznik pripomnil, da je uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe v nasprotju z določbo člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO.

(65)

Komisija je ugotovila, da je bilo vprašanje združljivosti člena 2(6a) s pravom STO že pojasnjeno v uvodni izjavi 53.

(66)

Po razkritju so CCCMC ter Weifang Ensign Industry, RZBC in Jiangsu Guoxin Union Energy (v nadaljnjem besedilu: trije proizvajalci izvozniki) predložili sklop pripomb o obstoju znatnega izkrivljanja.

(67)

Prvič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so ponovno trdili, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni združljiv s členoma 2.2.1.1 in 2.2 protidampinškega sporazuma STO ter ugotovitvami iz naslednjih zadev STO: EU – biodizel (Argentina) (ugotovitve odbora in pritožbenega organa), EU – biodizel (Indonezija) (ugotovitve odbora), Ukrajina – amonijev nitrat (ugotovitve odbora in pritožbenega organa), Avstralija – kopirni papir (ugotovitve odbora) in EU – metodologije prilagajanja stroškov (ugotovitve odbora). Te strani se izrecno sklicujejo na ugotovitve iz slednjega poročila odbora, in sicer da domnevno poseganje države / izkrivljanje trga v Rusiji ni bilo ustrezna podlaga za sklep, da evidence proizvajalcev izvoznikov ne odražajo ustrezno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(68)

Komisija je opozorila, da nobena od zgoraj navedenih zadev STO ni obravnavala uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe in pogojev za njegovo uporabo. Dejanske razmere se poleg tega v vseh teh zadevah razlikujejo od razmer in meril, na podlagi katerih je bila uporabljena metodologija v skladu s to določbo osnovne uredbe. V zvezi s sporom STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov je Komisija opozorila, da sta se EU in Rusija pritožili na ugotovitve odbora, zaradi česar te niso dokončne in zato v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu GATT ali STO, saj niso bile potrjene s sklepi POGODBENIC GATT ali članic STO. V poročilu odbora je v vsakem primeru izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir spora. Odbor je ugotovil, da imajo te določbe drugačen pomen in imajo drugačne pravne posledice kot določbe člena 2(5) osnovne uredbe, ki so bile predmet tega spora, določbe člena 2(6a) pa ob uvedbi niso nadomestile določb prej navedenega člena (18). Zato ugotovitve iz zgoraj navedenih zadev niso pomembne za uporabo člena 2(6a), ki je nova določba in nikoli ni bila predmet postopkov STO, ter ne nadomeščajo člena 2(5) in/ali člena 2(3). Te ugotovitve zato niso pomembne za oceno skladnosti člena 2(6a) z ustreznimi pravili STO. Iz teh razlogov je bila ta zahteva zavrnjena.

(69)

Drugič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da so ugotovitve EU iz uvodne izjave 67 sicer sestavni del ugotovitev EU o normalni vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, vendar v razkritju ni bilo navedeno, kako je ta določba v skladu z določbami iz člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in ustreznimi določbami člena 2(5) osnovne uredbe. V razkritju ni bila navedena niti povezava med členom 2(6a) in potencialno „posebnimi tržnimi razmerami“ iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO in ustreznih določb člena 2(3) osnovne uredbe. Poleg tega so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki trdili, da Komisija ni pojasnila, kako bi lahko uporabo podatkov tretjih držav upravičila na podlagi drugega pododstavka člena 2(5) osnovne uredbe. Zato so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki trdili, da Komisija ni pojasnila pravne skladnosti člena 2(6a) z navedeno sodno prakso STO.

(70)

Komisija je najprej opozorila, da se določbe členov 2(5) in 2(3) osnovne uredbe uporabljajo za protidampinške preiskave, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz teh določb. Nasprotno določbe člena 2(6a) posebej zadevajo preiskave izdelkov s poreklom iz držav, kjer je bil potrjen obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi česar domači stroški in cene iz teh držav niso primerni za izračun normalne vrednosti. Postopek, uporabljen na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, in vsebina ocene se zato razlikujeta od tistih na podlagi členov 2(3) in 2(5) osnovne uredbe. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki v svoji trditvi predpostavljajo, da so določbe člena 2(6a) nujno povezane z določbami členov 2(5) in 2(3) osnovne uredbe, in trdijo, da bi morala Komisija posledično pravno utemeljiti uporabo metodologije iz člena 2(6a) na podlagi členov 2(5) in/ali 2(3) osnovne uredbe. Ta predpostavka CCCMC in treh proizvajalcev izvoznikov je bila povsem špekulativna, saj člen 2(6a) osnovne uredbe določa, da je treba, ko so izpolnjeni ustrezni pogoji za uporabo, uporabiti metodologijo iz tega člena. V tej določbi ni zahtev za izvedbo kakršne koli dodatne pravne analize na podlagi členov 2(3) in/ali 2(5) osnovne uredbe, sploh pa ne na podlagi sodne prakse, na katerih temeljita, kot napačno trdijo CCCMC in trije proizvajalci izvozniki. Te določbe so med seboj ločene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(71)

Tretjič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da se ugotovitve odbora v zvezi z uporabo člena 2(5) osnovne uredbe v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov uporabljajo tudi za člen 2(6a). Trdili so še, da se razkritje ni sklicevalo na prilagoditve kolumbijskih podatkov, da bi ti odražali stroške proizvodnje na Kitajskem, kar bi bil potreben korak v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO, ki predvideva prilagoditev katerih koli podatkov tretjih držav, ki jih uporabi preiskovalni organ, da bi odražali stroške proizvodnje v državi porekla.

(72)

Komisija je v odgovoru navedla, da, kot je bilo že pojasnjeno v uvodnih izjavah 68 in 70, ugotovitve iz dosedanjih preiskav STO, tudi v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov, ne zadevajo izrecno uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč uporabo člena 2(5) osnovne uredbe. Predvsem pa ugotovitve iz te zadeve niso dokončne, saj sta se nanje pritožili tako EU kot Rusija, zaradi česar v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu GATT ali STO, saj niso bile potrjene s sklepi POGODBENIC GATT ali članic STO. V poročilu odbora je poleg tega izrecno navedeno, da zadevne določbe nimajo enakega pomena in imajo drugačne pravne posledice kot člen 2(6a). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53 in nadalje obravnavano v uvodni izjavi 74, ustrezna sodna praksa STO prav tako dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, če je to upravičeno. V zvezi s kolumbijskimi podatki so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki svojo trditev znova utemeljili z zamenjavo določb člena 2(6a) osnovne uredbe s členom 2(3) osnovne uredbe. Kot je podrobno pojasnjeno v oddelkih 3.3 do 3.8 te uredbe in v posameznih razkritjih, je Komisija ustrezne podatke iz Kolumbije (ali iz drugih virov za nekatere proizvodne dejavnike) uporabila v popolnem skladu z določbami člena 2(6a) osnovne uredbe. Ustrezna vrednost je bila nekoliko prilagojena, da so bile dosežene neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za računsko določitev normalne vrednosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(73)

Četrtič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da razkrita ugotovitev Komisije o verjetnosti nadaljevanja dampinga v uvodnih izjavah 170–186 razkritja in njena namera, da ohrani obstoječe ukrepe, nista upravičeni glede na ugotovitve odbora v zvezi z uporabo člena 11(3) protidampinškega sporazuma STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so Komisijo pozvali, naj pojasni in podrobno utemelji svoj pravni zahtevek iz uvodne izjave 53 razkritja, da je metodologija na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe skladna z veljavnimi določbami in sodno prakso protidampinškega sporazuma STO.

(74)

Komisija je še enkrat poudarila, da ugotovitve iz poročila odbora STO niso dokončne, saj sta se nanje pritožili tako EU kot Rusija, zaradi česar v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu GATT ali STO, saj niso bile potrjene s sklepi POGODBENIC GATT ali članic STO. Odbor je poleg tega izrecno odločil, da je člen 2(6a) zunaj teh pristojnosti glede na drugačen pomen in pravne posledice določbe v primerjavi s členom 2(5). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, je Komisija poleg tega menila, da v skladu z ugotovitvami iz zadeve STO EU – biodizel (DS473) določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, zlasti drugi pododstavek člena 2(5), dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Ker Organ za reševanje sporov ni sprejel posebnih ugotovitev v zvezi z določbami člena 2(6a), je Komisija menila, da so ugotovitve v zadevi EU – biodizel (DS473), če se štejejo za primerne v drugem kontekstu in v razmerah, ki spadajo na področje uporabe člena 2(6a) osnovne protidampinške uredbe, v vsakem primeru v celoti skladne z možnostjo uporabe podatkov zunaj države kot virom neizkrivljenih vrednosti v primerni reprezentativni državi. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(75)

Petič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da od izteka protokola STO o pristopu Kitajske decembra 2016 v STO ne obstaja več pravna podlaga za uporabo izračuna normalne vrednosti zunaj okvira protidampinškega sporazuma STO. Zato EU zavezujejo njene mednarodne obveznosti, v okviru katerih mora dosledno upoštevati določbe člena 2 protidampinškega sporazuma STO o določitvi normalne vrednosti.

(76)

Komisija je že na začetku opozorila, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki iz Kitajske deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški. Opozorila je tudi, da je bil člen 2(6a) osnovne uredbe uveden z Uredbo (EU) 2017/2321 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ki kot pravno podlago upošteva člen 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 53, so določbe člena 2(6a) v celoti skladne z mednarodnimi obveznostmi EU, vključno z ustreznimi pravili STO. Ker je Komisija v oddelku 3.2.1 ugotovila, da je v tej preiskavi ustrezno uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe in ker je ta določba v celoti skladna s pravili STO, je bila ta trditev zavrnjena.

(77)

Šestič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so navedli, da ugotovitve preiskave na splošno temeljijo na poročilu Komisije iz leta 2017, ki se ne nanaša posebej na sektor citronske kisline, temveč splošneje na širšo kemijsko industrijo, trge surovin višje v verigi ter/ali elemente kitajskega gospodarstva in kitajske javne politike, kar očitno ni specifično za sektor citronske kisline. V zvezi s tem so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki ugotovili, da mora glede na ugotovitve Pritožbenega organa v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi Komisija določiti morebitna izkrivljanja po posameznih primerih. Dodali so, da se ne strinjajo z izjavo Komisije, da te ugotovitve v tem primeru niso pomembne, ker zadevajo Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so poudarili, da so te ugotovitve pomembne tudi v zadevnem primeru.

(78)

Komisija je opozorila, da se izkrivljanja v okviru Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih obravnavajo s posebnega vidika subvencioniranja, ki ga povzročajo v korist proizvajalcev izvoznikov. Ti postopki povzročajo uporabo izravnalne dajatve, posebej izračunane na podlagi zneska škodljivega subvencioniranja, ki ga ugotovi preiskovalni organ. Nasprotno pa v protidampinškem okviru na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe analiza ni osredotočena na to, ali to izkrivljanje vodi do subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in izpolnjuje ustrezne pogoje, temveč na to, ali je znatno v smislu člena 2(6a)(b) in to upravičuje uporabo metodologije za izračun normalne vrednosti, ki je predvidena v tej določbi. Veljavni pravni red, razmere in kontekst se razlikujejo ter imajo različne namene in različne pravne posledice. Zato je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da ugotovitve v zgoraj navedenem primeru niso pomembne za sedanjo preiskavo, zaradi česar je trditev zavrnila.

(79)

V zvezi s trditvijo, da poročilo Komisije iz leta 2017 ne vključuje posebnega poglavja o citronski kislini, je Komisija ugotovila, da obstoj znatnega izkrivljanja, na podlagi katerega se uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe, ni povezan z obstojem posebnega sektorskega poglavja, ki bi zajemalo izdelek v preiskavi. Poročilo opisuje različne vrste izkrivljanj v LRK, ki so medsektorske narave in se uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu ter vplivajo na cene in/ali surovine ter stroške proizvodnje izdelka v preiskavi. Poročilo poleg tega ni edini vir dokazov, ki ga je Komisija uporabila pri določitvi, saj se za ta namen uporabljajo tudi dodatni dokazni elementi. Kot je pojasnjeno v oddelkih 3.2.1.2 do 3.2.1.9, je industrija citronske kisline predmet številnih vladnih intervencij, opisanih v poročilu (vključenost v petletne načrte in druge dokumente, izkrivljanje na trgu surovin, finančna izkrivljanja itd.), ki so izrecno navedene v tej uredbi. Uvodne izjave 94, 97, 100 in 101 te uredbe poleg znatnih izkrivljanj, ki so že zajeta v poročilu, podrobno navajajo številna izkrivljanja, ki potekajo v sektorju citronske kisline in/ali na področju surovin ali vložkov zanje. Tržne okoliščine ter povezane politike in načrti, ki povzročajo znatna izkrivljanja, še vedno vplivajo na sektor citronske kisline in njegove stroške proizvodnje, čeprav je bilo poročilo objavljeno decembra 2017. Nobena stran ni predložila dokazov o nasprotnem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Sedmič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da je Komisija sicer omenila različna vodila vlade in izvedbene predpise, ki omogočajo in lahko celo izrecno pooblastijo poseganje države v gospodarstvo, vendar ni dokazala, da dejansko povzročajo izkrivljanje. Dodali so, da je treba v skladu z ugotovitvami Pritožbenega organa v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi (Kitajska) „ugotoviti obstoj izkrivljanja cen zaradi poseganja države in ga ustrezno pojasniti“ ter da je treba „ugotovitev sprejeti na podlagi posameznih primerov“. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da mora analiza izkrivljanja cen, ki jo izvede Komisija, temeljiti na posameznih proizvajalcih in stroških, saj se lahko poseganje države dejansko na primer izvaja na različnih ravneh upravljanja in glede na različne regije znotraj države, kar ne bo enako vplivalo na vse proizvajalce izdelka v preiskavi v vseh delih države.

(81)

Komisija je opozorila, da člen 2(6a)(b) navaja, da mora Komisija pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja upoštevati „možni učinek“ elementov, naštetih v navedenem členu. Ugotovitve iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9 te uredbe kažejo, da imajo kitajski proizvajalci citronske kisline prednostni dostop do državnega financiranja in da obstaja izkrivljanje na ravni države v zvezi z vsemi šestimi elementi, ki kažejo na izkrivljanje in so navedeni v členu 2(6a)(b). Zato je prisotnost takega izkrivljanja v sektorju pomembna pri oceni obstoja izkrivljanja na podlagi člena 2(6a)(b). Komisija je nadalje opozorila, da ne glede na dejanski vpliv neposrednega poseganja države na proizvajalce izvoznike, na primer prek subvencij, poseganje države zelo verjetno vpliva na njihove dobavitelje ali druge akterje, vključene v nabavne ali prodajne trge proizvodnje zadevnega izdelka, na primer v obliki prednostnega dostopa do financiranja, kar je še en pokazatelj, da cene in stroški niso rezultat sil prostega trga. V zvezi s sklicem na ugotovitve STO v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 57 in 78, je Komisija ponovila, da te ugotovitve niso pomembne v okviru te preiskave, saj zadevajo protisubvencijski instrument in v nobenem primeru ne spreminjajo ugotovitev o obstoju znatnega izkrivljanja na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(82)

Zadnjič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da razkritje tako v smislu sklicevanja na splošne javne politike ali načrte kot v zvezi z domnevnim poseganjem države v sektor citronske kisline dosledno ne navaja sklicev na primere dejanskega poseganja države v poslovanje kitajskih proizvajalcev citronske kisline, ki naj bi povzročalo izkrivljanje cen teh proizvajalcev. Kot primer so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki navedli vladni načrt, omenjen v uvodni izjavi 76 razkritja, ki proizvajalce citronske kisline spodbuja k ustanavljanju večjih podjetij z združitvami in reorganizacijo. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da se omenjeni načrt nanaša le na nekatere province, regije ali območja proizvodnje, kar pomeni, da spodbujanje ni celovito razširjeno na vse proizvajalce na Kitajskem, zaradi česar bi bila znova upravičena analiza in razkritje po posameznih proizvajalcih. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so dodali še, da preprosto „spodbujanje“ ne pomeni dejanskega poseganja, ki bi zahtevalo združitve/reorganizacijo, Komisija pa ni navedla primerov dejanskega posredovanja. Končno, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da je isti dokument vključeval druge ukrepe, kot so uporaba standardov varstva okolja, prizadevanja na področju preverjanja čiste proizvodnje in celovito izboljšanje ohranjanja energije in zmanjšanja emisij, zmanjšanje porabe energije in vode ter spodbujanje čiste proizvodnje in recikliranja. Uporaba vseh teh ukrepov bi bila smiselno učinkovitejša v večjih proizvodnih enotah, kar je v skladu z omenjenim spodbujanjem.

(83)

Komisija je opozorila, da „spodbujanje“ nekaterih ukrepov, kot so združitve in reorganizacija za vzpostavitev večjih konglomeratov, s strani vlade niso samo prazne izjave in priporočila, temveč so priporočila podprta z dejanskimi finančnimi spodbudami, ki jih vlada napove v uradnih načrtih (glej zlasti oddelek 3.2.1.8 in uvodno izjavo 110). Četudi kitajska vlada na podlagi svojega načrta družb ne bi prisilila v združitev v večje subjekte, quod non, imajo podjetja, ki se odločijo slediti priporočilom iz načrta, v vsakem primeru finančne koristi ali prejmejo ugodne posojilne pogoje za to, zaradi česar so sile prostega trga, ki bi usmerjale družbe v odsotnosti takih načrtov, izkrivljene. V vsakem primeru analiza in ugotovitve iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9 te uredbe jasno kažejo na obstoj znatnega izkrivljanja v sektorju citronske kisline in dejstvo, da to verjetno vpliva na dobavitelje surovin za proizvajalce zadevnega izdelka.

(84)

Zato je dalje proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Na podlagi tega so bile te trditve zavrnjene.

3.2.1.2   Znatno izkrivljanje, ki vpliva na domače cene in stroške na Kitajskem

(85)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (20). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja izrecno pooblaščena. Prevlada javnega lastništva nad zasebnim je prisotna v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjena kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajska zakonodaja o lastnini, ki se sklicuje na dejstvo, da je Kitajska v začetni fazi socializma, in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Druge oblike lastništva se tolerirajo in zakonodaja jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (21).

(86)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (22). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlada izvaja splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(87)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (23). Orodja intervencionistične gospodarske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem industrijskega načrtovanja, finančni sistem in stopnjo regulativnega okolja.

(88)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica prejšnjih načrtovalnih ciklov. V okviru teh načrtov so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot prednostne naloge (pozitivne ali negativne) v skladu s prednostnimi nalogami vlade in se jim dodelijo posebni razvojni cilji (industrijska nadgradnja, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.1.5) (24).

(89)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.1.8 v nadaljevanju) (25). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (26).

(90)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (27). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (28).

(91)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (29).

3.2.1.3   Znatno izkrivljanje v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(92)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(93)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih podjetij v državni lasti in strankarskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.1.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (30). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (31). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju citronske kisline, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.1.4.

(94)

Kitajska vlada očitno ohranja določeno stopnjo lastništva, zlasti v sektorju citronske kisline. Preiskava je pokazala, da so vsaj trije proizvajalci izvozniki, tj. COFCO, Jiangsu Guoxin Union Energy in Laiwu Taihe, podjetja v državni lasti. Hkrati se v skladu s 13. petletnim načrtom predelave žit in olj industrija citronske kisline spodbuja, da bi ustvarila več podjetij z združevanjem in reorganizacijo (32). Tako spodbujanje kaže na vpletenost države v zadeve industrije.

(95)

Visoka raven poseganja države v industrijo citronske kisline in prevlada podjetij v državni lasti v tem sektorju preprečujeta celo zasebnim proizvajalcem, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Dejansko za javna in zasebna podjetja v sektorju citronske kisline veljajo politični nadzor in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.1.5.

3.2.1.4   Znatno izkrivljanje v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(96)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (33), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (34)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot stvar političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (35). Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (36). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci citronske kisline in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(97)

Kot je bilo že poudarjeno, so v sektorju citronske kisline nekateri proizvajalci v lasti države. Poleg tega je preiskava razkrila, da ima pet proizvajalcev citronske kisline, med njimi Cofco, Weifang Ensign, RZBC, Jiangsu Guoxin in Laiwu Taihe Biochemistry, povezave s KKP med višjim vodstvom ter izvaja dejavnosti za krepitev partije.

(98)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.2.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (37). Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju citronske kisline in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.2.1.5   Znatno izkrivljanje v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(99)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (38).

(100)

Čeprav sama industrija citronske kisline na Kitajskem ni ključna, so surovine, ki se uporabljajo v njeni proizvodnji, na Kitajskem močno regulirane. Glavna surovina, koruza, je podvržena močnemu reguliranju.

(101)

Kitajska ima velike zaloge koruze, ki vladi omogočajo, da umetno znižuje ali zvišuje njene cene z nakupom ali prodajo velikih količin koruze na trgu. Čeprav je Kitajska leta 2016 začela reševati težavo prevelikih rezerv koruze, ima še vedno zelo velike zaloge, ki izkrivljajoče vplivajo na cene (39). Poleg tega vlada nadzoruje različne vidike celotne vrednostne verige koruze, vključno s subvencijami na pridelavo koruze (40) in nadzorom predelave: „[v]si lokalni organi razširijo spremljanje in analizo ponudbe koruze in povpraševanja po njej na ustreznih območjih, okrepijo nadzor nad projekti intenzivne obdelave koruze v fazi njihove priprave ali po njej, spodbujajo ravnotežje med ponudbo koruze in povpraševanjem po njej ter zagotavljajo nacionalno prehransko varnost“ (41). V LRK so uvedeni tudi ukrepi nadzora nad naložbami: „[z]a vložitev priprave projektov intenzivne obdelave koruze je potrebno usklajeno upravljanje v skladu z odredbo Državnega sveta št. 673“ (42). Taka vpletenost države v celotno vrednostno verigo lahko vsaj potencialno izkrivljajoče vpliva na cene.

(102)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s pridelavo koruze; koruza je namreč glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji citronske kisline. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje trga.

3.2.1.6   Znatno izkrivljanje v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(103)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (43).

(104)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (44). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (45). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (46).

