(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat zunanjega revizorja centralne banke Deutsche Bundesbank je potekel po reviziji za poslovno leto 2020. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2021.

(3)

Deutsche Bundesbank je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta 2021 do 2026, z možnostjo podaljšanja mandata do poslovnega leta 2027, izbrala družbo Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se družba Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Deutsche Bundesbank za poslovna leta 2021 do 2026 z možnostjo podaljšanja mandata do poslovnega leta 2027.

(5)

Glede na priporočilo Sveta ECB bi bilo treba Sklep Sveta 1999/70/ES (2) ustrezno spremeniti –

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat zunanjega revizorja centralne banke Eesti Pank je potekel po reviziji za poslovno leto 2020. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2021.

(3)

Eesti Pank je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2021 do 2025 izbrala družbo Ernst & Young Baltic AS.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se družba Ernst & Young Baltic AS imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Eesti Pank za poslovna leta od 2021 do 2025.

(5)

Glede na priporočilo Sveta ECB bi bilo treba Sklep Sveta 1999/70/ES (2) ustrezno spremeniti –

(1)

Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije na podlagi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu). Tako se pravo Unije o davku na dodano vrednost (DDV) za Združeno kraljestvo ali v njem ne uporablja več.

(2)

Vendar se v skladu s prvim odstavkom člena 8 Protokola o Irski/Severni Irski (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je sestavni del Sporazuma o izstopu, za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko še naprej uporablja pravo Unije o DDV, kar zadeva blago, ob upoštevanju demokratične privolitve iz člena 18 Protokola k nadaljnji uporabi člena 8 Protokola.

(3)

Zato za davčne zavezance in nekatere pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, v Združenem kraljestvu še naprej velja pravo Unije o DDV za transakcije z blagom na Severnem Irskem.

(4)

Člen 168 Direktive 2006/112/ES določa, da ima davčni zavezanec pravico, da odbije DDV, obračunan pri nakupih za namene njegovih obdavčenih transakcij. Vendar se v členu 16 iste direktive zahteva, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje uporaba blaga, s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev in jo nameni za njegovo zasebno rabo ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih, če je za to blago ali sestavine tega blaga bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV. Ta sistem omogoča izterjavo prvotno odbitega DDV v zvezi z zasebno rabo.

(5)

Z Odločbo Sveta 2006/659/ES (3) se je Združenemu kraljestvu dovolilo, da do 31. decembra 2015 uporablja posebni ukrep za določitev deleža neodbitnega DDV v zvezi z izdatki za gorivo za službene avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za službene namene, na pavšalni osnovi (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Posebni ukrep, ki je za davčne zavezance neobvezen, temelji na stopnji emisij ogljikovega dioksida avtomobila, saj obstaja sorazmerna soodvisnost med emisijami in porabo goriva ter zato tudi z izdatki za gorivo.

(6)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2015/2109 (4) je bilo Združenemu kraljestvu dovoljeno, da še naprej uporablja posebni ukrep do 31. decembra 2018. Nadaljnje podaljšanje do 31. decembra 2020 je bilo odobreno z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1918 (5).

(7)

V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 27. novembra 2020, je Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko zaprosilo za dovoljenje za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa od 1. januarja 2021. Prošnja je vključevala pojasnilo o delovanju posebnega ukrepa.

(8)

Komisija je z dopisom z dne 10. decembra 2020 prošnjo Združenega kraljestva posredovala državam članicam. Komisija je z dopisom z dne 11. decembra 2020 uradno obvestila Združeno kraljestvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(9)

Po mnenju Združenega kraljestva je posebni ukrep tako za davčne zavezance kot tudi za davčne organe zagotovil učinkovit poenostavljen postopek za pobiranje DDV v zvezi z izdatki za gorivo za službena vozila, ki se delno uporabljajo za zasebne namene. Zato je primerno, da se Združenemu kraljestvu v zvezi s Severno Irsko dovoli nadaljnja uporaba posebnega ukrepa.

(10)

Trajanje odstopanja bi moralo biti omejeno do 31. decembra 2023, saj je treba redno ocenjevati, ali sistem pavšalnih stopenj še vedno odraža pravilno splošno razdelitev med poslovno in zasebno rabo.

(11)

V skladu z drugim odstavkom člena 8 Protokola se prihodki iz transakcij, ki so obdavčljive na Severnem Irskem, ne nakažejo Uniji. Zato posebni ukrep nima učinka na lastna sredstva Unije iz DDV.

(12)

Da bi se izognili motečim učinkom, bi bilo treba Združenemu kraljestvu dovoliti, da v zvezi s Severno Irsko posebni ukrep uporablja brez prekinitve. Zaprošeno dovoljenje bi bilo zato treba odobriti z učinkom od 1. januarja 2021, da bi se neprekinjeno nasledila ureditev na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1918 –

(1)

Estonija je 4. februarja 2021 zaprosila za finančno pomoč Unije, da bi dopolnila svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Estonija uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, bodo po pričakovanjih zelo močno vplivali na javne finance. Glede na napoved Komisije iz jeseni 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Estonije do konca leta 2020 znašala 5,9 % oziroma 17,2 % bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na vmesno napoved Komisije iz zime 2021 naj bi se BDP Estonije v letu 2020 zmanjšal za 2,9 %.

