12.3.2021

Uradni list Evropske unije

L 85/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/435

z dne 3. marca 2021

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 288/2014 glede sprememb vzorcev za operativne programe v okviru ciljev „naložbe za rast in delovna mesta“ in „evropsko teritorialno sodelovanje“ zaradi zagotovitve pomoči v okviru tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) in zlasti člena 96(9) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (2), in zlasti člena 8(11) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 288/2014 (3) določa vzorce za operativne programe v okviru ciljev „naložbe za rast in delovna mesta“ in „evropsko teritorialno sodelovanje“.

(2)

Člen 92b Uredbe (EU) št. 1303/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta (4), določa posebno ureditev izvrševanja za dodate vire, ki se dajo na voljo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje v okviru ciljev „naložbe za rast in delovna mesta“ in „evropsko teritorialno sodelovanje“. Zlasti določa, da lahko države članice za leti 2021 in 2022 dodelijo dodatne vire novemu tematskemu cilju „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“.

(3)

Drugi pododstavek člena 92b(8) določa, da se lahko dodatni viri dodelijo novim prednostnim osem znotraj obstoječih programov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in znotraj programov čezmejnega sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“. Dodatni viri se lahko dodelijo tudi novim namenskim operativnim programom v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.

(4)

Zaradi posebne ureditve izvrševanja za lažje spreminjanje obstoječih operativnih programov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in obstoječih programov čezmejnega sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ ter za lažjo pripravo novih namenskih operativnih programov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ v skladu s členom 92b(9) in (10) bi bilo treba ustrezno spremeniti vzorce za operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ iz Priloge I in za operativne programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 288/2014.

(5)

Zaradi možnosti začasne uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja za izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo v obračunskem letu, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, za eno ali več prednostnih osi v programu, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad ali Kohezijski sklad v skladu s členom 25a(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba ustrezno spremeniti vzorce za operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 288/2014 in vzorce za operativne programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 288/2014.

(6)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 288/2014 se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2. Priloga II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 288/2014 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 288/2014 z dne 25. februarja 2014 o pravilih v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z vzorcem za operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v zvezi z vzorcem za programe sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ ( UL L 87, 22.3.2014, str. 1).

(4) Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30).

PRILOGA I

„PRILOGA I

Vzorec za operativne programe v okviru cilja ,naložbe za rast in delovna mesta‛

Številka CCI	<0.1 type="S" maxlength="15" input="S"“SME”> (1)
Naslov operativnega programa	<0.2 type="S" maxlength="255" input="M"“SME >
Različica	<0.3 type="N" input="G"“SME >
Prvo leto	<0.4 type="N" maxlength="4" input="M"“SME >
Zadnje leto	<0.5 type="N" maxlength="4" input="M"“SME >
Upravičen od	<0.6 type="D" input="G"“SME >
Upravičen do	<0.7 type="D" input="G"“SME >
Številka sklepa Komisije	<0.8 type="S" input="G"“SME >
Datum sklepa Komisije	<0.9 type="D" input="G"“SME >
Številka sklepa države članice o spremembi	<0.10 type="S" maxlength="20" input="M"“SME >
Datum sklepa države članice o spremembi	<0.11 type="D" input="M"“SME >
Datum začetka veljavnosti sklepa države članice o spremembi	<0.12 type="D" input="M"“SME >
Regije na ravni NUTS, ki so zajete v operativnem programu	<0.12 type="S" input="S“SME >

ODDELEK 1

STRATEGIJA ZA PRISPEVEK OPERATIVNEGA PROGRAMA K STRATEGIJI UNIJE ZA PAMETNO, TRAJNOSTNO IN VKLJUČUJOČO RAST TER K URESNIČEVANJU EKONOMSKE, SOCIALNE IN TERITORIALNE KOHEZIJE (2)

(sklic: člen 27(1) in točka (a) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛, drugi odstavek člena 92b(9) in (10)) (3)

1.1 Strategija za prispevek operativnega programa k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije

1.1.1

Opis strategije za prispevek programa k izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije (4).

<1.1.1 type="S" maxlength="70 000 " input="M">

Pri dodajanju novih prednostnih osi obstoječemu operativnemu programu je treba za dodelitev dodatnih sredstev tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛ v posebnem besedilnem okviru opisati pričakovan učinek na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, kot je navedeno v nadaljevanju.