(105)

Komisija je predhodno sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju, družbah in lastnini ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja z ohranjanjem plačilno nesposobnih podjetij in prek dodeljevanja pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem. Ta zakonodaja enako kot za druge sektorje v kitajskem gospodarstvu velja tudi za proizvajalce citronske kisline, zato tudi nanje vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja te zakonodaje. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(106)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju citronske kisline, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

3.2.1.7   Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni

(107)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivnega organiziranja. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (47). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (48). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (49). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(108)

Nobenih dokazov ni bilo predloženih o tem, da za sektor citronske kisline ne velja zgoraj opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor citronske kisline prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

3.2.1.8   Znatno izkrivljanje v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(109)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(110)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (50), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (51), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (52). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (53).

(111)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, nanašajo različne pravne določbe, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami na podlagi preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna.

(112)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (54).

(113)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (55). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(114)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(115)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je povečala uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(116)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečeval. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila preprečiti neizpolnitve finančnih obveznosti. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(117)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(118)

Predložen ni bil noben dokaz, da bi bili sektor citronske kisline in/ali dobavitelji v tem sektorju izvzeti iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

3.2.1.9   Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(119)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan v oddelkih 3.2.1.1 do 3.2.1.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.1.6 do 3.2.1.8 in delu B poročila.

(120)

Komisija je opozorila, da je za proizvodnjo citronske kisline potreben širok razpon vložkov, vključno s koruzo, sušenim sladkim krompirjem, žveplovo kislino, klorovodikovo kislino, premogom itd. Glede na dokaze v spisu je večina vzorčenih proizvajalcev izvoznikov vse svoje vložke pridobila na Kitajskem, uvoženi vložki pa predstavljajo zanemarljiv delež surovin tistih proizvajalcev izvoznikov, ki nekatere vložke pridobijo v tujini. Ko proizvajalci citronske kisline kupijo ali naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda so si izposodili sredstva, ki so izpostavljena izkrivljanjem v finančnem sektorju. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(121)

Posledica tega je, da domače prodajne cene citronske kisline niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, hkrati pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je kateri koli vložek, proizveden na Kitajskem, čeprav povezuje številne proizvodne dejavnike, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja tudi za vložek vložka in tako naprej. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

3.2.1.10   Sklep

(122)

Analiza iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor citronske kisline (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene in stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(123)

Komisija je zato računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

3.3   Reprezentativna država

(124)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe je Komisija izbrala primerno reprezentativno državo, da bi določila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za stroške proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, na podlagi naslednjih meril:

stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji na Kitajskem. Komisija je za ta namen upoštevala države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke podoben bruto nacionalni dohodek kot Kitajska,

proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi,

razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v navedeni državi, ter

če je več možnih reprezentativnih držav, bi prednost imela država z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(125)

Komisija je na podlagi tega objavila dve obvestili v dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti in o reprezentativni državi.

(126)

Komisija je v obvestilu z dne 5. marca 2020 zagotovila podrobne informacije v zvezi z zgornjimi merili ter kot potencialno primerne reprezentativne države opredelila Brazilijo, Kolumbijo in Tajsko. Komisija je opredelila tudi proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v potencialno primernih reprezentativnih državah, za katere je našla javno dostopne finančne podatke.

(127)

Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Komisija je v zvezi z različnimi vidiki izbire reprezentativne države prejela pripombe CCCMC, štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije.

(128)

V svojih predložitvah z dne 23. marca 2020 so CCCMC in štirje kitajski proizvajalci izvozniki navedli, da bi bila najboljša reprezentativna država Brazilija. Prvič, bruto nacionalni dohodek (BND) Brazilije je glede na podatkovno zbirko Svetovne banke najbližji kitajskemu, medtem kot je BND Kolumbije in Tajske znatno nižji. Poleg tega sta bili obe brazilski družbi, ki sta bili opredeljeni kot proizvajalca citronske kisline, v zadnjih letih dobičkonosni. Brazilija ima tudi ustrezno raven socialne zaščite in varstva okolja. Hkrati so CCCMC in sodelujoči proizvajalci izvozniki izrazili svoje nasprotovanje izbiri Kolumbije kot primerne reprezentativne države. Po njihovih trditvah nekateri podatki o uvozu Kolumbije v zvezi z nekaterimi proizvodnimi dejavniki niso bili razpoložljivi ali reprezentativni. Trdili so še, da so bile v primeru Kolumbije uvozne cene nekaterih ključnih surovin (tj. žveplove kisline, klorovodikove kisline in surovega premoga) znatno in neupravičeno višje od tistih v drugih potencialnih reprezentativnih državah ter zato ne bi smele šteti za neizkrivljene cene, ki bi se lahko uporabile za računsko določitev normalne vrednosti citronske kisline.

(129)

CCCMC in sodelujoči proizvajalci izvozniki so še trdili, da Tajska ni primerna reprezentativna država, ker dva od treh opredeljenih proizvajalcev citronske kisline v letu 2018 nista bila dobičkonosna, tretji pa je bil osredotočen predvsem na izvozne trge.

(130)

Industrija Unije je v svoji predložitvi menila, da je Kolumbija najprimernejša izbira za določitev neizkrivljenih stroškov. Poudarila je, da finančni podatki družb na Tajskem niso revidirani, kar bistveno zmanjšuje njihovo vrednost v smislu zanesljivosti. Hkrati je trdila, da sta dva od treh opredeljenih proizvajalcev na Tajskem v večinski lasti kitajskih družb ali kitajske države ter sta izvozno usmerjena. Kar zadeva Brazilijo, je industrija Unije trdila, da obe brazilski družbi pripadata skupinam, katerih vpliv na finančne podatke je bilo težko oceniti, hkrati pa so te družbe prodajale tudi raznovrstne izdelke.

(131)

Potem ko je podrobno proučila zgornje argumente, je Komisija 30. novembra 2020 objavila drugo obvestilo, v katerem je vse te pripombe obravnavala na podlagi zgoraj navedenih meril in zainteresirane strani obvestila o svojih uvodnih sklepih. Komisija je v tem obvestilu navedla, da namerava uporabiti Kolumbijo kot primerno reprezentativno državo, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja. Komisija je navedla še, da lahko za izračun normalne vrednosti uporabi tudi ustrezne neizkrivljene mednarodne cene, stroške ali referenčne vrednosti, za neizkrivljene prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) in dobiček pa lahko upošteva vse razpoložljive ustrezne alternative v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zlasti ker je edina kolumbijska družba, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, imela v letu 2018 nizko dobičkonosnost, v letu 2017 pa je ustvarjala izgubo (podobno položaju proizvajalcev na Tajskem in v Braziliji), bi Komisija upoštevala novejše podatke, če bi bili na voljo ter če bi kazali razumno raven PSA-stroškov in dobičkonosnosti. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe.

(132)

Prejela je pripombe CCCMC in proizvajalcev Unije glede obvestila z dne 30. novembra 2020.

(133)

V svoji predložitvi z dne 9. decembra 2020 je CCCMC poudarila, da Kolumbija ni primerna reprezentativna država in da bi bilo treba namesto nje kot primerno državo izbrati Brazilijo. Trdila je, da so uvozne cene koruze v Braziliji nižje zaradi ugodnosti pri prevozu na razdalje in količin in ne zaradi morebitnega izkrivljanja. Trdila je tudi, da če ne bi bilo mogoče uporabiti brazilskih uvoznih cen, bi bilo treba namesto popolne izključitve Brazilije iz izbire reprezentativne države uporabiti mednarodne cene. CCCMC je še poudarila, da Kolumbija ni primerna reprezentativna država, ker je opredeljeni proizvajalec imel neupravičene operativne stroške.

(134)

Industrija Unije je trdila, da je Kolumbija najprimernejša reprezentativna država. Ker je kolumbijska družba, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, ustvarjala izgubo oziroma je tako v letu 2018 kot v letu 2019, za katero so medtem postali razpoložljivi podatki, imela nizko dobičkonosnost, je eden od proizvajalcev Unije opredelil številne družbe, ki proizvajajo izdelek, podoben izdelku, ki se pregleduje. Proizvajalec Unije se je zlasti osredotočil na družbe, ki proizvajajo sestavine za industrijo pijač, čistil, hrane ter zdravstveno in farmacevtsko industrijo v Kolumbiji, katerih finančni podatki so kazali razumno raven PSA-stroškov in dobička v skladu z določbami osnovne uredbe.

(135)

Komisija je skrbno proučila vse argumente, ki so jih podale vse strani. Glede Tajske se je Komisija strinjala s CCCMC in proizvajalcem Unije, da ni primerna reprezentativna država, ker proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, ustvarjajo izgubo in/ali so podružnice kitajskih družb in ker obstajajo izvozne omejitve za nekatere proizvodne dejavnike. Hkrati družbe, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, niso kazale razumne ravni PSA-stroškov in dobička. Tajska je bila zato zavrnjena.

(136)

Komisija se je tako v svoji analizi posvetila Braziliji in Kolumbiji. Najprej je analizirala, ali so obstajale morebitne izvozne omejitve ali druga izkrivljanja glede glavnih proizvodnih dejavnikov. Glavni dejavnik pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, je koruza, ki predstavlja več kot 70 % skupnih stroškov vhodnih materialov za proizvajalce izvoznike. Komisija je ugotovila, da je količina uvoza koruze v Brazilijo predstavljala le 1,5 milijona ton v primerjavi z več kot 100 milijoni ton brazilske domače pridelave koruze (56). CCCMC je ugovarjala dejstvu, da so te količine uvoza koruze v Brazilijo nizke. Vendar v primerjavi z obsegom brazilske pridelave te količine uvoza predstavljajo le 1,5 % pridelave. Glede na to zelo omejeno količino uvoza v primerjavi z veliko domačo pridelavo je Komisija preverila cene uvoza v Brazilijo in ugotovila, da se znatno razlikujejo od mednarodnih cen koruze. CCCMC je v svojih pripombah k obvestilu z dne 30. novembra izpodbijala znatne razlike v cenah in zaprosila za dodatne informacije o primerjavi cen. Povprečna mednarodna cena koruze iz leta 2019, na katero se je Komisija sklicevala v obvestilu z dne 30. novembra, je znašala 151 EUR/tono na podlagi FOB skladno s podatki portala IndexMundi (57), medtem ko je povprečna cena uvoza koruze v Brazilijo, sporočena v zbirko GTA, znašala le 116 EUR/tono na podlagi FOB. Ta številka jasno kaže, da so bile cene uvoza v Brazilijo znatno nižje od indeksa mednarodnih cen.

(137)

Hkrati je CCCMC trdila, da so bile uvozne cene koruze v Braziliji nižje kot v Kolumbiji zaradi nižjih stroškov prevoza, saj je uvoz v Brazilijo večinoma potekal iz sosednjih držav, kot sta Argentina in Paragvaj, medtem ko je uvoz v Kolumbijo večinoma potekal iz ZDA in Argentine. Ta trditev je bila neutemeljena, saj CCCMC ni prikazala dejanskega porekla in prvega pristanišča v zadevnih državah, prav tako ni prikazala morebitnih stroškov prevoza koruze v zadevne države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(138)

CCCMC je še trdila, da kitajski proizvajalci veliko količino svoje koruze nakupijo doma. Zato je trdila, da uvozna cena v Braziliji bolje odraža položaj nakupov koruze s strani kitajskih proizvajalcev. Komisija je ugotovila, da ta argument ne vpliva na dejstvo, da so količine uvoza v Brazilijo objektivno nizke v primerjavi z obsegom domače pridelave, kar zmanjšuje reprezentativnost cene uvoza koruze v Brazilijo. Ta argument tudi ne vpliva na ugotovitev, da se cene uvoza v Brazilijo znatno razlikujejo od mednarodnih cen koruze, kar je verjetno zaradi nizke ravni uvoza in znatnega obsega domače pridelave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(139)

CCCMC je dalje trdila, da čeprav cen uvoza koruze v Brazilijo zaradi njihove nereprezentativnosti ne bi bilo mogoče uporabiti, quod non, bi bilo Brazilijo še vedno treba izbrati kot reprezentativno državo, namesto cen uvoza v Brazilijo pa bi bilo treba uporabiti primerno neizkrivljeno mednarodno ceno koruze.

(140)

Komisija je v odgovor poudarila, da, kot je pojasnjeno v nadaljevanju tega oddelka, šteje Kolumbijo za primerno reprezentativno državo v tej preiskavi na podlagi ustreznih elementov, navedenih v osnovni uredbi, vključno z razpoložljivostjo ustreznejših finančnih podatkov za proizvajalce izdelkov, podobnih citronski kislini, v primerjavi z Brazilijo. Kar zadeva kolumbijske uvozne količine in cene koruze, po podatkih portala IndexMundi skupna domača pridelava koruze v Kolumbiji znaša 1,5 milijona ton, pri čemer uvoz koruze po podatkih zbirke GTA znaša okoli 5,5 milijona ton in tako predstavlja 365 % proizvodnje. Ta primerjava kaže, da se za razliko od Brazilije količine uvoza v Kolumbijo zdijo reprezentativne ob upoštevanju obsega domače proizvodnje. Kar zadeva cene koruze, je povprečna cena uvoza koruze v Kolumbijo, sporočena v zbirko GTA, za leto 2019 znašala 174 EUR/tono na podlagi CIF, kar je mnogo bliže in v skladu s povprečno mednarodno ceno koruze 151 EUR/tono na podlagi FOB, ob upoštevanju, da bi bila mednarodna uvozna cena na podlagi CIF višja. Ker Kolumbija v drugih pogledih velja za primerno reprezentativno državo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, so cene uvoza koruze v Kolumbijo večinoma skladne z mednarodnimi cenami koruze in ni dokazov o morebitnem izkrivljanju, ki bi vplivalo na cene koruze v Kolumbiji. Poleg tega ni razloga za izbiro Brazilije kot primerne reprezentativne države in uporabo mednarodne referenčne vrednosti namesto cen uvoza v primerno reprezentativno državo, kot predpisuje prva alinea drugega pododstavka člena 2(6a)(a).

(141)

Kar zadeva preostale proizvodne dejavnike, izvozne omejitve za nekatere proizvodne dejavnike obstajajo v Braziliji (zahtevano izdajanje izvoznih dovoljenj za apno) in na Tajskem (zahtevano izdajanje izvoznih dovoljenj za sadro), ne pa v Kolumbiji, kot potrjuje ustrezni seznam OECD (58). Čeprav imajo ti dejavniki veliko bolj omejeno težo v stroških proizvodnje nekaterih proizvajalcev izvoznikov in se niso uporabljali za vse proizvajalce izvoznike, je bil to dodaten pomemben element pri izbiri primerne reprezentativne države.

(142)

Pri izbiri primerne reprezentativne države je Komisija preverila tudi razpoložljivost javnih finančnih podatkov za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, na Tajskem, v Braziliji in Kolumbiji v skladu z osnovno uredbo.

(143)

Ker Tajska, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 117, ni veljala za primerno reprezentativno državo, se je Komisija v svoji primerjalni analizi osredotočila na Brazilijo in Kolumbijo.

(144)

V zvezi z Brazilijo in Kolumbijo je Komisija v obvestilu z dne 5. marca navedla družbe, ki v teh državah proizvajajo citronsko kislino. Tedaj ni bilo proizvajalcev, ki bi v letu 2018 imeli solidne dobičke v Braziliji ali Kolumbiji.

(145)

Komisija je v obvestilu z dne 30. novembra 2020 navedla, da je kolumbijska družba Sucroal SA, za katero so bili podatki o PSA-stroških in dobičku javno dostopni, primerna reprezentativna družba, ker proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in ima nabor izdelkov, ki je bližji citronski kislini. Hkrati je Sucroal SA izkazala nizko raven dobičkonosnosti v letu 2018, v letu 2017 pa je ustvarila izgubo.

(146)

Podoben položaj je bil v Braziliji, kjer je brazilska družba, za katero so bili finančni podatki javno dostopni, velik konglomerat, ki proizvaja širši nabor izdelkov, vključno s citronsko kislino, za leto 2018 pa je izkazovala nizko dobičkonosnost. Komisija je v obvestilu z dne 30. novembra 2020 ugotovila, da če bi za leto 2019 postali razpoložljivi novejši podatki, bi Komisija lahko te podatke uporabila, če bi izkazovali razumno raven PSA-stroškov in dobičkonosnosti, nasprotno pa bi Komisija proučila vse razpoložljive ustrezne alternative.

(147)

Po objavi tega obvestila z dne 30. novembra 2020 so podatki za družbo Sucroal SA za leto 2019 postali razpoložljivi v podatkovni zbirki Orbis. Ker je družba Sucroal SA v letu 2019 ustvarila izgubo, se finančni podatki za to družbo ne bi mogli šteti za ustrezne za določitev neizkrivljene ravni PSA-stroškov in dobička.

(148)

Komisija je zato proučila ustrezne alternative. Zlasti v okoliščinah, ko noben proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v potencialni reprezentativni državi ne izkazuje razumne ravni PSA-stroškov in dobička, lahko Komisija upošteva proizvajalce izdelka v isti splošni kategoriji in/ali sektorju izdelka, ki se pregleduje, z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki izkazujejo razumno raven PSA-stroškov in dobička.

(149)

CCCMC je trdila, da ker je družba Sucroal SA v letu 2019 imela izgubo, se Kolumbija ne bi smela šteti za primerno reprezentativno državo, temveč bi bilo treba namesto nje izbrati Brazilijo. CCCMC je ugotovila, da je bil opredeljeni proizvajalec Cargill Agricola v letu 2019 znova dobičkonosen, zato so bili njegovi PSA-stroški in dobiček primerni za potrebe preiskave. Vendar pa je Komisija ugotovila, da je dobiček družbe Cargill Agricola predstavljal manj kot en odstotek njenih prihodkov od prodaje v letu 2019 in je bil torej celo nižji od njenega dobička v letu 2018. Ta nizka raven dobička je bila na podobni ravni kot pri družbi Sucroal SA v istem letu in ni veljala za razumno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(150)

Industrija Unije je v svojih dveh sklopih pripomb predlagala uporabo podatkov družb v isti državi, ki proizvajajo isto kategorijo blaga ali so v istem proizvodnem sektorju kot izdelek, ki se pregleduje. Predlagana je bila kategorija proizvajalcev sestavin za industrijo pijač, čistil, hrane ter zdravstveno in farmacevtsko industrijo v Kolumbiji skupaj s seznamom enajstih družb v istem sektorju.

(151)

Ob upoštevanju vseh dejstev preiskave in prejetih pripomb je Komisija v podatkovni zbirki Orbis poiskala oznako NAICS 325998 (Proizvodnja vseh drugih raznih kemičnih izdelkov in preparatov). To je ista oznaka, kot jo uporabljata družbi Cargill Agricola SA in Sucroal SA. Zaradi tega iskanja je bilo v primerjavi z Brazilijo v Kolumbiji precej večje število družb z razumno ravnjo dobička, kar kaže, da je bila razpoložljivost javnih finančnih podatkov tudi v Kolumbiji reprezentativna in zanesljiva. Da bi Komisija rezultate tega iskanja omejila na družbe, ki proizvajajo izdelek, podoben citronski kislini, je poleg tega podrobno analizirala dejavnost in proizvodnjo vseh dobičkonosnih kolumbijskih družb. Na podlagi opisa njihove poslovne dejavnosti, ki je bila na voljo v podatkovni zbirki Orbis, je Komisija nato v Kolumbiji opredelila sedem družb, ki proizvajajo izdelke v kategoriji, ki je blizu citronski kislini. PSA-stroški in dobiček teh družb so se šteli za zanesljive. V primerjavi s tem je Komisija ugotovila, da v Braziliji na istem področju dejavnosti ni družb, ki bi v podatkovni zbirki Orbis imele javno dostopne finančne podatke za leto 2019.

(152)

Kolumbijske družbe, ki jih je opredelila Komisija, so tako ustrezale družbam, ki jih je industrija Unije določila kot primerne družbe v isti splošni kategoriji in/ali sektorju izdelka, ki se pregleduje. Industrija Unije je poleg teh sedmih družb predlagala še štiri druge kolumbijske družbe, za katere pa v podatkovni zbirki Orbis še niso bili na voljo finančni podatki ali opis dejavnosti. Zato se te družbe niso upoštevale pri določitvi PSA-stroškov in dobička.

(153)

Na podlagi vseh zgornjih elementov ter zlasti razpoložljivih finančnih podatkov in reprezentativnosti uvozne cene koruze, ki je pomemben proizvodni dejavnik, je Komisija zato sklenila, da je Kolumbija primerna reprezentativna država za izračun normalne vrednosti v tej preiskavi.

(154)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci dvomili o izbiri Kolumbije kot primerne reprezentativne države s strani Komisije. Ponovili so že navedeno trditev, da Kolumbija ni razumna izbira, saj edini kolumbijski proizvajalec citronske kisline v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bil dobičkonosen, medtem ko je brazilski proizvajalec bil. Ponovili so še, da cene koruze v Braziliji niso bile izkrivljene. Ker sta bili ti trditvi že obravnavani v uvodnih izjavah 136 in 149 te uredbe in niso bili predloženi novi dokazi v zvezi s tem, sta bili zavrnjeni.

(155)

Navedene strani so nadalje trdile, da je Komisija uporabila podatke o PSA-stroških in dobičkonosnosti kolumbijskih družb iz drugih proizvodnih sektorjev, ne da bi dokazala, da imajo te družbe enako raven PSA-stroškov in dobička kot proizvajalci citronske kisline.

(156)

V skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe se normalna vrednost računsko določi na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, kadar je potrjena prisotnost znatnega izkrivljanja. Konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSA-stroške in za dobiček. Ker PSA-stroškov in dobička kolumbijske družbe Sucroal SA ni bilo mogoče uporabiti iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 145 in 147, je Komisija uporabila podatke za najbližji sektor, ki vključuje izdelek v preiskavi, kadar se je za navedene stroškovne elemente štelo, da niso izkrivljeni in so razumni. Predloženi niso bili nobeni dokazi, ki bi izpodbijali ta sklep in zlasti, da raven PSA-stroškov in dobička kolumbijskih družb v sektorju, ki je najbližje citronski kislini, ni bila razumna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(157)

Komisija je nadalje ugotovila, da v nasprotju z industrijo Unije CCCMC in sodelujoči proizvajalci izvozniki niso predložili ali predlagali seznama proizvajalcev v isti potencialni reprezentativni državi, ki proizvajajo isto ali podobno kategorijo blaga ali delujejo v istem ali podobnem proizvodnem sektorju kot izdelek, ki se pregleduje, ter katerih finančne podatke bi Komisija lahko uporabila.