(3)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral znaten del delovne sile v Estoniji. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Estoniji v zvezi s shemo skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo zadevnih ukrepov, povezanih z zdravjem, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19, kot je navedeno v uvodnih izjavah 4 do 9.

(4)

Z vladno uredbo št. 130 „Tööhõiveprogramm 2017–2020“ z dne 17. novembra 2016, kakor je bila spremenjena leta 2020 (2) in ki je navedena v prošnji Estonije z dne 4. februarja 2021, se je uvedla kratkoročna shema za trg dela za ohranitev delovnih mest (shema je v veljavi od 23. marca 2020). Cilj je bil podpreti zaposlene v zasebnem sektorju, katerih plače ali delovni čas so bili začasno zmanjšani zaradi znatnega vpliva izrednih razmer, s tem da se zaposlenim zagotovi do 70 % njihove povprečne mesečne plače, z zgornjo mejo 1 000 EUR na zaposlenega na mesec. To je bila začasna shema za obdobje izrednih razmer od marca do maja 2020. Zaradi nadaljnjega vpliva izrednih razmer se je uredba št. 130 ponovno spremenila (3) in se uporabljala, kakor je bila spremenjena, do konca junija 2020. Pogoji za shemo za začasno čakanje na delo so se prilagodili tako, da se je državna podpora za zaposlenega zmanjšala na do 50 % povprečne mesečne plače na zaposlenega, z zgornjo mejo 800 EUR na zaposlenega. Da bi podjetja prejela državno podporo za zaposlene, so morala mesečno plačati najmanj 150 EUR (bruto) na zaposlenega, da je vsak zaposleni prejel mesečni dohodek v višini vsaj 584 EUR, kar je enako minimalni plači.

(5)

Z vladno uredbo št. 26 „Erivajadusega lapse vanema toetuse saamise ja maksmise tingimused ning toetuse arvutamise alused“ z dne 9. aprila 2020 (4), ki je navedena v prošnji Estonije z dne 4. februarja 2021, se je uvedlo nadomestilo za ohranitev dohodka za starše, ki so morali v izrednih razmerah prekiniti delo, da bi skrbeli za otroke s posebnimi učnimi potrebami. To je bil začasni ukrep za obdobje izrednih razmer od 12. marca do 17. maja 2020. Podpora je bila izračunana na podlagi socialnega davka, plačanega na plačo staršev v letu 2019. Podpora je zajemala 70 % povprečne dnevne plače enega starša.

(6)

Z uredbo ministra za kulturo št. 7 „COVID-19 haigust põhjustava koroonaviiruse levikuga seotud kriisi leevendamiseks ette nähtud toetusmeede laulu- ja tantsupeo liikumises osalevatele kollektiividele“ z dne 30. aprila 2020 (5) ter uredbama ministra za kulturo št. 9 „COVID-19 puhangust tingitud erakorraline abi kultuuri- ja spordivaldkonnale“ z dne 30. aprila 2020 (6) (v veljavi od 3. maja do 11. septembra 2020) in „Treeneri tööjõukulu toetuse määramise tingimused, sealhulgas nõuded spordialaliidule, spordiklubile ja spordikoolile ning selle omaosalusele, treeningrühmale ja treenerile, ning toetuse suuruse, jaotamise, tagasimaksmise ja tagasinõudmise kord“ z dne 26. novembra 2014, kakor je bila spremenjena leta 2020 (7), ki so navedene v prošnji Estonije z dne 4. februarja 2021, se je uvedla kratkoročna shema za samostojne umetnike, športne trenerje, zborovodje in vodje plesnih skupin. Nanaša se na začasni ukrep za obdobje izrednih razmer zaradi izbruha COVID-19. Samostojni umetniki so prejeli podporo v višini minimalne plače za obdobje dveh mesecev. Zborovodje in vodje folklornih plesnih skupin ter športni trenerji so prejeli vladno dohodkovno podporo, ki je predstavljala 70 % povprečne plače za obdobje od oktobra 2019 do februarja 2020, z zgornjo mejo 1 000 EUR. Športni trenerji so prejeli podporo v višini 50 % njihove redne plače, preostalih 50 % pa so plačale športne organizacije.

(7)

Estonija je uvedla vrsto ukrepov, povezanih z zdravjem, za obvladovanje izbruha COVID-19. V skladu z zakonom parlamenta „Riigi 2020. aasta lisaeelarve seadus“, sprejetim 15. aprila 2020 (8), ki je naveden v prošnji Estonije z dne 4. februarja 2021, obstaja ukrep, povezan z zdravjem, ki je omogočil vladni nakup osebne zaščitne opreme, dodatnih splošnih zalog in potrošnega materiala.