Za nov operativni program, namenjen tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛, je treba predložiti samo opis v spodnjem besedilnem okviru.

1.1.1.a

Opis pričakovanega učinka operativnega programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter na pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva

<1.1.1 type="S" maxlength="10 000 " input="M">

1.1.2

Utemeljitev izbire tematskih ciljev in ustreznih prednostnih naložb glede na partnerski sporazum na podlagi opredelitve regionalnih in, če je ustrezno, nacionalnih potreb, vključno s potrebo po obravnavi izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezno državo, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, ter ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, ob upoštevanju predhodnega vrednotenja (5).

Pri dodajanju novih prednostnih osi obstoječemu operativnemu programu zaradi dodelitve dodatnih sredstev tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛, je treba dodati opis pod točko 1.1.2.a.

1.1.2.a

Utemeljitev pričakovanega učinka operativnega programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter na pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

Preglednica 1:

Utemeljitev izbire tematskih ciljev in prednostnih naložb

Izbrani tematski cilj	Izbrana prednostna naložba	Utemeljitev izbire ali učinka na spodbujanje odprave posledic krize (če je ustrezno)
<1.1.2 type="S" input="S" PA=Y TA=”NA”>	<1.1.3 type="S" input="S" PA=Y TA=”NA”>	<1.1.4 type="S" maxlength="1000" input="M" PA=Y TA=”NA”>

1.2 Utemeljitev finančne dodelitve

Utemeljitev finančne dodelitve (podpore Unije) za vsak tematski cilj in, če je ustrezno, za vsako prednostno naložbo v skladu z zahtevami glede tematske osredotočenosti ter ob upoštevanju predhodnega vrednotenja.

<1.2.1 type="S" maxlength="7000" input="M" PA=Y TA=”NA”>

1.2.a

Utemeljitev za dodelitev dodatnih finančnih sredstev tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛ za ESRR ali ESS in kako so ta sredstva usmerjena na geografska območja, kjer so najbolj potrebna, ob upoštevanju različnih regionalnih potreb in ravni razvoja, da se zagotovi uravnoteženost podpore med potrebami regij in mest, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela, in potrebo, da se zagotovi ohranitev osredotočenosti pomoči na manj razvite regije v skladu s cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU.

<1.2.1 type="S" maxlength="3000" input="M" PA=Y TA=”NA”>

Preglednica 2

Pregled naložbene strategije operativnega programa

Prednostna os	Sklad (ESRR (6), Kohezijski sklad, ESS (7), PZM (8), ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU ali PZM REACT-EU)	Podpora Unije (9) (v EUR)	Delež skupne podpore Unije za operativni program (10)	Tematski cilj (11)	Prednostne naložbe (12)	Posebni cilji, ki ustrezajo prednostni naložbi	Skupni kazalniki rezultatov in kazalniki rezultatov za posamezni program, za katere je bila določena ciljna vrednost
<1.2.1 type="S" input="G">	<1.2.2 type="S" input="G">	<1.2.3 type="N' " input="G">	<1.2.4 type="P' input="G">	<1.2.5 type="S" input="G">	<1.2.6 type="S" input="G">	<1.2.7 type="S" input="G">	<1.2.8 type="S" input="G">

ODDELEK 2

PREDNOSTNE OSI

(sklic: točki (b) in (c) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

2.A Opis prednostnih osi, razen tehnične pomoči

(sklic: točka (b) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

2.A.1 Prednostna os (ponovi se za vsako prednostno os)

Identifikator prednostne osi	<2A.1 type="N" input="G"“SME» >
Naslov prednostne osi	<2A.2 type="S" maxlength="500" input="M"“SME” >

☐	Celotna prednostna os se bo izvajala zgolj s finančnimi instrumenti

<2A.3 type="C" input="M">

☐	Celotna prednostna os se bo izvajala zgolj s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na ravni Unije

<2A.4 type="C" input="M"“SME” >

☐	Celotna prednostna os se bo izvajala z ukrepi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

<2A.5 type="C" input="M">

☐	Za ESS: Celotna prednostna os je namenjena socialnim inovacijam ali transnacionalnemu sodelovanju ali obojemu