(158)

Zato in iz razlogov, naštetih v uvodni izjavi 151, je Komisija menila, da so finančni podatki sedmih družb, ki jih je opredelila v Kolumbiji in proizvajajo izdelke v kategoriji, ki je blizu citronski kislini, razumni približki neizkrivljenih PSA-stroškov in dobička, ki se lahko uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. Trditev CCCMC in treh sodelujočih proizvajalcev je bila zato zavrnjena.

3.4   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(159)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in drugih ustreznih informacij, ki so na voljo v dokumentaciji, določila seznam proizvodnih dejavnikov in virov, kot so materiali, energija in delovna sila, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(160)

Komisija je določila tudi vire, ki se uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe (podatkovna zbirka GTA, nacionalni statistični podatki itd.). Komisija je v istem obvestilu določila oznake harmoniziranega sistema (HS) za proizvodne dejavnike, ki naj bi se po informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani, prvotno uporabljali za analizo GTA.

(161)

Komisija je v svojem obvestilu z dne 30. novembra 2020 potrdila, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnih dejavnikov, vključno s surovinami, uporabila podatke iz podatkovne zbirke GTA.

3.5   Viri, uporabljeni za stroške elektrike, vode in delovne sile

3.5.1   Elektrika

(162)

Za elektriko je Komisija uporabila že razpoložljivo ceno družbe Enel, ki je pomemben dobavitelj elektrike v Kolumbiji. Ta vir zagotavlja enotno povprečno ceno elektrike na mesec.

3.5.2   Voda

(163)

Tarifo za vodo je zagotovila družba Acueducto, ki je odgovorna za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v Bogoti. Te informacije so omogočile ugotavljanje tarif, ki so se uporabljale za industrijske uporabnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.5.3   Delovna sila

(164)

Komisija je za določitev plač v Kolumbiji uporabila statistiko MOD (59). Ta statistika zagotavlja informacije o mesečnih plačah zaposlenih v proizvodnem sektorju in povprečne opravljene tedenske ure v Kolumbiji v letu 2019.

(165)

Komisija ni prejela nobenih pripomb o virih za določitev neizkrivljenih stroškov elektrike, vode in delovne sile, zato je te vire uporabila za določitev normalne vrednosti.

3.6   Viri, uporabljeni za PSA-stroške in dobiček

(166)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe bi konstruirana normalna vrednost morala vključevati neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in za dobiček. Poleg tega je bilo treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike.

(167)

Za določitev neizkrivljene vrednosti PSA-stroškov in dobička je Komisija upoštevala delež stroškov proizvodnje, ki jih PSA-stroški in dobiček predstavljajo v reprezentativnih družbah v Kolumbiji, kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.

(168)

Pridobljene vrednosti, izražene kot odstotek prihodka, so znašale 14,2 % za dobiček in 17 % za PSA-stroške.

3.7   Surovine

(169)

Za vse surovine in pomožne materiale je Komisija upoštevala cene uvoza v reprezentativno državo. Cena uvoza v reprezentativno državo je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, na enoto. Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na te cene. Podobno se ni upošteval uvoz v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (60).

(170)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je navedeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države. Pozneje, med posameznimi izračuni stopnje dampinga, je Komisija k uvozni ceni dodala specifične domače stroške družbe za prevoz. Stroški notranjega prevoza za vse surovine so bili ocenjeni na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(171)

Za surovine z zanemarljivim vplivom v smislu stroškov, o katerih družbe niso poročale v Prilogi III k obvestilu o začetku, so bili taki stroški vključeni v režijske stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v oddelku 3.8. Proizvodni dejavniki, izraženi kot režijski stroški, so navedeni v razkritjih za posamezne družbe.

(172)

Industrija Unije je v svojih pripombah z dne 16. marca 2020 ugotovila, da za nekatere surovine bodisi niso obstajale povprečne vrednosti uvoza ali pa so se te povprečne vrednosti nanašale na majhne količine in so bile zato nezanesljive ali pa so obstajali drugi razlogi, ki vzbujajo dvom glede njihove zanesljivosti. Predlagala je, da bi se v teh primerih morale uporabiti vrednosti iz statistik za regije ali iz statistik, objavljenih s tržnimi raziskavami ponudnikov, kot so ArgusMedia, AgroChart ali IntraTec.

(173)

Industrija Unije je v svojih pripombah z dne 11. decembra 2020 znova navedla, da bi bilo v primeru Kolumbije mogoče stroške za podatke o proizvodnji določiti na podlagi podatkov za uvoz ter razpoložljivih javnih podatkov za cene elektrike in vode ter javnih podatkov o stroških delovne sile. Poudarila je, da so se nekatere povprečne vrednosti uvoza za manj pomembne stroškovne dejavnike zdele visoke, in predlagala, naj se nadomestijo s podatki specializiranih izvajalcev podatkovnih storitev.

(174)

V svoji predložitvi z dne 23. marca 2020 je CCCMC pripomnila, da so bile nekatere uvozne cene za nekatere ključne materiale, kot so premog, žveplova kislina in klorovodikova kislina, v Kolumbiji neobičajno visoke in zato niso bile reprezentativne. Trdila je še, da so bile velike razlike med razkritimi uvoznimi cenami Kolumbije, Tajske in Brazilije ter da so se uvozne cene znatno razlikovale celo za isti material, ki ga je uvažala ista država, kar bi lahko bilo zaradi razlik v kakovosti v okviru iste oznake HS. CCCMC je pozvala Komisijo, naj ugotovi razlog za te razlike in jih odpravi. Komisija je ta argument upoštevala in, kjer je bilo to upravičeno, nadomestila nereprezentativne uvozne cene z zanesljivimi viri, kot je podrobno opredeljeno v preglednici A.

(175)

CCCMC je še trdila, da ker se nekatere surovine za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, kupujejo na kitajskem domačem trgu, ni upravičeno le uporabiti uvozne cene določene tretje države, saj slednje cene verjetno vključujejo višje stroške odpreme/dostave, kot veljajo za surovine, kupljene na domačem trgu. Tako je zlasti pri nevarnih kemikalijah, kot sta žveplova in klorovodikova kislina, za dostavo katerih se uporabljajo posebna vozila. Zato je CCCMC menila, da je treba izvesti potrebne prilagoditve za zagotovitev poštene primerjave.

(176)

V zvezi s tem argumentom je Komisija ugotovila, da iz razlogov, opredeljenih v oddelku 3.2.1, v tem pregledu zaradi izteka ukrepa uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe. Komisija zato išče neizkrivljene stroške v primerni reprezentativni državi za zagotovitev, da na uporabljene stroške ne vplivajo izkrivljanja in da ti temeljijo na razpoložljivih podatkih. Zaradi pomanjkanja informacij o morebitnih izkrivljanjih na trgu reprezentativne države glede teh nevarnih kemikalij in ker CCCMC ni zagotovila podatkov za utemeljitev svoje trditve o višjih stroških prevoza, se za vrednosti uvoza reprezentativne države šteje, da izpolnjujejo merila člena 2(6a) osnovne uredbe in zagotavljajo razumno oceno cene v reprezentativni državi, vključno s stroški prevoza. Ker uvoženi vložki glede cen obenem konkurirajo na domačem trgu reprezentativne države, jih je Komisija štela za zanesljiv približek.

(177)

Komisija je zato uporabila cene uvoza v Kolumbijo, sporočene v GTA. Kadar te cene niso bile reprezentativne ali so bile drugače nezanesljive, so se iskale mednarodne referenčne vrednosti. Kadar te niso bile na voljo, so se uporabile zanesljive cene iz drugih virov, kot je podrobno navedeno v preglednici A.

(178)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in so bile zbrane med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in tarifne oznake, ki se uporabljajo v Braziliji, Kolumbiji ali na Tajskem, kjer je to ustrezno:

Preglednica A

Proizvodni dejavnik

Tarifna oznaka

Vir podatkov o uvozu, ki jih Komisija namerava uporabiti

Merska enota

Surovine / potrošni material

 

 

 

Koruza

1005901100

GTA (Kolumbija) (61)

kg

Sušen sladki krompir

0714209000

GTA (Kolumbija)

kg

Natrijev klorid / jedilna sol

2501009100 / 2501001000 , 2501002000 , 2501009200 , 2501009900

GTA (Kolumbija)

kg

Žveplova kislina

2807 00 10

GTA (Brazilija)

kg

Žveplo / tekoče žveplo

2503000000

GTA (Kolumbija)

kg

Klorovodikova kislina

2806 10 20

GTA (Brazilija)

kg

Aktivno oglje

3802100000

GTA (Kolumbija)

kg

Apnenčev prah / moka

2521 00 00

GTA (Brazilija)

kg

Sredstvo proti penjenju

3402200000 / 3402909000

GTA (Kolumbija)

kg

Diatomit

2512000000 / 3802901000

GTA (Kolumbija)

kg

Perlit

2530100000

GTA (Kolumbija)

kg

Amilaza

(Glukoamilaza) / Encim za pretvorbo v sladkor

3507909000

GTA (Kolumbija)

kg

Kalcij

2805 12 00

GTA (Brazilija)

kg

Kavstična soda (natrijev hidroksid)

2815110000 / 2815120000

GTA (Kolumbija)

kg

Tekoče baze

2815120000

GTA (Kolumbija)

kg

Vodikov peroksid

2847000000

GTA (Kolumbija)

kg

Moka (pšenica ali soržica)

1101000000

GTA (Kolumbija)

kg

Lesna moka

4405000000

GTA (Kolumbija)

m3

Kalcijev oksid

2825904000

GTA (Kolumbija)

kg

Živo apno

2522100000

GTA (Kolumbija)

kg

Otrobi iz koruze

2302100000

GTA (Kolumbija)

kg

Tekočina namočenega zrnja koruze

1901901000

GTA (Kolumbija)

kg

Kalcijev karbonat / kalcit

2836500000

GTA (Kolumbija)

kg

Aktivirana glina

3802901000

GTA (Kolumbija)

kg

Filtracijsko sredstvo (perlit)

2530100000

GTA (Kolumbija)

kg

Natrijev diacetat

2915292000

GTA (Kolumbija)

kg

Citronska kislina

2918140000

GTA (Kolumbija)

kg

Natrijev citrat

2918153000

GTA (Kolumbija)

kg

Zaviralec korozije in oblog

2921 59

GTA (Brazilija)

kg

Surovi premog / mulj

2701 19 00

GTA (Brazilija)

kg

Dizelsko gorivo

2710192100

GTA (Kolumbija)

m3

Pakiranje – vreča iz folije

3923299000

GTA (Kolumbija)

kos

Pakiranje – mehka plošča

3923900000

GTA (Kolumbija)

kos

Pakiranje – paleta

4421999000

GTA (Kolumbija)

kos

Pakiranje – kartonska škatla

4819200000

GTA (Kolumbija)

kos

Pakiranje – papirnata vreča

4819301000

GTA (Kolumbija)

kos

Pakiranje – papirnata vreča

4819400000

GTA (Kolumbija)

kos

Pakiranje – pletena vreča

6305331000

GTA (Kolumbija)

kos

Pakiranje – trpežna vreča iz folije

3920100000

GTA (Kolumbija)

kos

Stranski proizvodi / odpadki

 

 

 

Plin

2705000000

GTA (Kolumbija)

kg

Visokoproteinski odpadki / ostanki koruznega škroba

2303100000

GTA (Kolumbija)

kg

Koruzna krma

2303300000

GTA (Kolumbija)

kg

Kalcijev sulfat

2833299000

GTA (Kolumbija)

kg

Drugi odpadki kemijske industrije (zrnato blato)

3825 90 00

GTA (Brazilija)

kg

Olje iz koruznih kalčkov / koruzno olje

1518009000 / 1515290000

GTA (Kolumbija)

kg

Grob koruzni zdrob / ostanki koruznega škroba

2303100000

GTA (Kolumbija)

kg

Moka iz pšeničnega glutena

1109000000

GTA (Kolumbija)

kg

Micelij (pripravek, ki se uporablja kot krma za živali)

2309909000

GTA (Kolumbija)

kg

Žitni kalčki

1104300000

GTA (Kolumbija)

kg

Kalcitni prah

2836500000

GTA (Kolumbija)

kg

Sadra

2520100000

GTA (Kolumbija)

kg

Pepel, žlindra

2621900000

GTA (Kolumbija)

kg

Ostanek, dobljen pri ekstrakciji olja iz koruznih kalčkov

23069010 /90

GTA (Tajska)

kg

Koruzna glutenska moka / prah

2302100000

GTA (Brazilija)

kg

Granule beljakovin v prahu (ostanek koruze)

2302100000

GTA (Brazilija)

kg

Proteinska filtrna pogača (ostanek koruze)

2302100000

GTA (Brazilija)

kg

Škropljene koruzne pleve

2302100000

GTA (Brazilija)

kg

3.8   Izračun normalne vrednosti

(179)

Komisija je normalno vrednost določila v naslednjih korakih.

(180)

Prvič, določila je neizkrivljene stroške proizvodnje (kar zajema porabo surovin, delo in energijo). Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto na podlagi zgoraj navedenih virov.

(181)

Drugič, da bi Komisija določila neizkrivljene stroške proizvodnje, je prištela režijske stroške proizvodnje. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so se zvišali za stroške surovin in pomožnih materialov iz uvodne izjave 171, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak od proizvajalcev izvoznikov. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(182)

Nazadnje je Komisija za zgornji izračun uporabila PSA-stroške in tehtan povprečni dobiček sedmih reprezentativnih kolumbijskih proizvajalcev sestavin za pijač, čistil, hrane ter zdravstveno in farmacevtsko industrijo.

(183)

Kadar so te vrednosti izražene kot odstotek stroškov proizvodnje, znašajo 24,82 % za PSA-stroške in 20,72 % za dobiček. Kadar so te iste vrednosti izražene kot odstotek od prihodka, znašajo 17 % za PSA-stroške in 14,2 % za dobiček.

(184)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Komisija je računsko določila normalno vrednost na vrsto izdelka za vsakega od štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

3.9   Izvozna cena

(185)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.10   Primerjava

(186)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(187)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Na podlagi tega so bile izvedena nadomestila za prevoz, zavarovanje, manipuliranje, natovarjanje in druge tozadevne stroške, pakiranje, stroške kredita ter bančne stroške in provizije, kadar je bilo to primerno in upravičeno.

3.11   Stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike

(188)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(189)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 42 % za družbo Weifang Ensign Industry Co., Ltd in 144 % za družbo COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) Co. Ltd. Za družbo RZBC Group (RZBC (Juxian) Co., Ltd. in povezanega trgovca RZBC Imp. & Exp. Co., Ltd.) ter za družbo Jiangsu Guoxin Union Energy Co. Ltd, za katere veljajo cenovne zaveze, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 191, stopnja dampinga ni bila izračunana.

3.12   Stopnje dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike

(190)

Komisija je povprečno stopnjo dampinga določila tudi za nesodelujoče proizvajalce izvoznike. Na podlagi razpoložljivih dejstev je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabljena najvišja stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev, predvsem zaradi znatno nižje ravni izvoznih cen nesodelujočih družb.

3.13   Sklep o nadaljevanju dampinga

(191)

Skupno se je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom večina kitajskega izvoza v EU (od 70 do 90 %) izvedla po znatnih dampinških cenah. Preostali kitajski izvoz sta izvajala dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, za katera ni bil ugotovljen damping. Za ta dva proizvajalca izvoznika veljajo cenovne zaveze, njun izvoz v Unijo pa se je izvajal po minimalni uvozni ceni. Za njune izvozne cene v Unijo se je zato štelo, da so nanje vplivale zaveze in zato niso bile dovolj zanesljive, da bi se lahko uporabile za ugotovitev, ali se bo damping v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa nadaljeval.

(192)

Skratka, za veliko večino kitajskega izvoza v Unijo se je damping nadaljeval. Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

(193)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v zadevni državi ter privlačnost trga Unije; razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji in prakse izogibanja.

(194)

Kot je navedeno zgoraj, so se javili samo štirje kitajski proizvajalci izvozniki. Informacije o proizvodni in neizkoriščeni zmogljivosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki jih je Komisija imela na voljo, so bile torej omejene.

(195)

Večina ugotovitev v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga, predstavljenih v nadaljevanju, je zato morala temeljiti na drugih virih, in sicer podatkovnih zbirkah Eurostata in GTA ter informacijah, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije. Rezultati analize teh informacij so predstavljeni v nadaljevanju.

4.1   Proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v zadevni državi

(196)

Zgolj na podlagi izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je preiskava razkrila okoli 129 000 ton neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, kar znaša 20 do 40 % povpraševanja EU. V OPP je celotna kitajska proizvodna zmogljivost po ocenah tri- do štirikrat višja od skupne potrošnje EU.

(197)

Domače kitajsko povpraševanje je po ocenah znašalo okoli 465 000 ton, kar je manj kot 24 % proizvodne zmogljivosti države. Hkrati načrtovana nadaljnja povečanja zmogljivosti kažejo, da bo slednja v letu 2021 dosegla raven celotne svetovne potrošnje (62), kar bo le še okrepilo obstoječe kitajske presežne zmogljivosti. Te nove zmogljivosti bodo zelo verjetno pomenile še večji pritisk na izvoz, med drugim tudi zaradi vrzeli med zmogljivostjo in prej navedenimi ravnmi domačega povpraševanja. Zelo malo verjetno je, da bi se kitajska domača potrošnja toliko povečala, da bi lahko absorbirala obstoječo zmogljivost, kaj šele povečano zmogljivost. Hkrati je zaradi ukrepov, ki že veljajo na številnih drugih trgih, zelo verjetno, da se bo znatno povečal dampinški uvoz, če bi bili ukrepi v Uniji razveljavljeni.

4.2   Privlačnost trga Unije

(198)

Privlačnost trga Unije za kitajski izvoz je bila očitna glede na stalno in množično prisotnost celo ob ukrepih, ki dosega 30 do 50 % tržnega deleža Unije.

(199)

Na privlačnost trga Unije opozarja tudi dejstvo, da kitajski vlagatelj gradi novo tovarno z zmogljivostjo do 60 000 ton v Uniji (63).

(200)

Hkrati so kitajski izvoz na druge pomembne trge, kot so ZDA, Brazilija, Kolumbija, Indija ali Tajska, omejevali ukrepi trgovinske zaščite.

(201)

Privlačnost trga Unije so še potrdili elementi cen v nadaljevanju.

4.3   Razmerje med cenami izvoza v tretje države in ravnjo cen v Uniji

(202)

Cene izvoza štirih sodelujočih družb v tretje države so bile 20 do 40 % nižje od cen izvoza v Unijo, kar znova poudarja njeno privlačnost.

4.4   Prakse izogibanja

(203)

Prakse izogibanja prek Malezije, ki so januarja 2016 pripeljale do uvedbe dajatve proti izogibanju in so navedene v uvodni izjavi 5, so še dodatno poudarile privlačnost trga Unije za kitajski izvoz.

4.5   Verjetne cene in stopnje dampinga v primeru razveljavitve ukrepov

(204)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se je damping nadaljeval za veliko večino kitajskega izvoza.

(205)

Hkrati vse kaže, da bi prodaja v primeru izteka ukrepov potekala po dampinških cenah.

(206)

Prvič, dejstvo, da so vse družbe z zavezami prodajale natanko po minimalni uvozni ceni iz zaveze, je kazalo, da je zaveza delovala kot spodnja cenovna meja. Brez take spodnje cenovne meje in ob konkurenci ostalega kitajskega izvoza, ki je za 30 do 40 % cenejši od cene iz zavez, bi podjetja morala prodajati po tem nižjem cenovnem razponu, da bi se lahko obdržala na trgu. To bi po vsej verjetnosti pripeljalo do višjih stopenj dampinga za vse družbe, za katere veljajo zaveze.

(207)

Drugič, izogibanje je bilo mogoče šteti kot dodatni dejavnik, ki kaže na interes izvoznikov za vstop na trg Unije in njihovo nezmožnost konkuriranja na trgu Unije po nedampinških stopnjah. Obstajal je tudi vzorec nepoštenega oblikovanja cen s strani kitajskih podjetij, kadar ta izvažajo na druge trge, kot kaže visoko število ukrepov trgovinske zaščite pred citronsko kislino v tretjih državah, navedenih v uvodni izjavi 200.

(208)

Tretjič, cene izvoza štirih sodelujočih družb v tretje države so bile precej nižje od tistih pri izvozu v Unijo, kar kaže na verjetnost dodatnega znižanja izvoznih cen in s tem dodatnega povečanja stopenj dampinga v primeru izteka ukrepov.

4.6   Sklep

(209)

V primeru izteka ukrepov je zgornja analiza razkrila nadaljevanje dampinga in veliko verjetnost povečanja stopenj dampinga s še večjo prisotnostjo uvoza na privlačni trg Unije.

(210)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci izpodbijali ugotovitve o neizkoriščeni zmogljivosti. Trdili so, da so se neizkoriščene zmogljivosti glede na lastne izračune Komisije zmanjšale s 192 000 ton leta 2015 (prejšnji pregled) na 129 000 ton v OPP, kar je v nasprotju z ugotovitvijo vse večje neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, ki pomeni večji pritisk na izvoz. Komisija je poudarila, da je presežne zmogljivosti ocenila na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Ti sodelujoči proizvajalci izvozniki se razlikujejo od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz prejšnjega pregleda. Zato je primerjava CCCMC in treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov napačna. Vsekakor pa 129 000 ton še vedno predstavlja veliko presežno zmogljivost. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(211)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci izvozniki trdili, da Komisija ni preverila zanesljivosti in točnosti domnevnih dokazov o načrtovanih povečanjih zmogljivosti, ki jih je predložila industrija Unije. Komisija je navedla, da je pozorno proučila pripombe industrije Unije in CCCMC v zvezi s tem, njen pregled pa ni razkril nobenih elementov, ki bi lahko spremenili njene ugotovitve, kot so pojasnjene v uvodni izjavi 197.