(8)

Z vladno uredbo št. 28 „Eriolukorras Eesti Haigekassa kaudu hüvitiste ja teenuste eest maksmise tingimused ja kord“ z dne 23. aprila 2020 (9), ki je navedena v prošnji Estonije z dne 4. februarja 2021, se je uvedla shema kratkoročne podpore za bolnišnice za nadomestitev stroškov najema začasnega osebja za enote za COVID-19 in enote za intenzivno nego ter za plačilo podaljšanega delovnega časa za zdravnike, medicinske sestre in drugo povezano osebje. Shema krije stroške za dodatne potrebe po osebju v enotah za COVID-19 in enotah za intenzivno nego v bolnišnicah. Dodatno osebje je bilo zaposleno z višjo plačo, da bi ostalo motivirano v izrednih razmerah.

(9)

Z vladno uredbo št. 28 „Eriolukorras Eesti Haigekassa kaudu hüvitiste ja teenuste eest maksmise tingimused ja kord“ z dne 23. aprila 2020 (10), ki je navedena v prošnji Estonije z dne 4. februarja 2021, se je uvedlo nadomestilo za zaposlene za prve tri dni odsotnosti z dela zaradi bolezni. To je bil začasni ukrep za obdobje izrednih razmer od 13. marca do 17. maja 2020. Nadomestilo za povečano uporabo odsotnosti z dela zaradi bolezni in dopustov za nego zaradi COVID-19 je bilo odobreno osebam, ki so zavarovane v okviru estonskega sklada za zdravstveno zavarovanje, za prve tri dni bolezni, ki jih običajno plača zaposleni.

(10)

Estonija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Estonija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 230 000 000 EUR zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje socialno-ekonomskih učinkov izbruha COVID-19. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker je povezano z novimi ukrepi in povečanim povpraševanjem po obstoječih ukrepih, ki skupaj zajemajo velik delež delovne sile v Estoniji.

(11)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Estonijo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih javnofinančnih odhodkov, navedeno v prošnji z dne 4. februarja 2021, ki je neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo zadevnih ukrepov, povezanih z zdravjem, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19.

(12)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Estoniji pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(13)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ta sklep ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(14)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Estonije, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –

(a)

kratkoročno shemo za trg dela za ohranitev delovnih mest, kot je določena v vladni uredbi št. 130 „Tööhõiveprogramm 2017–2020“ z dne 17. novembra 2016, kakor je bila spremenjena leta 2020;

(b)

nadomestilo za ohranitev dohodka za starše, ki so morali v izrednih razmerah prekiniti delo, da bi skrbeli za otroke s posebnimi učnimi potrebami, kot je določeno v vladni uredbi št. 26 „Erivajadusega lapse vanema toetuse saamise ja maksmise tingimused ning toetuse arvutamise alused“ z dne 9. aprila 2020;

(c)

kratkoročno shemo za samostojne umetnike, športne trenerje ter zborovodje in vodje plesnih skupin, kot je določena v uredbi ministra za kulturo št. 7 „COVID-19 haigust põhjustava koroonaviiruse levikuga seotud kriisi leevendamiseks ette nähtud toetusmeede laulu- ja tantsupeo liikumises osalevatele kollektiividele“ z dne 30. aprila 2020 ter uredbah ministra za kulturo št. 9 „COVID-19 puhangust tingitud erakorraline abi kultuuri- ja spordivaldkonnale“ z dne 30. aprila 2020 in „Treeneri tööjõukulu toetuse määramise tingimused, sealhulgas nõuded spordialaliidule, spordiklubile ja spordikoolile ning selle omaosalusele, treeningrühmale ja treenerile, ning toetuse suuruse, jaotamise, tagasimaksmise ja tagasinõudmise kord“ z dne 26. novembra 2014, kakor je bila spremenjena leta 2020;

(d)

ukrep, povezan z zdravjem, ki je omogočil vladni nakup osebne zaščitne opreme, dodatnih splošnih zalog in potrošnega materiala, kot je določen v zakonu parlamenta „Riigi 2020. aasta lisaeelarve seadus“ z dne 15. aprila 2020;

(e)

shemo kratkoročne podpore za bolnišnice za nadomestitev stroškov najema začasnega osebja za enote za COVID-19 in enote za intenzivno nego ter za plačilo podaljšanega delovnega časa za zdravnike, medicinske sestre in drugo osebje, kot je določena v vladni uredbi št. 28 „Eriolukorras Eesti Haigekassa kaudu hüvitiste ja teenuste eest maksmise tingimused ja kord“ z dne 23. aprila 2020;

(f)

nadomestilo za zaposlene za prve tri dni odsotnosti z dela zaradi bolezni, kot je določeno v vladni uredbi št. 28 „Eriolukorras Eesti Haigekassa kaudu hüvitiste ja teenuste eest maksmise tingimused ja kord“ z dne 23. aprila 2020.