<2A.6 type="C" input="M">

☐	Celotna prednostna os je namenjena REACT-EU

<2A.7 type="C" input="M">

2.A.2 Utemeljitev vzpostavitve prednostne osi, ki zajema več kot eno kategorijo regij, več kot en tematski cilj ali več kot en sklad (če je ustrezno) (13)

(sklic: člen 96(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<2A.0 type="S" maxlength="3500" input="M">

2.A.3 Sklad, kategorija regije in osnova za izračun podpore Unije

(ponovi se za vsako kombinacijo v okviru prednostne osi)

Sklad	<2A.7 type="S" input="S"“SME” >
Kategorija regije (14)	<2A.8 type="S" input="S"“SME “>
Osnova za izračun (skupni upravičeni izdatki ali upravičeni javni izdatki)	<2A.9 type="S" input="S"“SME” >
Kategorija regije za najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije (če je ustrezno) (15)	<2A.9 type="S" input="S” >

2.A.4 Prednostna naložba

(ponovi se za vsako prednostno naložbo v okviru prednostne osi)

Prednostna naložba

<2A.10 type="S" input="S"“SME” >

2.A.5 Posebni cilji, ki ustrezajo prednostni naložbi, in pričakovani rezultati

(ponovi se za vsak posebni cilj v okviru prednostne naložbe)

(sklic: točki (b)(i) in (ii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Identifikator	<2A.1.1 type="N" input="G"“SME >
Posebni cilj	<2A.1.2 type="S" maxlength="500" input="M"“SME >
Rezultati, ki naj bi jih država članica dosegla s podporo Unije	<2A.1.3 type="S" maxlength="3500" input="M“SME ">

Preglednica 3:

Kazalniki rezultatov za posamezni program po posebnih ciljih

(za ESRR, Kohezijski sklad in ESRR REACT-EU)

(sklic: točka (b)(ii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Identifikator	Kazalnik	Merska enota	Kategorija regije (če je relevantno)	Izhodiščna vrednost	Izhodiščno leto	Ciljna vrednost (16) (za leto 2023)	Vir podatkov	Pogostnost poročanja
<2A.1.4 type="S" maxlength="5" input="M"“SME” >	<2A.1.5 type="S" maxlength="255" input="M"“SME” >	<2A.1.6 type="S" input="M”” SME">	<2A.1.7 type="S" input="S"“SME” >	Številčno opredeljeno <2A.1.8 type="N" input="M"“SME” > Opisno opredeljeno <2A.1.8 type="S" maxlength="100" input="M"“SME”	<2A.1.9 type="N' input="M"“SME”>	Številčno opredeljeno <2A.1.10 type="N" input="M"> Opisno opredeljeno <2A.1.10 type="S" maxlength="100" input="M"“SME” >	<2A.1.11 type="S" maxlength="200" input="M"“SME”>	<2A.1.12 type="S" maxlength="100" input="M"“SME” >

Preglednica 4:

Skupni kazalniki rezultatov, za katere je bila opredeljena ciljna vrednost, in kazalniki rezultatov za posamezni program, ki ustrezajo posebnemu cilju (po prednostnih naložbah in kategorijah regij)

(za ESS in ESS REACT-EU)

(sklic: točka (b)(ii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Identifikator

Kazalnik

Kategorija regije (če je relevantno)

Merska enota za kazalnik

Skupni kazalnik učinka, ki je osnova za opredelitev ciljne vrednosti

Izhodiščna vrednost

Merska enota za izhodiščno in ciljno vrednost

Izhodiščno leto

Ciljna vrednost (17) (za leto 2023)