(212)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci izvozniki trdili, da je sklep Komisije, da bi se cene izvoza v Unijo ob odsotnosti ukrepov znižale na ravni tretjih držav, popolna špekulacija. Trdili so še, da Komisija ni predložila nobene količinske opredelitve ali analize v zvezi s svojim sklepom, da bi se izvoz iz LRK v odsotnosti ukrepov verjetno povečal in potekal po višjih stopnjah dampinga. Trdili so tudi, da Komisija ni predložila dobre ekonomske utemeljitve, zakaj bi kitajski proizvajalci izvozniki, če ukrepi ne bi bili podaljšani, znatno znižali cene svojega izvoza v Unijo.

(213)

Komisija je v odgovor navedla, da je bilo v preiskavi jasno ugotovljeno, da se damping nadaljuje, celo na podlagi izvoznih cen, podprtih z minimalnimi uvoznimi cenami v zavezah. Cene proizvajalcev izvoznikov, za katere ne veljajo zaveze, so bile znatno nižje, kar jasno kaže, da bi se cene brez zavez verjetno znižale. Komisija je ugotovila še, da so bile cene izvoza v Unijo pri vseh proizvajalcih izvoznikih, za katere veljajo zaveze, znatno višje od cen izvoza na druge trge, kar kaže, da bi trg Unije privabil povečanje uvoza. Ti elementi so skupaj z znatno neizkoriščeno zmogljivostjo v LRK jasno podprli ugotovitev, da bi se izvoz v Unijo v primeru razveljavitve ukrepov verjetno nadaljeval po dampinških cenah in po povečanem obsegu.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(214)

Podobni izdelek sta v OPP proizvajala dva proizvajalca v Uniji. Proizvajalca predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(215)

V zvezi z dejstvom, da industrijo Unije predstavljata le dva proizvajalca, je Komisija predstavila nekatere številke v tej uredbi z razponi in/ali indeksi v skladu s členom 19 osnovne uredbe, da bi zaščitila zaupne informacije.

(216)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom določena v razponu od 300 000 do 350 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov dveh proizvajalcev Unije.

5.2   Potrošnja Unije

(217)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi prodaje na prostem trgu industrije Unije na trgu Unije ter uvoza iz LRK in drugih tretjih držav, kot je navedeno v izpolnjenih vprašalnikih in statistiki uvoza na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6).

(218)

Potrošnja na prostem trgu Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Celotna potrošnja Unije

500 000 – 550 000

535 000 – 585 000

535 000 – 585 000

515 000 – 565 000

Indeks

100

107

107

103

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(219)

Potrošnja Unije se je najprej povečala za 7 %, vrh pa je dosegla v letih 2017 in 2018. Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja nekoliko zmanjšala, vendar je ostala 3 % višja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(220)

Razlog za povečanje potrošnje citronske kisline je bilo povečanje potrošnje izdelkov, ki uporabljajo izdelek, ki se pregleduje, v različnih industrijah, kot so prehrambna industrija in industrija detergentov za uporabo v gospodinjstvu ter farmacevtska in kozmetična industrija. Hkrati je zakonodaja, s katero se zahteva nadomestitev fosfatov v detergentih za uporabo v gospodinjstvu, dodatno prispevala k povečanju potrošnje izdelka, ki se pregleduje, saj je citronska kislina eden od primernejših nadomestkov za fosfate v teh načinih uporabe.

5.3   Uvoz iz zadevne države

5.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(221)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6). Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) in izpolnjenih vprašalnikov industrije Unije.

(222)

Uvoz iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz Kitajske

207 295

190 750

223 185

205 595

Indeks

100

92

108

99

Tržni delež (v %)

40–45

34–39

40–45

38–43

Indeks

100

86

100

96

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(223)

Obseg uvoza iz Kitajske je bil v celotnem obravnavanem obdobju znaten ter je v primerjavi z letom 2016 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal na skoraj enaki ravni. Manjši uvoz v letu 2017 in večji uvoz v letu 2018 sta povezana z dejstvom, da je citronska kislina izdelek, ki se prevaža v velikih količinah, taka velika količina pa je na trg Unije vstopila januarja 2018 in je bila zato pripisana uvozu za leto 2018 (uvoz januarja 2018 je okoli 50 % večji kot decembra 2017). Na splošno je bil obseg uvoza iz Kitajske stabilen.

(224)

Tržni delež uvoza citronske kisline iz Kitajske je bil znaten in je večinoma ostal v razponu 40 %, v obravnavanem obdobju pa je bilo evidentirano majhno zmanjšanje za 1,4 odstotne točke. Ker se je uvoz iz drugih držav prav tako zmanjšal, kot je opisano v uvodnih izjavah 234 do 235, je Komisija ugotovila, da je bilo povečano povpraševanje v obravnavanem obdobju zadoščeno s povečano proizvodnjo industrije Unije.

5.3.2   Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(225)

Komisija je določila cene uvoza na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6). Povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Kitajska

736,7

773,8

738,2

701,9

Indeks

100

105

100

95

Vir: Podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(226)

Cena citronske kisline, uvožene iz Kitajske, je bila v obravnavanem obdobju stabilna. Na splošno se je cena kitajske citronske kisline v primerjavi z letom 2016 znižala za 5 %. Uvozne cene iz Kitajske so v primerjavi s cenami Unije ostale znatno nižje, kot kaže preglednica 8.

(227)

Povečanje uvoznih cen v letu 2017 je mogoče povezati s povečanjem potrošnje, ki je bila, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 219, posebej visoka v letu 2017 zaradi zakonodajnih sprememb, opisanih v uvodni izjavi 220 v zvezi s fosfati. Povečano povpraševanje je spodbudilo zvišanje uvoznih cen. Cene so nato v letih 2018 in 2019 znova upadle, ko se je povpraševanje prilagodilo.

(228)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(a)

tehtane povprečne prodajne cene za posamezno vrsto izdelka proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

(b)

ustrezne tehtane povprečne cene za posamezne vrste uvoženih izdelkov sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, ki so določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), vključno s protidampinško dajatvijo, z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške, nastale po uvozu.

(229)

V nadaljevanju sta prikazani dve ravni stopenj nelojalnega nižanja cen, kjer prva zajema sodelujoče proizvajalce izvoznike, za katere ne velja zaveza iz uvodne izjave 189. Druga raven prav tako vključuje tri sodelujoče subjekte, za katere velja zaveza. Razlikovanje je vzpostavljeno zato, ker so na cene družb, za katere velja zaveza, vplivali pogoji iz zaveze.

(230)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo mogoče določiti z uporabo cen za vsako posamezno vrsto izdelka, ker te informacije niso bile na voljo. Zato je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen določeno na podlagi primerjave skupnih tehtanih povprečnih prodajnih cen za proizvajalce Unije in za nesodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike.

(231)

Primerjave cen so bile izvedene za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultati primerjav so bili izraženi kot delež prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazali so več kot 19-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen za proizvajalce izvoznike, za katere ne velja zaveza, in več kot 10-odstotno za proizvajalce izvoznike, za katere velja zaveza.

5.4   Uvoz iz tretjih držav, razen Kitajske

(232)

Uvoz citronske kisline iz tretjih držav, razen Kitajske, je prihajal predvsem iz Kambodže, Kolumbije in Tajske.

(233)

(Skupni) obseg uvoza ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz citronske kisline iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Tajska

Obseg (v tonah)

19 410

20 163

13 203

13 305

Indeks

100

104

68

69

Tržni delež (v %)

< 5

< 5

< 5

< 5

Povprečna cena (v EUR)

817

887

847

784

Indeks

100

109

104

96

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

10 331

18 612

7 909

7 194

Indeks

100

180

77

70

Tržni delež (v %)

< 5

< 5

< 5

< 5

Povprečna cena (v EUR)

1 094

1 001

1 251

1 265

Indeks

100

92

114

116

Skupaj vse tretje države

Obseg (v tonah)

29 741

38 775

21 112

20 500

Indeks

100

130

71

69

Tržni delež (v %)

5–10

5–10

< 5

< 5

Povprečna cena (v EUR)

913

942

998

952

Indeks

100

103

109

104

Vir: Podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(234)

Največji obseg uvoza citronske kisline iz tretjih držav razen Kitajske je v celotnem obravnavanem obdobju prihajal iz Tajske. Uvoz iz Tajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 31 %. V vsakem letu obravnavanega obdobja so cene sledile trendu razvoja cen kitajskega uvoza, vendar so bile 11 do 15 % višje.

(235)

Uvoz citronske kisline iz vseh tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 30 %. Njihove cene so bile višje tudi v primerjavi s cenami uvoza iz Kitajske.

5.5   Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1   Splošne pripombe

(236)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

5.5.2   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(237)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

300 000 – 350 000

342 000 – 392 000

339 000 – 389 000

327 000 – 377 000

Indeks

100

114

113

109

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

350 000 – 400 000

381 000 – 431 000

395 000 – 445 000

395 000 – 445 000

Indeks

100

109

113

113

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

90–100

90–100

90–100

87–97

Indeks

100

105

100

97

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(238)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju povečal za 9 %, vrhunec pa je bil dosežen v letu 2017 (ko je bila za 14 % višja kot v letu 2016). Trend obsega proizvodnje industrije Unije večinoma sledi trendu potrošnje Unije.

(239)

Zmogljivost proizvodnje se je v obravnavanem obdobju stalno povečevala in je bila v primerjavi z letom 2016 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 13 % višja.

(240)

Izkoriščenost zmogljivosti je v obravnavanem obdobju nihala, najnižjo točko pa je dosegla med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, ko je bila 3 % nižje od ravni iz leta 2016.

5.5.3   Obseg prodaje in tržni delež

(241)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež Unije

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

250 000 – 300 000

292 000 – 342 000

280 000 – 330 000

275 000 – 325 000

Indeks

100

117

112

110

Prodaja na zaprtem trgu

0–5 000

0–5 000

0–5 000

0–5 000

Prodaja na prostem trgu

245 000 – 300 000

287 000 – 342 000

275 000 – 330 000

270 000 – 325 000

Indeks

100

116

112

110

Tržni delež prodaje na prostem trgu (v %)

50–60

54–64

52–62

54–64

Indeks

100

109

104

107

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(242)

Prodaja na zaprtem trgu, večinoma povezana s proizvodnjo posebnih izdelkov in posebnih soli, ki uporabljajo citronsko kislino kot vhodni material, je bila v vsakem letu obravnavanega obdobja na nizki ravni pod 5 000 ton in zato ni opazno vplivala na položaj industrije Unije, vključno z njenimi tržnimi deleži.

(243)

Prodaja se je razvijala podobno kot trend proizvodnje in se je v obravnavanem obdobju povečala za 10 %, najvišjo raven pa je dosegla v letu 2017.

(244)

Tržni delež industrije Unije je bil v vsakem letu obravnavanega obdobja med 50 % in 64 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je povečal za 4 odstotne točke.

5.5.4   Zaposlenost in produktivnost

(245)

Zaposlenost in produktivnost v Uniji sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost v Uniji

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

600–650

624–674

642–692

642–792

Indeks

100

104

107

107

Produktivnost (v enotah/zaposlenega)

500–550

550–600

530–580

510–560

Indeks

100

110

106

102

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(246)

Število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, se je v obravnavanem obdobju povečalo za okoli 7 % ter je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom preseglo raven 640 zaposlenih.

(247)

Produktivnost se je v obravnavanem obdobju le nekoliko povečala, in sicer za okoli 2 %. V tem smislu je produktivnost izražena kot število ton na število zaposlenih (v ekvivalentih polnega delovnega časa) med letom.

5.5.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(248)

Učinek dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije je bil omiljen z zavezami, ki se uporabljajo za raven cen velikih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so delovale kot spodnja cenovna meja za ustrezne kitajske izvozne cene.

(249)

Zato je mogoče skleniti, da si je industrija Unije opomogla od škode, ki jo je povzročil pretekli damping kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V obravnavanem obdobju se je nadaljeval proces okrevanja industrije Unije, kot kaže ugoden trend glavnih kazalnikov škode.

5.5.6   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(250)

Tehtane povprečne prodajne cene na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto na prostem trgu (v EUR/tono)

1 000 –1 100

980–1 080

1 010 –1 110

1 010 –1 110

Indeks

100

98

101

101

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

800–900

760–860

824–924

840–940

Indeks

100

95

103

105

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(251)

Tehtano povprečje prodajnih cen proizvajalcev Unije na enoto, zaračunanih nepovezanim strankam v Uniji, je bilo zelo stabilno in se je v obravnavanem obdobju povečalo le za 1 %.

(252)

Stroški proizvodnje na enoto so med obravnavanim obdobjem nihali in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegli 5 % višjo raven v primerjavi z letom 2016. Povečanje stroškov je v povezavi z le majhnim zvišanjem prodajnih cen povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 257.

5.5.7   Stroški dela

(253)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

70 000 – 80 000

70 000 – 80 000

71 400 – 81 400

72 800 – 82 800

Indeks

100

100

102

104

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(254)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečali za 4 %, kar je manj, kot je v tem obdobju znašala inflacija v Uniji.

5.5.8   Zaloge

(255)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge (v tonah)

20 000 – 25 000

16 200 – 21 200

24 400 – 39 400

24 000 – 28 000

Indeks

100

81

122

120

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

5–10

3–8

5–10

5–11

Indeks

100

71

107

110

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(256)

Končne zaloge proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale. Raven zalog je po povečani prodaji in proizvodnji stabilna. Znatno nižja raven zalog je bila ob koncu leta 2017 izjema. Izjema je povezana s povečanim povpraševanjem po citronski kislini zaradi nadomestitve fosfatov v kemijski sestavi nekaterih izdelkov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 220.

5.5.9   Donosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(257)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2016

2017

2018

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodkov od prodaje)

15–20

18–23

14–19

11–16

Indeks

100

120

94

79

Denarni tok Indeks

100

140

100

102

Naložbe (v EUR)

40 000 000 –50 000 000

35 600 000 –45 600 000

31 200 000 –41 200 000

39 600 000 –49 600 000

Indeks

100

89

78

99

Donosnost naložb (v %)

30–40

37–48

27–38

26–36

Indeks

100

125

92

86

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(258)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(259)

Dobičkonosnost med obravnavanim obdobjem je bila na najvišji ravni leta 2017. Izjemne okoliščine so bile povezane z nadomestitvijo fosfatov, kot je opisano v uvodni izjavi 220, višjo dobičkonosnost v tem letu pa bi bilo treba povezati s povečanim povpraševanjem v zadevnem letu. Skupna produktivnost industrije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila nad 10 %.

(260)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Njegov razvoj je v celotnem obravnavanem obdobju ostal na podobnih ravneh razen v letu 2017.

(261)

Donosnost naložb je dobiček kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Njeno gibanje je bilo podobno gibanju dobičkonosnosti in je ostalo na zadovoljivi ravni v celotnem obravnavanem obdobju.

(262)

Nobeden od proizvajalcev Unije ni poročal o težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

5.6   Sklep o škodi

(263)

Večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja, obseg prodaje, zaposlenost, zmogljivost, produktivnost in denarni tok, se je razvijala pozitivno. Medtem ko je trend finančnih kazalnikov, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb, negativen, so njihove absolutne ravni zadovoljive ter ne kažejo znakov znatne škode.

(264)

Komisija je zato sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

6.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

6.1   Splošne pripombe

(265)

Komisija je v uvodni izjavi 262 sklenila, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, in v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov proti kitajskemu uvozu obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske (64).

(266)

Zgoraj navedeni trendi v zvezi s cenami in obsegom uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske kažejo, da medtem ko so kitajski izvozniki ohranili močno prisotnost na trgu Unije, so veljavni ukrepi (dajatev in zaveze) pripeljali do izboljšanja tržnih razmer. Največ koristi od tega razvoja je imela industrija Unije, saj je prisotnost drugih tretjih držav na trgu ostala omejena. To pomeni, da je razlog za odpravo škode predvsem obstoj veljavnih ukrepov.

(267)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 196 in 197, imajo proizvajalci izvozniki v LRK močne in vse večje neizkoriščene zmogljivosti, s katerimi lahko zelo hitro povečajo svoj izvoz. Poleg tega je glede na donosnejše cene na trgu Unije v primerjavi s trgi večine tretjih držav verjetno, da bi bil znaten obseg izdelkov, ki se trenutno izvažajo v te države, tudi lahko preusmerjen na trg Unije v primeru izteka protidampinških ukrepov.

(268)

Hkrati imajo veliki mednarodni trgi uvedene ukrepe trgovinske zaščite pred kitajsko citronsko kislino. Zato bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka protidampinških ukrepov težje prodajali na navedenih trgih kot na nezaščitenem trgu Unije.

(269)

Hkrati ravni cen kitajskih izvoznikov celo ob uvedenih ukrepih znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. Brez dajatev bi nelojalno nižanje prodajnih cen s strani proizvajalcev izvoznikov brez zavez preseglo 29 %. Zgoraj navedeno nakazuje ravni cen, s katerimi bi kitajski proizvajalci izvozniki verjetno vstopili na trg Unije, če ukrepov ne bi bilo. Brez veljavnih ukrepov industrija Unije ne bi mogla ohraniti svojih cen, kar bi kot v prvotni preiskavi verjetno povzročilo izgube.

(270)

Verjetnost poceni izvoza iz Kitajske v odsotnosti ukrepov potrjujejo tudi številne protidampinške preiskave v zvezi s citronsko kislino iz Kitajske v drugih državah, navedenih v uvodni izjavi 200.

(271)

Povezava visoke izvozne zmogljivosti kitajskih proizvajalcev in škodljivih cen bi neposredno pripeljala do naglega zmanjšanja prodaje industrije Unije in/ali upada njenih cen, ta učinek pa bi močno poslabšal finančni položaj, kar bi ogrozilo preživetje industrije Unije, kot kaže prekinitev delovanja drugih proizvajalcev unije iz uvodne izjave 276.

(272)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci predložili pripombe v zvezi z verjetnostjo ponovitve škode, da povečan uvoz po nižjih cenah v primeru izteka ukrepov ne bi bil prodajno ali tržno smiseln. CCCMC je trdila tudi, da ukrepi trgovinske zaščite v drugih državah ne bi bistveno vplivali na odločanje proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske. Ti trditvi nista bili utemeljeni in nista nikakor dokazali, da bi bil širok nabor zgoraj omenjenih vsebinskih elementov in utemeljitev napačen. Komisija je poleg tega ugotovila, da so uvozne cene brez dajatev, kot so prikazane v preglednici 3, že tako veliko nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije (kot so prikazani v preglednici 11). Celo ob ohranitvi tako nizkih uvoznih cen bi to zato pomenilo pritisk na industrijo Unije, ki bi verjetno ponovno povzročil škodo. Zato teh trditev ni mogoče sprejeti.

(273)

Zato se sklene, da bi se ob odsotnosti ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz Kitajske po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

7.   INTERES UNIJE

(274)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

7.1   Interes industrije Unije

(275)

V tej preiskavi sta sodelovala oba proizvajalca Unije, ki skupaj predstavljata 100 % proizvodnje Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 263, si je industrija Unije opomogla od škode, ki jo je povzročil pretekli damping, njeno delovanje pa je vzdržno, kadar ni izpostavljena nepošteni konkurenci zaradi dampinškega uvoza.

(276)

Industrija Unije je sledila povečanemu povpraševanju po citronski kislini, vključno s potrebnimi naložbami za povečanje njene proizvodne zmogljivosti in načrti za njeno nadaljnjo razširitev.

(277)

Obenem bi prenehanje ukrepov zelo verjetno povzročilo večjo nelojalno konkurenco zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske, ki ogroža neprekinjeno delovanje preostalih proizvajalcev v sicer vzdržni industriji. Opozoriti je treba, da so trije proizvajalci v Uniji prenehali z delovanjem pred uvedbo ukrepov proti uvozu iz Kitajske.

(278)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev veljavnih ukrepov v interesu industrije Unije.

7.2   Interes nepovezanih uvoznikov

(279)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je izpolnjen vprašalnik predložil samo en nepovezan uvoznik. Zato med uvozniki v sedanji preiskavi ni bi bilo veliko interesa.

(280)

Uvozniki citronske kisline so pogosto trgovci s širšim naborom kemičnih izdelkov in zato niso omejeni na citronsko kislino. Hkrati trgovci uvažajo kemične izdelke iz drugih tretjih državah poleg Kitajske in trgujejo tudi z izdelki, ki jih proizvaja industrija Unije. Zato bo potencialni učinek ohranitve dajatev za uvoznike predvidoma zelo omejen.

7.3   Interes uporabnikov

(281)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, je Komisija prejela izpolnjene vprašalnike štirih uporabnikov iz zdravstvene in kozmetične industrije ter industrije izdelkov za higieno doma. Čeprav je industrija hrane in pijač največji uporabnik citronske kisline, v preiskavi ni sodeloval noben uporabnik iz te industrije.

(282)

Za večino uporabnikov je citronska kislina majhen ali celo zanemarljiv del njihove strukture stroškov. V nekaterih posebnih vrstah izdelkov, zlasti na področju izdelkov za higieno doma, kot so tablete za pomivalne stroje, je vsebnost citronske kisline precej višja.

(283)

Sodelujoči uporabniki so v svojih pripombah trdili, da si je industrija Unije popolnoma opomogla, in navedli, da ni sposobna povsem zadostiti povpraševanju v Uniji. V pripombah je bilo tudi omenjeno, da je zlasti za izdelke z izjemno visoko vsebnostjo citronske kisline proizvodnja teh izdelkov v Uniji manj konkurenčna v primerjavi z državami, kjer za citronsko kislino ne veljajo dajatve. Uporabniki so opozorili tudi na dobro finančno stanje proizvajalcev Unije.

(284)

Obstoječi ukrepi niso vplivali na razpoložljivost citronske kisline iz virov zunaj Unije, kot potrjuje stalna močna prisotnost kitajskega izvoza. V Uniji se načrtujejo povečanja proizvodne zmogljivosti, tako s strani proizvajalcev Unije kot s kitajsko naložbo v Uniji iz uvodne izjave 199.

(285)

Dobičkonosnost sodelujočih uporabnikov je bila visoka in za veliko večino uporabnikov je bil finančni učinek stroškov citronske kisline kot surovine zanemarljiv. Za uporabnike, vključene v proizvodnjo vrste izdelkov z višjo vsebnostjo citronske kisline, so ti izdelki predstavljali le del mnogo širšega portfelja. Med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, ko je v preiskavi sodelovalo več uporabnikov, je Komisija ugotovila, da citronska kislina predstavlja največ 5 % stroškov surovin uporabnikov, ki proizvajajo kemične izdelke. Zato se je štelo, da je bil učinek ukrepov za te uporabnike omejen.

(286)

Na splošno pozitiven učinek ukrepov na industrijo Unije je precej odtehtal omejen negativen vpliv veljavnih ukrepov na uporabnike.

7.4   Drugi dejavniki – varnost virov oskrbe

(287)

Varnost oskrbe je pomemben element trga citronske kisline. Za večino načinov uporabe citronske kisline je bil cenovni dejavnik zanemarljiv, medtem ko je bila razpoložljivost izdelka, ki se pregleduje, kot surovine ključnega pomena. Ob odsotnosti ukrepov bi bilo preživetje industrije Unije ogroženo, učinki pa ne bi bili omejeni zgolj na samo industrijo, temveč bi lahko med drugim vključevali zmanjšanje razpoložljivih virov oskrbe ali zmanjšanje števila konkurentov na trgu.

7.5   Sklep o interesu Unije

(288)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz citronske kisline s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

8.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(289)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi s ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za citronsko kislino iz Kitajske ohraniti.

(290)

Glede na izstop Združenega kraljestva Velike Britanija in Severna Irska iz Evropske unije, ki je začel veljati 1. januarja 2021, je Komisija analizirala tudi učinek tega izstopa na sklepe tega pregleda zaradi izteka ukrepa.

(291)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je bil delež skupnega uvoza citronske kisline v Združeno kraljestvo v skupnem uvozu v okviru EU-28 v celotnem obravnavanem obdobju manj kot 10-odstoten (vir: podatkovna zbirka iz člena 14(6)). Zmanjšanje notranjega trga na EU-27 ne bi vplivalo niti na privlačnost trga Unije niti na raven cen uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(292)

Prodaja edinih dveh proizvajalcev Unije v Združeno kraljestvo je bila v istem obsegu.

(293)

Za oba kitajska proizvajalca izvoznika, pri katerih je bila stopnja dampinga izračunana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, odprava izvoza v Združeno kraljestvo za namene izračuna stopnje dampinga ne bi vplivala za več kot eno odstotno točko. Iz tega izhaja, da se tudi stopnje dampinga za nesodelujoče proizvajalce ne bi spremenile.

(294)

Komisija je zato sklenila, da se rezultati te preiskave, ki je pripeljala do ohranitve protidampinških ukrepov, ne bi razlikovali ne glede na to, ali se Združeno kraljestvo v analizi upošteva ali ne. V zvezi s tem ni pripomb predložil nobena zainteresirana stran.

(295)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Po tem razkritju je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(296)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (65) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(297)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz citronske kisline in trinatrijevega citrat dihidrata, ki se trenutno uvrščata pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00 (oznaka TARIC 2918150011 in 2918150019), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo v nadaljevanju navedene družbe, so:

Družba

Dokončna protidampinška dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) Co. Ltd – No 1 Dongfeng Avenue, Wukeshu Economic Development Zone, Changchun City 130401, LRK

35,7

A874

Laiwu Taihe Biochemistry Co., Ltd. – No 89, Changjiang Street, Laiwu City, Shandong Province, LRK

15,3

A880

RZBC Co., Ltd. No 9 Xinghai West Road, Rizhao City, Shandong Province, LRK

36,8

A876

RZBC (Juxian) Co., Ltd. – No 209 Laiyang Road, Juxian Economic Development Zone, Rizhao City, Shandong Province, LRK

36,8

A877

TTCA Co., Ltd. – West, Wenhe Bridge North, Anqiu City, Shandong Province, LRK

42,7

A878

Weifang Ensign Industry Co., Ltd. No 1567 Changsheng Street, Changle, Weifang, Shandong Province, LRK

33,8

A882

Jiangsu Guoxin Union Energy Co., Ltd. No 1 Redian Road, Yixing Economic Development Zone, Jiangsu Province, LRK

32,6

A879

Vse druge družbe

42,7

A999

3.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kot je določeno v odstavku 2, se razširi na uvoz enake citronske kisline in trinatrijevega citrat dihidrata, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali sta deklarirana kot izdelka s poreklom iz Malezije ali ne (oznaki KN ex 2918 14 00 (oznaka TARIC 2918140010) in ex 2918 15 00 (oznaka TARIC 2918150011).

4.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (izdelka, ki se pregleduje), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

1.   Uvoz, ki je deklariran za sprostitev v prosti promet in so zanj izdale trgovinske račune družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v Sklepu 2008/899/ES, nadalje spremenjenem s Sklepom 2012/501/EU in Uredbo (EU) 2016/704, se oprosti protidampinških dajatev, uvedenih na podlagi člena 1, če:

(a)

ga navedene družbe proizvedejo, odpremijo in zanj izdajo trgovinski račun neposredno prvi neodvisni stranki v Uniji ter

(b)

je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in deklaracijo iz Priloge k tej uredbi, ter

(c)

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

2.   Carinski dolg nastane ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet:

(a)

če se ugotovi, da glede uvoza, opisanega v odstavku 1, eden ali več pogojev, navedenih v tem odstavku, ni izpolnjenih, ali

(b)

ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 8(9) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (66) v uredbi ali sklepu, ki velja za določene transakcije, in razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  UL L 323, 3.12.2008, str. 1.

(3)  UL L 323, 3.12.2008, str. 62.

(4)  UL L 244, 8.9.2012, str. 27.

(5)  UL L 15, 22.1.2015, str. 8.

(6)  UL L 10, 15.1.2016, str. 3.

(7)  UL L 122, 12.5.2016, str. 19.

(8)  UL L 231, 14.9.2018, str. 20.

(9)  UL C 165, 14.5.2019, str. 3.

(10)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 18, 20.1.2020, str. 3).

(11)  Povezava do spletišča o zadevnem primeru: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2432.

(12)  Obvestilo je na voljo v spisu zadeve pod številko t20.002450.

(13)  Obvestilo je na voljo v spisu zadeve pod številko t20.002149.

(14)  Podatkovno zbirko informacij o trgovini je zagotovilo podjetje IHS Markit, https://ihsmarkit.com/products.html.

(15)  Obvestilo je na voljo v spisu zadeve pod številko t20.007937.

(16)  Finančno podatkovno zbirko družbe je zagotovila družba Bureau van Dijk, www.bvdinfo.com.

(17)  Delovni dokument služb Komisije z dne 20. decembra 2017 o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite („Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the Purposes of Trade Defence Investigations“) (SWD(2017) 483 final/2) (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(18)  WTO DS 494, EU – metodologije prilagajanja stroškov, točke 7.76, 7.80 in 7.81.

(19)  UL L 338, 19.12.2017, str. 1.

(20)  Poročilo – poglavje 2, str. 6 in 7.

(21)  Poročilo – poglavje 2, str. 10.

(22)  Na voljo na spletnem naslovu http://www.fdi.gov.cn/1800000121_39_4866_0_7.html (zadnji ogled 15. julija 2019).

(23)  Poročilo – poglavje 2, str. 20 in 21.

(24)  Poročilo – poglavje 3, str. 41, 73 in 74.

(25)  Poročilo – poglavje 6, str. 120 in 121.

(26)  Poročilo – poglavje 6, str. 122–135.

(27)  Poročilo – poglavje 7, str. 167 in 168.

(28)  Poročilo – poglavje 8, str. 169, 170, 200 in 201.

(29)  Poročilo – poglavje 2, str. 15 in 16, poročilo – poglavje 4, str. 50 in 84, poročilo – poglavje 5, str. 108 in 109.

(30)  Poročilo – poglavje 3, str. 22–24, in poglavje 5, str. 97–108.

(31)  Poročilo – poglavje 5, str. 104–109.

(32)  Glej oddelek IV.2.1 13. petletnega načrta predelave žit in olj, na voljo na spletnem naslovu http://www.gov.cn/xinwen/2017-01/03/content_5155835.htm (zadnji dostop 21. decembra 2020).

(33)  Poročilo – poglavje 5, str. 100 in 101.

(34)  Poročilo – poglavje 2, str. 26.

(35)  Poročilo – poglavje 2, str. 31 in 32.

(36)  Na voljo na https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (zadnji ogled 15. julija 2019).

(37)  Poročilo – poglavja 14.1 do 14.3.

(38)  Poročilo – poglavje 4, str. 41, 42 in 83.

(39)  Poročilo – poglavje 12, str. 319.

(40)  Informacije o subvencijah, ki so na voljo na spletišču ministrstva za kmetijstvo: http://www.moa.gov.cn/gk/zcfg/qnhnzc/201904/t20190416_6179338.htm.

(41)  Glej obvestilo komisije za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) 2017/627 o razveljavitvi „Obvestila komisije za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) o zadevah v zvezi z upravljanjem projektov intenzivne obdelave koruze“, na voljo na: https://www.ndrc.gov.cn/fggz/cyfz/zcyfz/201704/t20170417_1149901.html.

(42)  Prav tam.

(43)  Poročilo – poglavje 6, str. 138–149.

(44)  Poročilo – poglavje 9, str. 216.

(45)  Poročilo – poglavje 9, str. 213–215.

(46)  Poročilo – poglavje 9, str. 209–211.

(47)  Poročilo – poglavje 13, str. 332–337.

(48)  Poročilo – poglavje 13, str. 336.

(49)  Poročilo – poglavje 13, str. 337–341.

(50)  Poročilo – poglavje 6, str. 114–117.

(51)  Poročilo – poglavje 6, str. 119.

(52)  Poročilo – poglavje 6, str. 120.

(53)  Poročilo – poglavje 6, str. 121 in 122, 126–128 ter 133–135.

(54)  Glej Delovni dokument MDS „Resolving China’s Corporate Debt Problem“ (Reševanje težave z dolgom podjetij na Kitajskem), Wojciech Maliszewski, Serkan Arslanalp, John Caparusso, José Garrido, Si Guo, Joong Shik Kang, W. Raphael Lam, T. Daniel Law, Wei Liao, Nadia Rendak, Philippe Wingender, Jiangyan, oktober 2016, WP/16/203.

(55)  Poročilo – poglavje 6, str. 121 in 122, 126–128 ter 133–135.

(56)  https://www.indexmundi.com/agriculture/?commodity=corn.

(57)  https://www.indexmundi.com/commodities/?commodity=corn&months=60&currency=eur.

(58)  https://qdd.oecd.org/subject.aspx?Subject=ExportRestrictions_IndustrialRawMaterials.

(59)  https://www.ilo.org/ilostat/faces/oracle/webcenter/portalapp/pagehierarchy/Page21.jspx?_afrLoop=2007202804813928&_afrWindowMode=0&_afrWindowId=ejmgka3iz_63#!%40%40%3F_afrWindowId%3Dejmgka3iz_63%26_afrLoop%3D2007202804813928%26_afrWindowMode%3D0%26_adf.ctrl-state%3Dejmgka3iz_119.

(60)  UL L 123, 19.5.2015, str. 33. Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi.

(61)  Na voljo na: http://www.gtis.com/gta/.

(62)  Komisija je informacije o ravni zmogljivosti na Kitajskem dne 7. junija 2020 skupaj z izvornim gradivom dala na voljo v spis, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, arhivska št. t20.004035.

(63)  China-CEE Institute: „China and Hungary: 70 years of bilateral relations in a changing world“ (Kitajska in Madžarska: 70 let dvostranskih odnosov v spreminjajočem se svetu), december 2019, str. 75.

(64)  Glej poročilo Pritožbenega organa, „United States – Anti-Dumping Measures on Oil Country Tubular Goods (OCTG) from Mexico“ (Združene države – Protidampinški ukrepi za cevni material za naftovode) (WT/DS282/AB/R), točke 108, 122 in 123.

(65)  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(66)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.


PRILOGA

Na trgovinskem računu za prodajo blaga družbe v Evropski uniji, za katero veljajo zaveze, se navedejo naslednji podatki:

1.

naslov „TRGOVINSKI RAČUN, PRILOŽEN BLAGU, ZA KATERO VELJAJO ZAVEZE“;

2.

ime družbe, ki je izdala trgovinski račun;

3.

številka trgovinskega računa;

4.

datum izdaje trgovinskega računa;

5.

dodatna oznaka TARIC, pod katero se blago na trgovinskem računu carini na meji Evropske unije;

6.

natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

številčna oznaka izdelka (PCN), ki se uporablja za potrebe zaveze,

enostaven opis blaga, ki ustreza zadevni kodi PCN,

številčna oznaka izdelka družbe (CPC),

oznaka TARIC,

količina (navedena v tonah);

7.

opis pogojev prodaje z naslednjimi podatki:

cena na tono,

veljavni plačilni pogoji,

veljavni dobavni pogoji,

skupni popusti in rabati;

8.

ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Evropsko unijo in ki ji družba neposredno izda trgovinski račun, ki je priložen blagu, za katero velja zaveza;

9.

ime uslužbenca družbe, ki je izdala trgovinski račun, in naslednja podpisana izjava:

„Podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tem trgovinskem računu, za neposredni izvoz v Evropsko unijo, v okviru in skladna s pogoji zaveze, ki jo je ponudila (DRUŽBA), Evropska komisija pa jo je sprejela z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/87. Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in točni.“


15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/119


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/608

z dne 14. aprila 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 o začasnem povečanju uradnega nadzora in nujnih ukrepih, ki urejajo vstop nekaterega blaga iz nekaterih tretjih držav v Unijo, izvajanju uredb (EU) 2017/625 in (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), in zlasti člena 53(1)(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (2) in zlasti točke (b) prvega pododstavka člena 47(2), točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 54(4) ter točk (a), (b) in (c) prvega odstavka člena 90 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1793 (3) določa pravila o začasnem povečanju uradnega nadzora pri vstopu v Unijo za nekatera živila in krmo neživalskega izvora iz nekaterih tretjih držav iz Priloge I k navedeni izvedbeni uredbi ter posebne pogoje, ki urejajo vstop v Unijo za nekatera živila in krmo iz nekaterih tretjih držav iz Priloge II k navedeni izvedbeni uredbi zaradi tveganja onesnaženja z mikotoksini, vključno z aflatoksini, ostanki pesticidov, pentaklorofenolom in dioksini, ter tveganja mikrobiološke kontaminacije.

(2)

Izvedbena uredba (EU) 2019/1793 določa zahteve glede vzorca uradnega spričevala za vstop pošiljk živil in krme iz Priloge II k navedeni izvedbeni uredbi v Unijo ter pravila za izdajo takega spričevala v papirni in elektronski obliki. V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1715 (4) je sistem TRACES komponenta sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), ki omogoča, da se celoten postopek priprave spričeval izvede elektronsko, s čimer se preprečijo morebitne goljufive ali zavajajoče prakse v zvezi z uradnimi spričevali. Izvedbena uredba (EU) 2019/1793 zato določa vzorec uradnega spričevala, ki je združljiv s sistemom TRACES.

(3)

Zahteve za izdajanje spričeval v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 so skladne z zahtevami, ki so v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/628 (5) določene za uradna spričevala za vstop v Unijo. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 (6) z 21. aprilom 2021 razveljavlja in nadomešča Izvedbeno uredbo (EU) 2019/628, obenem pa se z njo spreminjajo in pojasnjujejo zahteve za vzorce uradnih spričeval, določene v navedeni izvedbeni uredbi.

(4)

Natančneje, v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235 se razlikuje med uradnimi spričevali, izdanimi v papirni obliki, elektronskimi uradnimi spričevali, izdanimi v skladu z zahtevami iz člena 39(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715, in uradnimi spričevali, izdanimi v papirni obliki ter izpolnjenimi v sistemu TRACES in natisnjenimi iz tega sistema. Poleg tega navedena izvedbena uredba določa jezikovne zahteve za uradna spričevala za vstop v Unijo za olajšanje uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah vstopa v Unijo. Za uskladitev uradnih spričeval za različne kategorije blaga in zagotovitev skladnosti z novimi zahtevami za potrditev v uradnih spričevalih za vstop v Unijo, določenimi v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2235, je primerno spremeniti člen 11 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793.

(5)

Člen 12 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 določa, da je treba sezname iz prilog I in II redno pregledovati najmanj vsakih šest mesecev, da se upoštevajo nove informacije v zvezi s tveganji in neskladnostjo z zakonodajo Unije.

(6)

Pojav in pomembnost nedavnih incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), kot je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 178/2002, ter informacije glede uradnega nadzora nad živili in krmo neživalskega izvora, ki ga izvajajo države članice, kažejo, da bi bilo treba sezname iz prilog I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 spremeniti.

(7)

Natančneje, zaradi velike pogostosti neskladnosti z ustreznimi zahtevami iz zakonodaje Unije glede kontaminacije s salmonelo, ugotovljene med uradnim nadzorom, ki so ga države članice v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1793 izvedle v letu 2019 in v prvi polovici leta 2020, in zaradi velikega števila uradnih obvestil v sistemu RASFF v navedenem obdobju je primerno, da se pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov črnega popra (Piper nigrum) iz Brazilije poveča z 20 % na 50 %.

(8)

Zaradi velike pogostosti neskladnosti z ustreznimi zahtevami iz zakonodaje Unije glede onesnaženja z ostanki pesticidov, ugotovljene med uradnim nadzorom, ki so ga države članice v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1793 izvedle v drugi polovici leta 2019 in v prvi polovici leta 2020, je primerno, da se pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov paprike vrste Capsicum (nesladke) iz Tajske poveča z 10 % na 20 %.

(9)

Zaradi velike pogostosti neskladnosti z ustreznimi zahtevami iz zakonodaje Unije glede onesnaženja z aflatoksini, odkrite med uradnim nadzorom, ki so ga države članice v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1793 izvedle v drugi polovici leta 2019 in v prvi polovici leta 2020, in zaradi velikega števila uradnih obvestil v sistemu RASFF v prvi polovici leta 2020 je primerno, da se pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov zemeljskih oreškov iz Indije poveča z 10 % na 50 %.

(10)

Sladka paprika (Capsicum annuum) iz Turčije je zaradi tveganja onesnaženja z ostanki pesticidov že navedena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793. Za pošiljke paprike vrste Capsicum (nesladke) iz Turčije podatki, ki izhajajo iz uradnih obvestil, prejetih prek sistema RASFF v prvi polovici leta 2020, kažejo na pojav novih tveganj za zdravje ljudi zaradi morebitnega onesnaženja z ostanki pesticidov, zaradi katerih je treba uvesti poostren uradni nadzor. Obstoječi vnos v zvezi s sladko papriko (Capsicum annuum) iz Turčije bi bilo zato treba spremeniti, da bi zajel vso papriko vrste Capsicum.

(11)

Za goji jagode iz Kitajske, navedene v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 zaradi tveganja onesnaženja z ostanki pesticidov, in za suho grozdje iz Turčije, navedeno v navedeni prilogi zaradi tveganja onesnaženja z ohratoksinom A, razpoložljive informacije za drugo polovico leta 2019 in prvo polovico leta 2020 kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi zahtevami iz zakonodaje Unije. Ker za te proizvode poostren uradni nadzor ni več upravičen, bi bilo treba vnose v zvezi s temi proizvodi v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 črtati.

(12)

Za zemeljske oreške iz Brazilije, navedene v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini, se je pogostost neskladnosti z ustreznimi zahtevami iz zakonodaje Unije, odkrite med uradnim nadzorom, ki so ga izvedle države članice, v drugi polovici leta 2019 zmanjšala in je v prvi polovici leta 2020 ostala na nizkih ravneh. Zato je primerno, da se vnos v zvezi z zemeljskimi oreški iz Brazilije črta iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793, da se ta vnos vključi v Prilogo I k navedeni izvedbeni uredbi ter da se pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov določi na 10 %.

(13)

Za zemeljske oreške iz Kitajske, navedene v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini, se je pogostost neskladnosti z ustreznimi zahtevami iz zakonodaje Unije, odkrite med uradnim nadzorom, ki so ga izvedle države članice, v drugi polovici leta 2019 in v prvi polovici leta 2020 zmanjšala. Zato je primerno, da se vnos v zvezi z zemeljskimi oreški iz Kitajske črta iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793, da se ta vnos vključi v Prilogo I k navedeni izvedbeni uredbi ter da se pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov določi na 10 %. Zaradi obsega trgovine s tem proizvodom navedena pogostost zadostuje za zagotovitev ustrezne ravni spremljanja.

(14)

Za lešnike iz Turčije, navedene v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini, se je pogostost neskladnosti z ustreznimi zahtevami iz zakonodaje Unije, odkrite med uradnim nadzorom, ki so ga izvedle države članice, v drugi polovici leta 2019 in v prvi polovici leta 2020 zmanjšala. Zato je primerno, da se vnos v zvezi z lešniki iz Turčije črta iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793, da se ta vnos vključi v Prilogo I k navedeni izvedbeni uredbi ter da se pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov določi na 5 %. Zaradi obsega trgovine s tem proizvodom navedena pogostost zadostuje za zagotovitev ustrezne ravni spremljanja.

(15)

Živila, ki vsebujejo betelove liste (Piper betle) ali so sestavljena iz njih, s poreklom ali poslana iz Bangladeša, so navedena v Prilogi IIa k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 zaradi tveganja kontaminacije s salmonelo. Zato je uvoz teh proizvodov v Unijo od junija 2014 prepovedan. Bangladeš je podal pisna zagotovila, in sicer je 27. julija 2020 predložil nov akcijski načrt z ukrepi, ki zajemajo vse korake v proizvodni verigi, kar je Komisija ocenila kot zadovoljivo. Na podlagi te ocene je primerno, da se vnos v zvezi z živili, ki vsebujejo betelove liste (Piper betle) ali so sestavljena iz njih, s poreklom ali poslanimi iz Bangladeša, črta iz Priloge IIa k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793, da se ta vnos vključi v Prilogo II k navedeni izvedbeni uredbi ter da se pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov določi na 50 %.

(16)

Za zagotovitev učinkovite zaščite pred morebitnimi tveganji za zdravje, ki nastanejo zaradi mikrobiološkega ali kemičnega onesnaženja sezamovega semena, bi bilo treba v stolpcih, ki se nanašajo na „oznako KN“ v preglednicah iz prilog I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793, dodati oznako KN za praženo sezamovo seme v vrsticah, ki se nanašajo na „sezamovo seme (živila)“.

(17)

V delu II vzorca uradnega spričevala v Prilogi IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793 so navedeni podatki o zdravstvenem stanju, ki jih mora uradnik za izdajo spričevala zagotoviti, ko izpolnjuje spričevalo. Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da lahko podatki o zdravstvenem stanju za živila ali krmo neživalskega izvora vključujejo več kot eno izdajo spričevala, če je taka izdaja spričevala obvezna v skladu s členom 11(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793 v povezavi s Prilogo II k navedeni izvedbeni uredbi.

(18)

Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1793 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je primerno, da se priloge I, II, IIa in IV k navedeni izvedbeni uredbi v celoti nadomestijo.

(19)

Ker se Izvedbena uredba (EU) 2020/2235 uporablja od 21. aprila 2021, bi se moral tudi člen 1(1) te uredbe uporabljati od navedenega datuma.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Izvedbene Uredbe (EU) 2019/1793

Izvedbena uredba (EU) 2019/1793 se spremeni:

(1)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Uradno spričevalo

1.   Vsaki pošiljki živil in krme iz Priloge II se priloži uradno spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge IV (v nadaljnjem besedilu: uradno spričevalo).

2.   Uradno spričevalo izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

uradno spričevalo izda pristojni organ tretje države porekla ali tretje države, iz katere je pošiljka poslana, če ta država ni država porekla;

(b)

v uradnem spričevalu je navedena identifikacijska oznaka pošiljke, na katero se nanaša, iz člena 9(1);

(c)

uradno spričevalo vključuje podpis uradnika za izdajo spričevala in uradni žig;

(d)

kadar uradno spričevalo vključuje več izjav ali alternativne izjave, uradnik za izdajo spričevala nerelevantne izjave prečrta, parafira in ožigosa ali pa se v celoti umaknejo iz spričevala;

(e)

uradno spričevalo je sestavljeno iz enega od naslednjega:

(i)

enega samega lista papirja;

(ii)

več listov papirja, pri čemer so vsi listi nedeljivi in tvorijo povezano celoto;

(iii)

niza strani, pri čemer je vsaka stran oštevilčena tako, da je razvidno, da so del zaključenega niza;

(f)

kadar je uradno spričevalo sestavljeno iz niza strani, kot je določeno v točki (e)(iii) tega odstavka, vsaka stran vključuje navedeno edinstveno kodno oznako iz člena 89(1)(a) Uredbe (EU) 2017/625, podpis uradnika za izdajo spričevala in uradni žig;

(g)

uradno spričevalo se predloži pristojnemu organu mejne kontrolne točke vstopa v Unijo, na kateri je pošiljka predmet uradnega nadzora;

(h)

uradno spričevalo se izda, preden pošiljka, na katero se nanaša, zapusti nadzor pristojnih organov v tretji državi, ki izda spričevalo;

(i)

uradno spričevalo se sestavi v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice mejne kontrolne točke vstopa v Unijo;

(j)

uradno spričevalo velja največ štiri mesece od datuma izdaje, vendar v nobenem primeru ne več kot šest mesecev od datuma rezultatov laboratorijskih analiz iz člena 10(1).

3.   Z odstopanjem od točke (i) odstavka 2 se zadevna država članica lahko strinja, da so uradna spričevala sestavljena v drugem uradnem jeziku Unije, po potrebi pa jim je priložen overjen prevod.

4.   Barva podpisa in žiga, razen reliefnega ali vodnega žiga, ki sta navedena v točki (c) odstavka 2, se mora razlikovati od barve tiska.

5.   Točke (c) do (g) odstavka 2 in odstavek 4 se ne uporabljajo za elektronska uradna spričevala, izdana v skladu z zahtevami iz člena 39(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715 (*1).

6.   Točke (d), (e) in (f) odstavka 2 se ne uporabljajo za uradna spričevala, izdana v papirni obliki ter izpolnjena v sistemu TRACES in natisnjena iz tega sistema.

7.   Pristojni organi lahko nadomestno uradno spričevalo izdajo le v skladu s pravili iz člena 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2235 (*2).

8.   Uradno spričevalo se izpolni na podlagi opomb iz Priloge IV.

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37)."

(*2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 z dne 16. decembra 2020 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval, vzorcev uradnih spričeval in vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih kategorij živali in blaga v Unijo in njihove premike znotraj Unije, uradne potrditve takšnih spričeval ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 599/2004, izvedbenih uredb (EU) št. 636/2014 in (EU) 2019/628, Direktive 98/68/ES ter odločb 2000/572/ES, 2003/779/ES in 2007/240/ES (UL L 442, 30.12.2020, str. 1).“;"

2.

priloge I, II, IIa in IV se nadomestijo z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1) se uporablja od 21. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2)  UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1793 z dne 22. oktobra 2019 o začasnem povečanju uradnega nadzora in nujnih ukrepih, ki urejajo vstop nekaterega blaga iz nekaterih tretjih držav v Unijo, izvajanju uredb (EU) 2017/625 in (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 669/2009, (EU) št. 884/2014, (EU) 2015/175, (EU) 2017/186 in (EU) 2018/1660 (UL L 277, 29.10.2019, str. 89).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/628 z dne 8. aprila 2019 o vzorcih uradnih spričeval za nekatere živali in blago ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 v zvezi s temi vzorci spričeval (UL L 131, 17.5.2019, str. 101).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 z dne 16. decembra 2020 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval, vzorcev uradnih spričeval in vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih kategorij živali in blaga v Unijo in njihove premike znotraj Unije, uradne potrditve takšnih spričeval ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 599/2004, izvedbenih uredb (EU) št. 636/2014 in (EU) 2019/628, Direktive 98/68/ES ter odločb 2000/572/ES, 2003/779/ES in 2007/240/ES (UL L 442, 30.12.2020, str. 1).


PRILOGA I

Živila in krma neživalskega izvora iz nekaterih tretjih držav, za katere velja začasno povečanje uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah in kontrolnih točkah

Vrstica

Živila in krma

(predvidena uporaba)

Oznaka KN  (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla

Nevarnost

Pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov (v %)

1

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Bolivija (BO)

aflatoksini

50

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

2

Črni poper (Piper nigrum)

(živila – nezdrobljena in nezmleta)

ex 0904 11 00

10

Brazilija (BR)

salmonela  (2)

50

3

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Brazilija (BR)

aflatoksini

10

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

4

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Kitajska (CN)

aflatoksini

10

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

5

Sladka paprika (Capsicum annuum)

(živila – zdrobljena ali zmleta)

ex 0904 22 00

11

Kitajska (CN)

salmonela  (6)

20

6

Pravi čaj, aromatiziran ali ne

(živila)

0902

 

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov  (3)  (7)

20

7

Jajčevci (Solanum melongena)

(živila – sveža ali ohlajena)

0709 30 00

 

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov  (3)

20

8

Sladka paprika (Capsicum annuum)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov  (3)  (8)

50

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

ex 0709 60 99 ;

20

ex 0710 80 59

20

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata ssp. sesquipedalis, Vigna unguiculata ssp. unguiculata)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0708 20 00 ;

10

ex 0710 22 00

10

9

Sladka paprika (Capsicum annuum)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov  (3)  (9)

20

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 60 99 ;

20

ex 0710 80 59

20

10

Sezamovo seme

(živila)

1207 40 90

 

Etiopija (ET)

salmonela  (2)

50

ex 2008 19 19

40

ex 2008 19 99

40

11

Lešniki, neoluščeni

0802 21 00

 

Gruzija (GE)

aflatoksini

50

Lešniki, oluščeni

0802 22 00

Moka, zdrob in prah iz lešnikov

ex 1106 30 90

40

Lešniki, drugače pripravljeni ali konzervirani

(živila)

ex 2008 19 19 ;

30

ex 2008 19 95 ;

20

ex 2008 19 99

30

12

Palmovo olje

(živila)

1511 10 90 ;

1511 90 11 ;

 

Gana (GH)

barvila sudan  (10)

50

ex 1511 90 19 ;

90

1511 90 99

 

13

Karijevi listi (Bergera/Murraya koenigii)

(živila – sveža, ohlajena, zamrznjena ali posušena)

ex 1211 90 86

10

Indija (IN)

ostanki pesticidov  (3)  (11)

50

14

Okra

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 99 90 ;

20

Indija (IN)

ostanki pesticidov  (3)  (12)

10

ex 0710 80 95

30

15

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

(živila – sveža ali ohlajena)

0708 20

 

Kenija (KE)

ostanki pesticidov  (3)

10

16

Kitajska zelena (Apium graveolens)

(živila – sveža ali ohlajena zelišča)

ex 0709 40 00

20

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov  (3)  (13)

50

17

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata ssp. sesquipedalis, Vigna unguiculata ssp. unguiculata)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

ex 0708 20 00 ;

10

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov  (3)  (14)

50

ex 0710 22 00

10

18

Strniščna repa (Brassica rapa ssp. rapa)

(živila – pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini)

ex 2001 90 97

11; 19

Libanon (LB)

rodamin B

50

19

Strniščna repa (Brassica rapa ssp. rapa)

(živila – pripravljena ali konzervirana v slanici ali citronski kislini, nezamrznjena)

ex 2005 99 80

93

Libanon (LB)

rodamin B

50

20

Paprika vrste Capsicum

(sladka ali nesladka)

(živila – posušena, pražena, zdrobljena ali zmleta)

0904 21 10 ;

 

Šrilanka (LK)

aflatoksini

50

ex 0904 21 90 ;

20

ex 0904 22 00 ;

11; 19

ex 2005 99 10 ;

10; 90

ex 2005 99 80

94

21

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Madagaskar (MG)

aflatoksini

50

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

22

Kruhovec (Artocarpus heterophyllus)

(živila – sveža)

ex 0810 90 20

20

Malezija (MY)

ostanki pesticidov  (3)

20

23

Sezamovo seme

(živila)

1207 40 90

 

Nigerija (NG)

salmonela  (2)

50

ex 2008 19 19

40

ex 2008 19 99

40

24

Mešanice začimb

(živila)

0910 91 10 ;

0910 91 90

 

Pakistan (PK)

aflatoksini

50

25

Seme lubenic (egusi, Citrullus spp.) in proizvodi iz njih

(živila)

ex 1207 70 00 ;

10

Sierra Leone (SL)

aflatoksini

50

ex 1208 90 00 ;

10

ex 2008 99 99

50

26

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Senegal (SN)

aflatoksini

50

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

27

Strniščna repa (Brassica rapa ssp. rapa)

(živila – pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini)

ex 2001 90 97

11; 19

Sirija (SY)

rodamin B

50

28

Strniščna repa (Brassica rapa ssp. rapa)

(živila – pripravljena ali konzervirana v slanici ali citronski kislini, nezamrznjena)

ex 2005 99 80

93

Sirija (SY)

rodamin B

50

29

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 60 99 ;

20

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (3)  (15)

20

ex 0710 80 59

20

30

Lešniki (Corylus sp.), neoluščeni

0802 21 00

 

Turčija (TR)

aflatoksini

5

Lešniki (Corylus sp.), oluščeni

0802 22 00

 

 

 

 

Mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo lešnike

ex 0813 50 39 ;

70

 

ex 0813 50 91 ;

70

 

ex 0813 50 99

70

Pasta iz lešnikov

ex 2007 10 10 ;

70

 

ex 2007 10 99 ;

40

 

ex 2007 99 39 ;

05; 06

 

ex 2007 99 50 ;

33

 

ex 2007 99 97

23

Lešniki, drugače pripravljeni ali konzervirani, vključno mešanice

ex 2008 19 12 ;

30

ex 2008 19 19 ;

30

ex 2008 19 92 ;

30

ex 2008 19 95 ;

20

ex 2008 19 99 ;

30

ex 2008 97 12 ;

15

ex 2008 97 14 ;

15

ex 2008 97 16 ;

15

ex 2008 97 18 ;

15

ex 2008 97 32 ;

15

ex 2008 97 34 ;

15

ex 2008 97 36 ;

15

ex 2008 97 38 ;

15

ex 2008 97 51 ;

15

ex 2008 97 59 ;

15

ex 2008 97 72 ;

15

ex 2008 97 74 ;

15

ex 2008 97 76 ;

15

ex 2008 97 78 ;

15

ex 2008 97 92 ;

15

ex 2008 97 93 ;

15

ex 2008 97 94 ;

15

ex 2008 97 96 ;

15

ex 2008 97 97 ;

15

ex 2008 97 98

15

Moka, zdrob in prah iz lešnikov

ex 1106 30 90

40

Lešnikovo olje

(živila)

ex 1515 90 99

20

31

Mandarine (vključno tangerine in satsume); klementine, mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

(živila – sveža ali posušena)

0805 21 ;

0805 22 ;

0805 29

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov  (3)

5

32

Pomaranče

(živila – sveža ali posušena)

0805 10

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov  (3)

10

33

Granatna jabolka

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0810 90 75

30

Turčija (TR)

ostanki pesticidov  (3)  (16)

20

34

Sladka paprika (Capsicum annuum)

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

0709 60 10 ;

0710 80 51 ;

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov  (3)  (17)

10

ex 0709 60 99 ;

20

ex 0710 80 59

20

35

Nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana marelična jedrca, namenjena za dajanje v promet za končnega potrošnika  (18)  (19)

(živila)

ex 1212 99 95

20

Turčija (TR)

cianid

50

36

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 60 99 ;

20

Uganda (UG)

ostanki pesticidov  (3)

20

ex 0710 80 59

20

37

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Združene države Amerike (US)

aflatoksini

10

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

38

Pistacije, neoluščene

0802 51 00

 

Združene države Amerike (US)

aflatoksini

10

Pistacije, oluščene

0802 52 00

 

Pistacije, pražene

ex 2008 19 13 ;

20

 

ex 2008 19 93

20

39

Suhe marelice

0813 10 00

 

Uzbekistan (UZ)

sulfiti  (20)

50

Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

(živila)

2008 50

40

Listi koriandra

ex 0709 99 90

72

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov  (3)  (21)

50

Bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

ex 1211 90 86

20

Meta

ex 1211 90 86

30

Peteršilj

(živila – sveža ali ohlajena zelišča)

ex 0709 99 90

40

41

Okra

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 99 90 ;

20

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov  (3)  (21)

50

ex 0710 80 95

30

42

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 60 99 ;

20

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov  (3)  (21)

50

ex 0710 80 59

20


(1)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN, je oznaka KN označena z „ex“.

(2)  Vzorčenje in analize se izvedejo v skladu s postopki vzorčenja in analiznimi referenčnimi metodami iz točke 1(a) Priloge III.

(3)  Ostanki vsaj tistih pesticidov iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), ki jih je mogoče analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (pesticidi se spremljajo samo v/na proizvodih rastlinskega izvora).

(4)  Ostanki amitraza.

(5)  Ostanki nikotina.

(6)  Vzorčenje in analize se izvedejo v skladu s postopki vzorčenja in analiznimi referenčnimi metodami iz točke 1(b) Priloge III.

(7)  Ostanki tolfenpirada.

(8)  Ostanki amitraza (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilanilina, izražen kot amitraz), diafentiurona, dikofola (vsota izomerov p,p’ in o,p’) in ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom).

(9)  Ostanki dikofola (vsota izomerov p,p’ in o,p’), dinotefurana, folpeta, prokloraza (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz), tiofanat-metila in triforina.

(10)  V tej prilogi se „barvila sudan“ nanašajo na naslednje kemične snovi: (i) sudan I (št. CAS: 842-07-9); (ii) sudan II (št. CAS: 3118-97-6); (iii) sudan III (št. CAS: 85-86-9); (iv) škrlatno rdeče barvilo ali sudan IV (številka CAS: 85-83-6).

(11)  Ostanki acefata.

(12)  Ostanki diafentiurona.

(13)  Ostanki fentoata.

(14)  Ostanki klorbufama.

(15)  Ostanki formetanata (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat (hidroklorid)), protiofosa in triforina.

(16)  Ostanki prokloraza.

(17)  Ostanki diafentiurona, formetanata (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat (hidroklorid)) in tiofanat-metila.

(18)  „Nepredelani proizvodi“, kot so opredeljeni v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(19)  „Dajanje v promet“ in „končni potrošnik“, kot sta opredeljena v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(20)  Referenčne metode: EN 1988-1:1998, EN 1988-2:1998 ali ISO 5522:1981.

(21)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), fentoata in kvinalfosa.


PRILOGA II

Živila in krma iz nekaterih tretjih držav, za katere veljajo posebni pogoji za vstop v Unijo zaradi tveganja onesnaženja z mikotoksini, vključno z aflatoksini, ostanki pesticidov, pentaklorofenolom in dioksini, ter tveganja mikrobiološke kontaminacije

1.   Živila in krma neživalskega izvora iz člena 1(1)(b)(i)

Vrstica

Živila in krma (predvidena uporaba)

Oznaka KN  (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla

Nevarnost

Pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov (v %)

1

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Argentina (AR)

aflatoksini

5

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

2

Lešniki (Corylus sp.), neoluščeni

0802 21 00

 

Azerbajdžan (AZ)

aflatoksini

20

Lešniki (Corylus sp.), oluščeni

0802 22 00

Mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo lešnike

ex 0813 50 39 ;

70

ex 0813 50 91 ;

70

ex 0813 50 99

70

Pasta iz lešnikov

ex 2007 10 10 ;

70

ex 2007 10 99 ;

40

ex 2007 99 39 ;

05; 06

ex 2007 99 50 ;

33

ex 2007 99 97

23

Lešniki, drugače pripravljeni ali konzervirani, vključno mešanice

ex 2008 19 12 ;

30

ex 2008 19 19 ;

30

ex 2008 19 92 ;

30

ex 2008 19 95 ;

20

ex 2008 19 99 ;

30

ex 2008 97 12 ;

15

ex 2008 97 14 ;

15

ex 2008 97 16 ;

15

ex 2008 97 18 ;

15

ex 2008 97 32 ;

15

ex 2008 97 34 ;

15

ex 2008 97 36 ;

15

ex 2008 97 38 ;

15

ex 2008 97 51 ;

15

ex 2008 97 59 ;

15

ex 2008 97 72 ;

15

ex 2008 97 74 ;

15

ex 2008 97 76 ;

15

ex 2008 97 78 ;

15

ex 2008 97 92 ;

15

ex 2008 97 93 ;

15

ex 2008 97 94 ;

15

ex 2008 97 96 ;

15

ex 2008 97 97 ;

15

ex 2008 97 98

15

Moka, zdrob in prah iz lešnikov

ex 1106 30 90

40

Lešnikovo olje

(živila)

ex 1515 90 99

20

3

Živila, ki vsebujejo betelove liste (Piper betle) ali so sestavljena iz njih

(živila)

ex 1404 90 00 (10)

10

Bangladeš (BD)

salmonela  (6)

50

4

Brazilski orehi v luščini

0801 21 00

 

Brazilija (BR)

aflatoksini

50

Mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo brazilske orehe v luščini

(živila)

ex 0813 50 31 ;

20

ex 0813 50 39 ;

20

ex 0813 50 91 ;

20

ex 0813 50 99

20

5

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Egipt (EG)

aflatoksini

20

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

ivila in krma)

ex 1208 90 00

20

6

Poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

0904

 

Etiopija (ET)

aflatoksini

50

Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe

(hrana – posušene začimbe)

0910

7

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Gana (GH)

aflatoksini

50

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

8

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Gambija (GM)

aflatoksini

50

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

9

Muškatni orešček (Myristica fragrans)

(hrana – posušene začimbe)

0908 11 00 ;

0908 12 00

 

Indonezija (ID)

aflatoksini

20

10

Betelovi listi (Piper betle L.)

(živila)

ex 1404 90 00

10

Indija (IN)

salmonela  (2)

10

11

Paprika vrste Capsicum (sladka ali nesladka)

(živila – posušena, pražena, zdrobljena ali zmleta)

0904 21 10 ;

 

Indija (IN)

aflatoksini

20

ex 0904 22 00 ;

11; 19

ex 0904 21 90 ;

20

ex 2005 99 10 ;

10; 90

ex 2005 99 80

94

12

Muškatni orešček (Myristica fragrans)

(živila – suhe začimbe)

0908 11 00 ;

0908 12 00

 

Indija (IN)

aflatoksini

20

13

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Indija (IN)

aflatoksini

50

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

14

Guma guar

(živila in krma)

ex 1302 32 90

10

Indija (IN)

pentaklorofenol in dioksini  (3)

5

15

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 60 99 ;

20

Indija (IN)

ostanki pesticidov  (4)  (5)

10

ex 0710 80 59

20

 

16

Sezamovo seme

(živila)

1207 40 90

 

Indija (IN)

salmonela  (6)

ostanki pesticidov  (4)  (11)

20

ex 2008 19 19

40

 

ex 2008 19 99

40

50

17

Pistacije, neoluščene

0802 51 00

 

Iran (IR)

aflatoksini

50

Pistacije, oluščene

0802 52 00

Mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo pistacije

ex 0813 50 39 ;

60

ex 0813 50 91 ;

60

ex 0813 50 99

60

Pasta iz pistacij

ex 2007 10 10 ;

60

ex 2007 10 99 ;

30

ex 2007 99 39 ;

03; 04

ex 2007 99 50 ;

32

ex 2007 99 97

22

Pistacije, pripravljene ali konzervirane, vključno mešanice

ex 2008 19 13 ;

20

ex 2008 19 93 ;

20

ex 2008 97 12 ;

19

ex 2008 97 14 ;

19

ex 2008 97 16 ;

19

ex 2008 97 18 ;

19

ex 2008 97 32 ;

19

ex 2008 97 34 ;

19

ex 2008 97 36 ;

19

ex 2008 97 38 ;

19

ex 2008 97 51 ;

19

ex 2008 97 59 ;

19

ex 2008 97 72 ;

19

ex 2008 97 74 ;

19

ex 2008 97 76 ;

19

ex 2008 97 78 ;

19

ex 2008 97 92 ;

19

ex 2008 97 93 ;

19

ex 2008 97 94 ;

19

ex 2008 97 96 ;

19

ex 2008 97 97 ;

19

ex 2008 97 98

19

Moka, zdrob in prah iz pistacij

(živila)

ex 1106 30 90

50

18

Seme lubenic (egusi, Citrullus spp.) in proizvodi iz njih

(živila)

ex 1207 70 00 ;

10

Nigerija (NG)

aflatoksini

50

ex 1208 90 00 ;

10

ex 2008 99 99

50

19

Paprika vrste Capsicum (nesladka)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 60 99 ;

20

Pakistan (PK)

ostanki pesticidov  (4)

20

ex 0710 80 59

20

20

Zemeljski oreški (arašidi), neoluščeni

1202 41 00

 

Sudan (SD)

aflatoksini

50

Zemeljski oreški (arašidi), oluščeni

1202 42 00

Arašidovo maslo

2008 11 10

Zemeljski oreški (arašidi), drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Moka in zdrob iz zemeljskih oreškov

(živila in krma)

ex 1208 90 00

20

21

Sezamovo seme

(živila)

1207 40 90

 

Sudan (SD)

salmonela  (6)

20

ex 2008 19 19

40

ex 2008 19 99

40

22

Posušene fige

0804 20 90

 

Turčija (TR)

aflatoksini

20

Mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo fige

ex 0813 50 99

50

Pasta iz posušenih fig

ex 2007 10 10 ;

50

ex 2007 10 99 ;

20

ex 2007 99 39 ;

01; 02

ex 2007 99 50 ;

31

ex 2007 99 97

21

Posušene fige, pripravljene ali konzervirane, vključno mešanice

ex 2008 97 12 ;

11

ex 2008 97 14 ;

11

ex 2008 97 16 ;

11

ex 2008 97 18 ;

11

ex 2008 97 32 ;

11

ex 2008 97 34 ;

11

ex 2008 97 36 ;

11

ex 2008 97 38 ;

11

ex 2008 97 51 ;

11

ex 2008 97 59 ;

11

ex 2008 97 72 ;

11

ex 2008 97 74 ;

11

ex 2008 97 76 ;

11

ex 2008 97 78 ;

11

ex 2008 97 92 ;

11

ex 2008 97 93 ;

11

ex 2008 97 94 ;

11

ex 2008 97 96 ;

11

ex 2008 97 97 ;

11

ex 2008 97 98 ;

11

ex 2008 99 28 ;

10

ex 2008 99 34 ;

10

ex 2008 99 37 ;

10

ex 2008 99 40 ;

10

ex 2008 99 49 ;

60

ex 2008 99 67 ;

95

ex 2008 99 99

60

Moka, zdrob ali prah iz posušenih fig

(živila)

ex 1106 30 90

60

23

Pistacije, neoluščene

0802 51 00

 

Turčija (TR)

aflatoksini

50

Pistacije, oluščene

0802 52 00

Mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo pistacije

ex 0813 50 39 ;

60

ex 0813 50 91 ;

60

ex 0813 50 99

60

Pasta iz pistacij

ex 2007 10 10 ;

60

ex 2007 10 99 ;

30

Pistacije, pripravljene ali konzervirane, vključno mešanice

ex 2007 99 39 ;

03; 04

ex 2007 99 50 ;

32

ex 2007 99 97 ;

22

ex 2008 19 13 ;

20

ex 2008 19 93 ;

20

ex 2008 97 12 ;

19

ex 2008 97 14 ;

19

ex 2008 97 16 ;

19

ex 2008 97 18 ;

19

ex 2008 97 32 ;

19

ex 2008 97 34 ;

19

ex 2008 97 36 ;

19

ex 2008 97 38 ;

19

ex 2008 97 51 ;

19

ex 2008 97 59 ;

19

ex 2008 97 72 ;

19

ex 2008 97 74 ;

19

ex 2008 97 76 ;

19

ex 2008 97 78 ;

19

ex 2008 97 92 ;

19

ex 2008 97 93 ;

19

ex 2008 97 94 ;

19

ex 2008 97 96 ;

19

ex 2008 97 97 ;

19

ex 2008 97 98

19

Moka, zdrob in prah iz pistacij

(živila)

ex 1106 30 90

50

24

Listi vinske trte

(živila)

ex 2008 99 99

11; 19

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (4)  (7)

20

25

Sezamovo seme

(živila)

1207 40 90

 

Uganda (UG)

salmonela  (6)

20

ex 2008 19 19

40

ex 2008 19 99

40

26

Pitahaya (zmajev sadež)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0810 90 20

10

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (4)  (8)

10

2.   Sestavljena živila iz člena 1(1)(b)(ii)

Vrstica

Sestavljena živila, ki vsebujejo kateri koli posamezni proizvod, ki je zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini naveden v preglednici iz točke 1 te priloge, v količini več kot 20 % enega samega proizvoda ali vsote navedenih proizvodov

 

Oznaka KN  (12)

Poimenovanje  (13)

1

ex 1704 90

Sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava, razen žvečilnega gumija, prekritega s sladkorjem ali ne

2

ex 1806

Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav

3

ex 1905

Kruh, pecivo, torte, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki


(1)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN, je oznaka KN označena z „ex“.

(2)  Vzorčenje in analize se izvedejo v skladu s postopki vzorčenja in analiznimi referenčnimi metodami iz točke 1(b) Priloge III.

(3)  Poročilo o analizi iz člena 10(3) izda laboratorij, akreditiran v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za analizo pentaklorofenola (PCP) v živilih in krmi.

V poročilu o analizi so navedeni:

(a)

rezultati vzorčenja in analize prisotnosti pentaklorofenola, ki ju izvedejo pristojni organi države porekla ali države, iz katere je pošiljka poslana, če navedena država ni država porekla;

(b)

merilna negotovost rezultatov analize;

(c)

meja zaznavnosti pri analizni metodi in

(d)

meja določljivosti pri analizni metodi.

Ekstrakcija pred analizo se opravi z nakisanim topilom. Analiza se izvede v skladu s spremenjeno različico metode QuEChERS, kot je določena na spletiščih referenčnih laboratorijev Evropske unije za ostanke pesticidov, ali v skladu z enako zanesljivo metodo.

(4)  Ostanki vsaj tistih pesticidov iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), ki jih je mogoče analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (pesticidi se spremljajo samo v/na proizvodih rastlinskega izvora).

(5)  Ostanki karbofurana.

(6)  Vzorčenje in analize se izvedejo v skladu s postopki vzorčenja in analiznimi referenčnimi metodami iz točke 1(a) Priloge III.

(7)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metrafenona.

(8)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), fentoata in kvinalfosa.

(9)  Poimenovanje blaga je takšno, kakor je določeno v stolpcu za poimenovanja v KN v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(10)  Živila, ki vsebujejo betelove liste (Piper betle) ali so sestavljena iz njih, ki vključujejo, vendar niso omejena na tista, uvrščena pod oznako KN 1404 90 00.

(11)  Ostanki etilen oksida (vsota etilen oksida in 2-kloro-etanola, izražena kot etilen oksid).

(12)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN, je oznaka KN označena z „ex“.

(13)  Poimenovanje blaga je takšno, kakor je določeno v stolpcu za poimenovanja v KN v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).


PRILOGA IIa

Živila in krma iz nekaterih tretjih držav, za katere velja začasna ustavitev vstopa v Unijo iz člena 11a

Vrstica

Živila in krma

(predvidena uporaba)

Oznaka KN  (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla

Nevarnost

1

Živila, ki so sestavljena iz sušenega fižola

(živila)

0713 35 00

0713 39 00

0713 90 00

 

Nigerija (NG)

ostanki pesticidov


(1)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN, je oznaka KN označena z „ex“.


PRILOGA IV

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA IZ ČLENA 11 IZVEDBENE UREDBE KOMISIJE (EU) 2019/1793 ZA VSTOP NEKATERIH ŽIVIL ALI KRME V UNIJO

Image 1

 

DRŽAVA

Spričevalo za vstop živil ali krme v Unijo

Del II: Potrditev

II.

Podatki o zdravstvenem stanju

II.a

Referenčna številka spričevala

II.b

Referenčna številka IMSOC

 

II.1.

Podpisani/-a izjavljam, da sem seznanjen/-a z zadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1), Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1), Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1) ter Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter Sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1), in potrjujem, da:

 

(1) bodisi

[II.1.1.

so bila živila iz zgoraj opisane pošiljke z identifikacijsko oznako ... (navedite identifikacijsko oznako pošiljke iz člena 9(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1793) proizvedena v skladu z zahtevami uredb (ES) št. 178/2002 in (ES) št. 852/2004 ter zlasti da:

primarna proizvodnja takih živil in z njo povezani postopki, navedeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 852/2004, izpolnjujejo splošne določbe o higieni, določene v delu A Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004;

(1) (2) in, v primeru katere koli faze proizvodnje, predelave in distribucije po primarni proizvodnji in z njo povezanih postopkih:

so bila živila obdelana, in, kadar je to ustrezno, pripravljena, pakirana in skladiščena na higieničen način v skladu z zahtevami iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 ter

prihajajo iz obratov, ki izvajajo program na podlagi načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004.]

 

(1) ali

[II.1.2.

je bila krma iz zgoraj opisane pošiljke z identifikacijsko oznako … (navedite identifikacijsko oznako pošiljke iz člena 9(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793) proizvedena v skladu z zahtevami uredb (ES) št. 178/2002 in (ES) št. 183/2005 ter zlasti da:

primarna proizvodnja take krme in z njo povezani postopki, navedeni v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 183/2005, izpolnjujejo določbe iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 183/2005;

(1) (2) in, v primeru katere koli faze proizvodnje, predelave in distribucije po primarni proizvodnji in z njo povezanih postopkih:

je bila krma obdelana, in, kadar je to ustrezno, pripravljena, pakirana in skladiščena na higieničen način v skladu z zahtevami iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 183/2005 ter

prihaja iz obratov, ki izvajajo program na podlagi načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005.]

II.2

Podpisani/-a v skladu z določbami Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1793 z dne 22. oktobra 2019 o začasnem povečanju uradnega nadzora in nujnih ukrepih, ki urejajo vstop nekaterega blaga iz nekaterih tretjih držav v Unijo, izvajanju uredb (EU) 2017/625 in (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 669/2009, (EU) št. 884/2014, (EU) 2015/175, (EU) 2017/186 in (EU) 2018/1660 (UL L 277, 29.10.2019, str. 89) potrjujem, da:

[II.2.1.

Izdaja spričevala za živila in krmo neživalskega izvora ter za sestavljena živila, ki so zaradi tveganja onesnaženja z mikotoksini navedeni v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793

so bili iz zgoraj opisane pošiljke odvzeti vzorci v skladu z:

Uredbo Komisije (ES) št. 401/2006, da se določita raven aflatoksina B1 in raven skupnega onesnaženja z aflatoksini v živilih,

Uredbo Komisije (ES) št. 152/2009, da se določi raven aflatoksina B1 v krmi,

dne… (datum), za katere so bile opravljene laboratorijske analize dne … (datum)

v … (ime laboratorija) z metodami, ki zajemajo vsaj nevarnosti iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793;

so priloženi podrobnosti o metodah laboratorijskih analiz in vsi rezultati, ki dokazujejo skladnost z zakonodajo Unije o mejnih vrednostih aflatoksinov.]

(3) in/ali

[II.2.2.

Izdaja spričevala za živila in krmo neživalskega izvora ter za sestavljena živila, ki so zaradi tveganja onesnaženja z ostanki pesticidov navedeni v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793

so bili iz zgoraj opisane pošiljke odvzeti vzorci v skladu z Direktivo Komisije 2002/63/ES dne … (datum), za katere so bile opravljene laboratorijske analize dne … (datum) v … (ime laboratorija) z metodami, ki zajemajo vsaj nevarnosti iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793;

so priloženi podrobnosti o metodah laboratorijskih analiz in vsi rezultati, ki dokazujejo skladnost z zakonodajo Unije o mejnih vrednostih ostankov pesticidov.]

(3) in/ali

[II.2.3.

Izdaja spričevala za gumo guar, vključno s sestavljenimi živili, ki so zaradi tveganja onesnaženja s pentaklorofenolom in dioksini navedeni v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793

so bili iz zgoraj opisane pošiljke odvzeti vzorci v skladu z Direktivo Komisije 2002/63/ES dne … (datum), za katere so bile opravljene laboratorijske analize dne … (datum) v … (ime laboratorija) z metodami, ki zajemajo vsaj nevarnosti iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793;

so priloženi podrobnosti o metodah laboratorijskih analiz in vsi rezultati, ki dokazujejo, da blago ne vsebuje več kot 0,01 mg/kg pentaklorofenola (PCP).]

(3) in/ali

[II.2.4.

Izdaja spričevala za živila neživalskega izvora ter za sestavljena živila, ki so zaradi tveganja mikrobiološke kontaminacije navedena v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793

so bili iz zgoraj opisane pošiljke odvzeti vzorci v skladu s Prilogo III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793

dne … (datum), za katere so bile opravljene laboratorijske analize dne … (datum)

v … (ime laboratorija) z metodami, ki zajemajo vsaj nevarnosti iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/1793;

so priloženi podrobnosti o metodah laboratorijskih analiz in vsi rezultati, ki dokazujejo odsotnost salmonele v 25 g.]

II.3

To spričevalo je bilo izdano, preden je pošiljka, na katero se spričevalo nanaša, zapustila nadzor pri pristojnem organu, ki je izdal spričevalo.

II.4

To spričevalo je veljavno štiri mesece od datuma izdaje, vendar v nobenem primeru ne več kot šest mesecev od datuma rezultatov zadnjih laboratorijskih analiz.

Opombe

Glej navodila za izpolnjevanje v tej prilogi.

Del II:

(1)

Neustrezno izbrišite ali prečrtajte (npr. če gre za živilo ali krmo).

(2)

Uporablja se le v primeru katere koli faze proizvodnje, predelave in distribucije po primarni proizvodnji in z njo povezanih postopkih.

(3)

Neustrezno izbrišite ali prečrtajte, kadar se ta točka ne izbere za izdajo spričevala.

(4)

Barva podpisa se razlikuje od barve tiska. To pravilo velja tudi za žige, razen reliefnih ali vodnih žigov.

 

 

Uradnik za izdajo spričevala:

Ime (z velikimi tiskanimi črkami):

Kvalifikacija in naziv:

Datum:

Podpis:

Žig

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VZORCA URADNEGA SPRIČEVALA IZ ČLENA 11 IZVEDBENE UREDBE KOMISIJE (EU) 2019/1793 ZA VSTOP NEKATERIH ŽIVIL ALI KRME V UNIJO

Splošno

Za izbiro katere koli možnosti obkljukajte ali označite ustrezno rubriko s križcem (X).

Navedba „ISO“ pomeni mednarodno standardno dvočrkovno oznako države v skladu z mednarodnim standardom ISO 3166 alfa-2 (1).

V rubrikah I.15, I.18 in I.20 se lahko izbere samo ena od možnosti.

Če ni drugače navedeno, so rubrike obvezne.

Če se prejemnik, mejna kontrolna točka vstopa (MKT) ali podatki o prevozu (tj. prevozno sredstvo in datum) spremenijo po tem, ko je bilo spričevalo izdano, mora nosilec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, obvestiti pristojni organ države članice vstopa. Zaradi take spremembe se ne zahteva nadomestno spričevalo.

Če je spričevalo predloženo v sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), velja naslednje:

vnosi ali rubrike, navedeni v delu I, sestavljajo podatkovne slovarje za elektronsko različico uradnega spričevala;

zaporedje rubrik v delu I vzorca uradnega spričevala ter velikost in oblika teh rubrik so okvirni;

kadar se zahteva žig, mu je v elektronski različici enakovreden elektronski žig. Tak žig je v skladu s pravili za izdajanje elektronskih spričeval iz člena 90(f) Uredbe (EU) 2017/625.

Del I: Podrobnosti odpremljene pošiljke

Država

Ime tretje države, ki izda spričevalo.

Rubrika I.1

Pošiljatelj/izvoznik: ime in naslov (ulica, mesto in regija, pokrajina ali država, kot je ustrezno) fizične ali pravne osebe, ki pošilja pošiljko in ki mora biti v tretji državi.

Rubrika I.2

Referenčna številka spričevala: edinstvena obvezna oznaka, ki jo dodeli pristojni organ tretje države v skladu s svojo klasifikacijo. Ta rubrika je obvezna za vsa spričevala, ki se ne predložijo v sistem IMSOC.

Rubrika I.2.a

Referenčna številka IMSOC: edinstvena referenčna oznaka, ki jo samodejno dodeli sistem IMSOC, če je spričevalo registrirano v njem. Ta rubrika se ne izpolni, če spričevalo ni predloženo v sistem IMSOC.

Rubrika I.3

Osrednji pristojni organ: ime osrednjega organa v tretji državi, ki izda spričevalo.

Rubrika I.4

Lokalni pristojni organ: če je to ustrezno, ime lokalnega organa v tretji državi, ki izda spričevalo.

Rubrika I.5

Prejemnik/uvoznik: ime in naslov fizične ali pravne osebe, ki ji je pošiljka namenjena, v državi članici.

Rubrika I.6

Nosilec dejavnosti, odgovoren za pošiljko: ime in naslov osebe v Evropski uniji, ki je odgovorna za pošiljko, ko se predloži MKT, in ki izda potrebne deklaracije pristojnim organom kot uvoznik ali v imenu uvoznika. Ta rubrika ni obvezna.

Rubrika I.7

Država porekla: ime in oznaka ISO države, iz katere blago izvira ali v kateri se goji, pobira ali proizvaja.

Rubrika I.8

Ni relevantno.

Rubrika I.9

Namembna država: ime in oznaka ISO namembne države članice Evropske unije za proizvode.

Rubrika I.10

Ni relevantno.

Rubrika I.11

Kraj odpreme: ime in naslov gospodarstev ali obratov, iz katerih prihajajo proizvodi.

Katera koli enota podjetja v sektorju živil ali krme. Navesti je treba samo obrat, ki pošilja proizvode. V primeru trgovine, ki vključuje več kot eno tretjo državo (tristranski premiki), je kraj odpreme zadnji obrat tretje države v izvozni verigi, iz katerega se končna pošiljka prepelje v Evropsko unijo.

Rubrika I.12

Namembni kraj: ta podatek je neobvezen.

Za dajanje v promet: kraj, kamor so proizvodi poslani za končno raztovarjanje. Navedite ime, naslov in številko odobritve gospodarstev ali obratov v namembnem kraju, če je to ustrezno.

Rubrika I.13

Kraj natovarjanja: ni relevantno.

Rubrika I.14

Datum in čas pošiljanja: datum odhoda prevoznega sredstva (zrakoplova, plovila, železniškega vagona ali cestnega prevoznega sredstva).

Rubrika I.15

Prevozno sredstvo: prevozno sredstvo, ki zapusti državo odpreme.

Način prevoza: zrakoplov, plovilo, železniški vagon, cestno prevozno sredstvo ali drugo. „Drugo“ pomeni načine prevoza, ki niso zajeti v Uredbi Sveta (ES) št. 1/2005  (2).

Identifikacija prevoznega sredstva: za zrakoplove navedite številko leta, za plovila navedite ime ladje, za železniški prevoz navedite identifikacijo vlaka in številko vagona, za cestni prevoz navedite številko registrske tablice in, če je to ustrezno, številko registrske tablice priklopnika.

V primeru trajekta navedite identifikacijo cestnega prevoznega sredstva, številko registrske tablice in, če je to ustrezno, številko registrske tablice priklopnika ter ime trajekta, s katerim se načrtuje prevoz.

Rubrika I.16

MKT vstopa: navedite ime MKT in njeno identifikacijsko oznako, ki jo dodeli sistem IMSOC.

Rubrika I.17

Priloženi dokumenti:

Laboratorijsko poročilo: navedite referenčno številko in datum izdaje poročila/rezultatov laboratorijske analize iz člena 10(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/1793.

Drugo: vrsto in referenčno številko dokumenta je treba navesti, kadar so pošiljki priloženi drugi dokumenti, kot so trgovinski dokumenti (na primer številka letalskega tovornega lista, številka nakladnice ali komercialna številka vlaka ali cestnega prevoznega sredstva).

Rubrika I.18

Pogoji prevoza: kategorija zahtevane temperature med prevozom proizvodov (proizvodi pri prostorski temperaturi, ohlajeni, zamrznjeni). Izbere se lahko samo ena kategorija.

Rubrika I.19

Številka kontejnerja/številka zalivke: zadevne številke, če je to ustrezno.

Številka kontejnerja se navede, če se blago prevaža v zaprtih kontejnerjih.

Navesti je treba samo številko uradne zalivke. Uradna zalivka je veljavna, če se pritrdi na kontejner, tovornjak ali železniški vagon pod nadzorom pristojnega organa, ki izda spričevalo.

Rubrika I.20

Blago s spričevalom za: navedite predvideno uporabo za proizvode, kakor je določeno v ustreznem uradnem spričevalu Evropske unije.

Prehrana ljudi: zadeva samo proizvode, namenjene za prehrano ljudi.

Krma: zadeva samo proizvode, namenjene za živalsko krmo.

Rubrika I.21

Ni relevantno.

Rubrika I.22

Za notranji trg: za vse pošiljke, namenjene dajanju v promet v Evropski uniji.

Rubrika I.23

Skupno število pakiranj: število pakiranj. V primeru pošiljk razsutega tovora je ta rubrika neobvezna.

Rubrika I.24

Količina:

Skupna neto teža: opredeljena je kot masa samega blaga brez neposrednih kontejnerjev ali kakršnega koli pakiranja.

Skupna bruto teža: skupna teža v kilogramih. Ta teža je opredeljena kot skupna masa proizvodov, neposredne embalaže in njihovega celotnega pakiranja, vendar brez kontejnerjev za prevoz in druge prevozne opreme.

Rubrika I.25

Opis blaga: navedite ustrezno oznako harmoniziranega sistema (oznako HS) in naslov, ki ga je določila Svetovna carinska organizacija, kot je navedeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87  (3). Ta carinski opis se po potrebi dopolni z dodatnimi informacijami, potrebnimi za razvrstitev proizvodov.

Navedite vrsto, vrste proizvodov, število pakiranj, vrsto pakiranja, številko serije, neto težo in navedite „končni potrošnik“ (tj. proizvode se zapakira za končnega potrošnika).

Vrsta: znanstveno ime ali kakor je opredeljena v skladu z zakonodajo Evropske unije.

Vrsta pakiranja: navedite vrsto pakiranja v skladu z opredelitvijo iz prilog V in VI k Priporočilu št. 21 UN/CEFACT (Center Združenih narodov za pospeševanje trgovine in elektronsko poslovanje).

Del II: Potrditev

Ta del mora izpolniti uradnik za izdajo spričevala, ki ga pristojni organ tretje države pooblasti za podpis uradnega spričevala, kakor je določeno v členu 88(2) Uredbe (EU) 2017/625.

Rubrika II

Podatki o zdravstvenem stanju: prosimo, da ta del izpolnite v skladu s posebnimi zdravstvenimi zahtevami Evropske unije, ki se nanašajo na naravo proizvodov in kot so določene v sporazumih o enakovrednosti z nekaterimi tretjimi državami ali drugi zakonodaji Evropske unije, kot je zakonodaja za izdajanje spričeval.

Med točkami II.2.1, II.2.2, II.2.3 in II.2.4 izberite točko, ki ustreza kategoriji proizvoda in nevarnosti, za katero je spričevalo izdano.

Kadar uradno spričevalo ni predloženo v sistem IMSOC, mora uradnik za izdajo spričevala izjave, ki niso relevantne, prečrtati, parafirati in ožigosati ali pa se te v celoti umaknejo iz spričevala.

Kadar je spričevalo predloženo v sistem IMSOC, se morajo izjave, ki niso relevantne, prečrtati ali v celoti umakniti iz spričevala.

Rubrika II.a

Referenčna številka spričevala: ista referenčna oznaka kot v rubriki I.2.

Rubrika II.b

Referenčna številka IMSOC: ista referenčna oznaka kot v rubriki I.2.a; obvezno samo za uradna spričevala, izdana v sistemu IMSOC.

Uradnik za izdajo spričevala

Uradnik pristojnega organa tretje države, ki ga ta pristojni organ pooblasti za podpis uradnega spričevala: navedite ime z velikimi tiskanimi črkami, kvalifikacijo in naziv, po potrebi identifikacijsko številko ter originalni žig pristojnega organa in datum podpisa.


(1)  Seznam imen in oznak držav je na voljo na povezavi:http://www.iso.org/iso/country_codes/iso-3166-1_decoding_table.htm.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).


SKLEPI

15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/150


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/609

z dne 14. aprila 2021

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/439 glede harmoniziranih standardov o embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke in sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 5(1) Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) države članice predpostavljajo skladnost z bistvenimi zahtevami iz člena 3 navedene direktive pri in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih, ki so skladni z ustreznimi nacionalnimi standardi, sprejetimi v skladu s harmoniziranimi standardi, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(2)

Komisija je z dopisoma M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 z dne 5. avgusta 1993 in M/252 z dne 12. septembra 1997 Evropskemu odboru za standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: CEN) in Evropskemu odboru za elektrotehnično standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: Cenelec) poslala zahtevo za pripravo osnutka novih harmoniziranih standardov in revizijo obstoječih harmoniziranih standardov v podporo Direktive 98/79/ES.

(3)

CEN je na podlagi zahteve M/252 revidiral harmonizirani standard EN ISO 11737-2:2009, sklic na katerega je bil objavljen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/439 (3). Na podlagi navedene revizije je bil sprejet harmonizirani standard EN ISO 11737-2:2020 o sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego.

(4)

CEN je na podlagi zahteve M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 pripravil harmonizirana standarda EN ISO 11607-1:2020 in EN ISO 11607-2:2020 o embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke.

(5)

Komisija je skupaj s CEN ocenila, ali so harmonizirani standardi, ki jih je pripravil in revidiral CEN, skladni z zadevnimi zahtevami.

(6)

Harmonizirani standardi EN ISO 11607-1:2020, EN ISO 11607-2:2020 in EN ISO 11737-2:2020 izpolnjujejo zahteve, ki naj bi jih zajemali in ki so določene v Direktivi 98/79/ES. Zato je primerno, da se sklici na navedene standarde objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Treba je nadomestiti sklice na harmonizirani standard EN ISO 11737-2:2009, objavljen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/439, saj je bil navedeni standard revidiran.

(8)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/439 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 98/79/ES. Za zagotovitev, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 98/79/ES, navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklica na standarda EN ISO 11607-1:2020 in EN ISO 11607-2:2020 vključiti v navedeni izvedbeni sklep.

(9)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/439 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati z datumom objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/439 se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2)  Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/439 z dne 24. marca 2020 o harmoniziranih standardih za in vitro diagnostične medicinske pripomočke, pripravljenih v podporo Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90 I, 25.3.2020, str. 33).


PRILOGA

Priloga I se spremeni:

(1)

vnos 5 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„5.

EN ISO 11737-2:2020

Sterilizacija izdelkov za zdravstveno nego - Mikrobiološke metode - 2. del: Preskusi sterilnosti pri definiciji, validaciji in vzdrževanju sterilizacijskih postopkov (ISO 11737-2:2019)“

(2)

dodata se naslednja vnosa 42 in 43:

Št.

Sklic na standard

„42.

EN ISO 11607-1:2020

Embalaža za končno sterilizirane medicinske pripomočke - 1. del: Zahteve za materiale, sterilne pregradne sisteme in sisteme embalaže (ISO 11607-1:2019)

43.

EN ISO 11607-2:2020

Embalaža za končno sterilizirane medicinske pripomočke - 2. del: Zahteve za validacijo pri procesih oblikovanja, označevanja in sestavljanja (ISO 11607-2:2019)“


15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/153


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/610

z dne 14. aprila 2021

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/437 glede harmoniziranih standardov o medicinskih vozilih in pripadajoči opremi, anestezijski in dihalni opremi, biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov, embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke, sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego, kliničnih raziskavah medicinskih pripomočkov za ljudi, neaktivnih kirurških vsadkih (implantatih), medicinskih pripomočkih, ki uporabljajo živalska tkiva in njihove derivate, elektroakustiki in medicinski električni opremi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 5(1) Direktive Sveta 93/42/EGS (2) države članice domnevajo skladnost z bistvenimi zahtevami iz člena 3 navedene direktive pri medicinskih pripomočkih, ki so skladni z ustreznimi nacionalnimi standardi, sprejetimi na podlagi harmoniziranih standardov, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(2)

Komisija je z dopisi BC/CEN/CENELEC/09/89 z dne 19. decembra 1991, M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 z dne 5. avgusta 1993, M/295 z dne 9. septembra 1999, M/320 z dne 13. junija 2002 in M/432 z dne 24. novembra 2008 Evropskemu odboru za standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: CEN) in Evropskemu odboru za elektrotehnično standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: Cenelec) poslala zahtevo za pripravo osnutka novih harmoniziranih standardov in revizijo obstoječih harmoniziranih standardov v podporo Direktivi 93/42/EGS.

(3)

CEN je na podlagi zahteve M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 revidiral harmonizirane standarde EN 1789:2007+A1:2010, EN ISO 10993-16:2010, EN ISO 11607-1:2009, EN ISO 11607-2:2006, EN ISO 11737-2:2009, EN 13718-1:2008, EN 13718-2:2015, EN ISO 22442-1:2007 in EN ISO 22442-2:2007, sklici na katere so bili objavljeni z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/437 (3). Na podlagi navedene revizije so bili sprejeti harmonizirani standardi EN 1789:2020 o medicinskih vozilih in pripadajoči opremi, EN ISO 10993-16:2017 o biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov, EN ISO 11607-1:2020 in EN ISO 11607-2:2020 o embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke, EN ISO 11737-2:2020 o sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego, EN 13718-1:2014+A1:2020 in EN 13718-2:2015+A1:2020 o ambulantnih vozilih in njihovi opremi ter EN ISO 22442-1:2020 in EN ISO 22442-2:2020 o medicinskih pripomočkih, ki uporabljajo živalska tkiva in njihove derivate.

(4)

CEN je na podlagi zahteve BC/CEN/CENELEC/09/89 revidiral harmonizirani standard EN ISO 10993-18:2009, sklic na katerega je bil objavljen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/437. Na podlagi navedene revizije je bil sprejet harmonizirani standard EN ISO 10993-18:2020 o biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov.

(5)

CEN in Cenelec sta na podlagi zahteve M/295 revidirala harmonizirana standarda EN ISO 14155:2011, kot je bil popravljen z EN ISO 14155:2011/AC:2011, in EN 60601-2-4:2003, sklica na katera sta bila objavljena z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/437. Na podlagi navedene revizije sta bila sprejeta harmonizirana standarda EN ISO 14155:2020 o kliničnih raziskavah medicinskih pripomočkov za ljudi in EN 60601-2-4:2011 o medicinski električni opremi.

(6)

CEN je na podlagi zahtev M/320 in M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 revidiral harmonizirani standard EN ISO 14607:2009, sklic na katerega je bil objavljen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/437. Na podlagi navedene revizije je bil sprejet harmonizirani standard EN ISO 14607:2018 o neaktivnih kirurških vsadkih (implantatih).

(7)

Cenelec je na podlagi zahtev M/432 in M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 revidiral harmonizirani standard EN 60118-13:2005, sklic na katerega je bil objavljen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/437. Na podlagi navedene revizije je bil sprejet harmonizirani standard EN IEC 60118-13:2020 o elektroakustiki.

(8)

CEN in Cenelec sta na podlagi zahteve M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 pripravila harmonizirani standard EN ISO 5361:2016 o anestezijski in dihalni opremi ter harmonizirana standarda EN IEC 60601-2-83:2020 in EN ISO 80601-2-55:2018 o medicinski električni opremi.

(9)

Cenelec je na podlagi zahtev M/432 in M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 pripravil harmonizirani standard EN IEC 60601-2-66:2020 o medicinski električni opremi.

(10)

Komisija je skupaj s CEN in Cenelec ocenila, ali so harmonizirani standardi, ki sta jih pripravila in revidirala CEN in Cenelec, skladni z zadevnimi zahtevami.

(11)

Harmonizirani standardi EN 1789:2020, EN ISO 5361:2016, EN ISO 10993-16:2017, EN ISO 10993-18:2020, EN ISO 11607-1:2020, EN ISO 11607-2:2020, EN ISO 11737-2:2020, EN 13718-1:2014+A1:2020, EN 13718-2:2015+A1:2020, EN ISO 14155:2020, EN ISO 14607:2018, EN ISO 22442-1:2020, EN ISO 22442-2:2020, EN IEC 60118-13:2020, EN 60601-2-4:2011, EN IEC 60601-2-66:2020, EN IEC 60601-2-83:2020 in EN ISO 80601-2-55:2018 izpolnjujejo zahteve, ki naj bi jih zajemali in ki so določene v Direktivi 93/42/EGS. Zato je primerno, da se sklici na navedene standarde objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

Treba je nadomestiti sklice na harmonizirane standarde EN 1789:2007+A1:2010, EN ISO 10993-16:2010, EN ISO 10993-18:2009, EN ISO 11607-1:2009, EN ISO 11607-2:2006, EN ISO 11737-2:2009, EN 13718-1:2008, EN 13718-2:2015, EN ISO 14155:2011, kot je bil popravljen z EN ISO 14155:2011/AC:2011, EN ISO 14607:2009, EN ISO 22442-1:2007, EN ISO 22442-2:2007, EN 60118-13:2005 in EN 60601-2-4:2003, ki so bili objavljeni z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/437, ker so bili navedeni standardi revidirani.

(13)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/437 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 93/42/EGS. Za zagotovitev, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 93/42/EGS, navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklice na standarde EN ISO 5361:2016, EN IEC 60601-2-66:2020, EN IEC 60601-2-83:2020 in EN ISO 80601-2-55:2018 vključiti v navedeni izvedbeni sklep.

(14)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/437 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati z datumom objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/437 se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2)  Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/437 z dne 24. marca 2020 o harmoniziranih standardih za medicinske pripomočke, pripravljenih v podporo Direktive Sveta 93/42/EGS (UL L 90I, 25.3.2020, str. 1).


PRILOGA

Priloga I se spremeni:

(1)

vnos 22 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„22.

EN 1789:2020

Medicinska vozila in pripadajoča oprema - Cestna reševalna vozila“

(2)

vnos 81 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„81.

EN ISO 10993-16:2017

Biološko ovrednotenje medicinskih pripomočkov - 16. del: Načrt toksikokinetičnih raziskav razgradnih produktov in izlužnin (ISO 10993-16:2017)“

(3)

vnos 83 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„83.

EN ISO 10993-18:2020

Biološko ovrednotenje medicinskih pripomočkov - 18. del: Kemična opredelitev lastnosti materialov za medicinske pripomočke znotraj procesov obvladovanja tveganja (ISO 10993-18:2020)“

(4)

vnosa 92 in 93 se nadomestita z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„92.

EN ISO 11607-1:2020

Embalaža za končno sterilizirane medicinske pripomočke - 1. del: Zahteve za materiale, sterilne pregradne sisteme in sisteme embalaže (ISO 11607-1:2019)

93.

EN ISO 11607-2:2020

Embalaža za končno sterilizirane medicinske pripomočke - 2. del: Zahteve za validacijo pri procesih oblikovanja, označevanja in sestavljanja (ISO 11607-2:2019)“

(5)

vnos 96 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„96.

EN ISO 11737-2:2020

Sterilizacija izdelkov za zdravstveno nego - Mikrobiološke metode - 2. del: Preskusi sterilnosti pri definiciji, validaciji in vzdrževanju sterilizacijskih postopkov (ISO 11737-2:2019)“

(6)

vnosa 125 in 126 se nadomestita z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„125.

EN 13718-1:2014+A1:2020

Ambulantna vozila in njihova oprema - Ambulantna zračna vozila - 1. del: Zahteve za medicinsko opremo, ki se uporablja v ambulantnih zračnih vozilih

126.

EN 13718-2:2015+A1:2020

Ambulantna vozila in njihova oprema - Ambulantna zračna vozila - 2. del: Operativne in tehnične zahteve za ambulantna zračna vozila“

(7)

vnos 137 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„137.

EN ISO 14155:2020

Klinične raziskave medicinskih pripomočkov za ljudi - Dobre klinične prakse (ISO 14155:2020)“

(8)

vnos 145 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„145.

EN ISO 14607:2018

Neaktivni kirurški vsadki (implantati) - Prsni vsadki - Posebne zahteve (ISO 14607:2018, popravljena različica 2018-08)“

(9)

vnosa 180 in 181 se nadomestita z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„180.

EN ISO 22442-1:2020

Medicinski pripomočki, ki uporabljajo živalska tkiva in njihove derivate - 1. del: Uporaba obvladovanja tveganja (ISO 22442-1:2020)

181.

EN ISO 22442-2:2020

Medicinski pripomočki, ki uporabljajo živalska tkiva in njihove derivate - 2. del: Nadzor pri nabavi, zbiranju in ravnanju z njimi (ISO 22442-2:2020)“

(10)

vnos 193 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„193.

EN IEC 60118-13:2020

Elektroakustika - Slušni pripomočki - 13. del: Zahteve in metode merjenja elektromagnetne odpornosti proti mobilnim digitalnim brezžičnim napravam“

(11)

vnos 208 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„208.

EN 60601-2-4:2011

Medicinska električna oprema - 2.-4. del: Posebne zahteve za osnovno varnost in bistvene lastnosti srčnih defibrilatorjev“

(12)

dodajo se naslednji vnosi 265 do 268:

Št.

Sklic na standard

„265.

EN ISO 5361:2016

Anestezijska in dihalna oprema - Sapnični (endotrahealni) tubusi in priključki (ISO 5361:2016)

266.

EN IEC 60601-2-66:2020

Medicinska električna oprema -2.-66. del: Posebne zahteve za osnovno varnost in bistvene lastnosti slušnih pripomočkov in sistemov (IEC 60601-2-66:2019)

267.

EN IEC 60601-2-83:2020

Medicinska električna oprema - 2.-83. del: Posebne zahteve za osnovno varnost in bistvene lastnosti opreme za svetlobno terapijo na domu

268.

EN ISO 80601-2-55:2018

Medicinska električna oprema - 2.-55. del: Posebne zahteve za osnovno varnost in bistvene lastnosti monitorjev dihalnih plinov (ISO 80601-2-55:2018)“


15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/158


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2021/611

z dne 14. aprila 2021

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/438 glede harmoniziranih standardov o biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov, embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke, sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego in kliničnih raziskavah medicinskih pripomočkov za ljudi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 5(1) Direktive Sveta 90/385/EGS (2) države članice domnevajo skladnost z bistvenimi zahtevami iz člena 3 navedene direktive pri aktivnih vsadljivih medicinskih pripomočkih, ki so skladni z ustreznimi nacionalnimi standardi, sprejetimi na podlagi harmoniziranih standardov, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(2)

Komisija je z dopisi BC/CEN/CENELEC/09/89 z dne 19. decembra 1991, M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 z dne 5. avgusta 1993 in M/295 z dne 9. septembra 1999 Evropskemu odboru za standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: CEN) in Evropskemu odboru za elektrotehnično standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: Cenelec) poslala zahtevo za pripravo osnutka novih harmoniziranih standardov in revizijo obstoječih harmoniziranih standardov v podporo Direktivi 90/385/EGS.

(3)

CEN je na podlagi zahteve M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 revidiral harmonizirane standarde EN ISO 10993-16:2010, EN ISO 11607-1:2009 in EN ISO 11737-2:2009, sklici na katere so bili objavljeni z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/438 (3). Na podlagi navedene revizije so bili sprejeti harmonizirani standardi EN ISO 10993-16:2017 o biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov, EN ISO 11607-1:2020 o embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke in EN ISO 11737-2:2020 o sterilizaciji izdelkov za zdravstveno nego.

(4)

CEN je na podlagi zahteve BC/CEN/CENELEC/09/89 revidiral harmonizirani standard EN ISO 10993-18:2009, sklic na katerega je bil objavljen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/438. Na podlagi navedene revizije je bil sprejet harmonizirani standard EN ISO 10993-18:2020 o biološkem ovrednotenju medicinskih pripomočkov.

(5)

CEN je na podlagi zahteve M/295 revidiral harmonizirani standard EN ISO 14155:2011, kot je bil popravljen z EN ISO 14155:2011/AC:2011, sklic na katerega je bil objavljen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/438. Na podlagi navedene revizije je bil sprejet harmonizirani standard EN ISO 14155:2020 o kliničnih raziskavah medicinskih pripomočkov za ljudi.

(6)

CEN je na podlagi zahteve M/023 - BC/CEN/03/023/93-08 pripravil harmonizirani standard EN ISO 11607-2:2020 o embalaži za končno sterilizirane medicinske pripomočke.

(7)

Komisija je skupaj s CEN ocenila, ali so harmonizirani standardi, ki jih je pripravil in revidiral CEN, skladni z zadevnimi zahtevami.

(8)

Harmonizirani standardi EN ISO 10993-16:2017, EN ISO 10993-18:2020, EN ISO 11607-1:2020, EN ISO 11607-2:2020, EN ISO 11737-2:2020 in EN ISO 14155:2020 izpolnjujejo zahteve, ki naj bi jih zajemali in ki so določene v Direktivi 90/385/EGS. Zato je primerno, da se sklici na navedene standarde objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(9)

Treba je nadomestiti sklice na harmonizirane standarde EN ISO 10993-16:2010, EN ISO 10993-18:2009, EN ISO 11607-1:2009, EN ISO 11737-2:2009 in EN ISO 14155:2011, kot je bil popravljen z EN ISO 14155:2011/AC:2011, ki so bili objavljeni z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/438, ker so bili navedeni standardi revidirani.

(10)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/438 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 90/385/EGS. Za zagotovitev, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 90/385/EGS, navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklic na standard EN ISO 11607-2:2020 vključiti v navedeni izvedbeni sklep.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/438 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati z datumom objave –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/438 se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. aprila 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2)  Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L 189, 20.7.1990, str. 17).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/438 z dne 24. marca 2020 o harmoniziranih standardih za aktivne vsadljive medicinske pripomočke, pripravljenih v podporo Direktive Sveta 90/385/EGS (UL L 90 I, 25.3.2020, str. 25).


PRILOGA

Priloga I se spremeni:

(1)

vnos 14 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„14.

EN ISO 10993-16:2017

Biološko ovrednotenje medicinskih pripomočkov - 16. del: Načrt toksikokinetičnih raziskav razgradnih produktov in izlužnin (ISO 10993-16:2017)“

(2)

vnos 16 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„16.

EN ISO 10993-18:2020

Biološko ovrednotenje medicinskih pripomočkov - 18. del: Kemična opredelitev lastnosti materialov za medicinske pripomočke znotraj procesov obvladovanja tveganja (ISO 10993-18:2020)“

(3)

vnos 23 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„23.

EN ISO 11607-1:2020

Embalaža za končno sterilizirane medicinske pripomočke - 1. del: Zahteve za materiale, sterilne pregradne sisteme in sisteme embalaže (ISO 11607-1:2019)“

(4)

vnos 25 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„25.

EN ISO 11737-2:2020

Sterilizacija izdelkov za zdravstveno nego - Mikrobiološke metode - 2. del: Preskusi sterilnosti pri definiciji, validaciji in vzdrževanju sterilizacijskih postopkov (ISO 11737-2:2019)“

(5)

vnos 34 se nadomesti z naslednjim:

Št.

Sklic na standard

„34.

EN ISO 14155:2020

Klinične raziskave medicinskih pripomočkov za ljudi - Dobre klinične prakse (ISO 14155:2020)“

(6)

doda se naslednji vnos 47:

Št.

Sklic na standard

„47.

EN ISO 11607-2:2020

Embalaža za končno sterilizirane medicinske pripomočke - 2. del: Zahteve za validacijo pri procesih oblikovanja, označevanja in sestavljanja (ISO 11607-2:2019)“


Popravki

15.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/161


Popravek Uredbe Sveta (EU) št. 509/2012 z dne 15. junija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji

( Uradni list Evropske unije L 156 z dne 16. junija 2012 )

Stran 31, tabela IX.A1 (Materiali, kemikalije, ‚mikroorganizmi‘ in ‚toksini), št. IX.A1.003:

besedilo:

„diklorometan, (CAS 75-09-3)“

se glasi:

„diklorometan, (CAS 75-09-2)“.