Vir podatkov

Pogostnost poročanja

Za posamezni program <2A.1.13 type="S" maxlength="5" input="M">

Skupni <2A.1.13 type=‘S’ input=‘S’>

Za posamezni program <2A.1.14 type="S" maxlength="255" input="M">

Skupni <2A.1.14 type=‘S’ input=‘S’>

<2A.1.15 type="S" input="S">

Za posamezni program <2A.1.16 type="S" input="M">

Skupni <2A.1.16 type=‘S’ input=‘S’>

Za posamezni program <2A.1.17 type="S" input="M">

Skupni <2A.1.17 type=‘S’ input=‘S’>

Skupni kazalniki učinka <2A.1.18 type=‘S’ input=‘S’>

Številčno opredeljeno <2A.1.19 type="S" input="M">

Skupni <2A.1.19 type="S" input="G">

<2A.1.20 type="N' input="M">

Številčno opredeljeno <2A.1.21 type="N" input="M">

Opisno opredeljeno <2A.1.21 type="S" maxlength="100" input="M">

<2A.1.22 type="S" maxlength="200" input="M">

<2A.1.23 type="S" maxlength="100" input="M">

Preglednica 4a:

Kazalniki rezultatov za PZM in PZM REACT-EU ter kazalniki rezultatov za posamezni program, ki ustrezajo posebnemu cilju

(po prednostni osi ali delu prednostne osi)

(sklic: člen 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18))

Identifikator

Kazalnik

Merska enota za kazalnik

Skupni kazalnik učinka, ki je osnova za opredelitev ciljne vrednosti

Izhodiščna vrednost

Merska enota za izhodiščno in ciljno vrednost

Izhodiščno leto

Ciljna vrednost (19) (za leto 2023)

Vir podatkov

Pogostnost poročanja

Za posamezni program <2A.1.24 type="S" maxlength="5" input="M">

Skupni <2A.1.24 type=‘S’ input=‘S’>

Za posamezni program <2A.1.25 type="S" maxlength="255" input="M">

Skupni <2A.1.25 type=‘S’ input=‘S’>

Za posamezni program <2A.1.26 type="S" input="M">

Skupni <2A.1.26 type=‘S’ input=‘S’>

Za posamezni program <2A.1.27 type="S" input="M">

Skupni <2A.1.27 type=‘S’ input=‘S’>

Skupni kazalniki učinka <2A.1.28 type=‘S’ input=‘S’>

Številčno opredeljeno <2A.1.29 type="S" input="M">

Skupni <2A.1.29 type="S" input="G">

<2A.1.30 type="N' input="M">

Številčno opredeljeno <2A.1.31 type="N" input="M">

Opisno opredeljeno <2A.1.31 type="S" maxlength="100" input="M">

<2A.1.32 type="S" maxlength="200" input="M">

<2A.1.33 type="S" maxlength="100" input="M">

2.A.6 Ukrepi, ki jim je namenjena podpora v okviru prednostne naložbe

(po prednostnih naložbah)

2.A.6.1 Opis vrste in primerov ukrepov, ki jim je namenjena podpora, in njihovega pričakovanega prispevka k posebnim ciljem, po potrebi vključno z opredelitvijo glavnih ciljnih skupin, posebnih ozemelj, na katera se nanašajo, in vrst upravičencev

(sklic: točka (b)(iii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.1.1 type="S" input="S">
<2A.2.1.2 type="S" maxlength="17500" input="M">

2.A.6.2 Vodilna načela za izbiro operacij

(sklic: točka (b)(iii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.2.1 type="S" input="S">
<2A.2.2.2 type="S" maxlength="5000" input="M">

2.A.6.3 Načrtovana uporaba finančnih instrumentov (če je ustrezno)

(sklic: točka (b)(iii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.3.1 type="S" input="S">
Načrtovana uporaba finančnih instrumentov	<2A.2.3.2 type="C" input="M">
<2A.2.3.3 type="S" maxlength="7000" input="M">

2.A.6.4 Načrtovana uporaba velikih projektov (če je ustrezno)

(sklic: točka (b)(iii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.4.1 type="S" input="S">
<2A.2.4.2 type="S" maxlength="3500" input="M">

2.A.6.5 Kazalniki učinka, razčlenjeni po prednostnih naložbah in, če je ustrezno, po kategorijah regij)

(sklic: točka (b)(iv) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 5

Skupni kazalniki učinka in kazalniki učinka za posamezni program

(po prednostnih naložbah, razčlenjeno po kategorijah regij za ESS in, če je ustrezno, za ESRR (20))

Identifikator	Kazalnik	Merska enota	Sklad	Kategorija regije (če je relevantno)	Ciljna vrednost (za leto 2023) (21)			Vir podatkov	Pogostnost poročanja
Identifikator	Kazalnik	Merska enota	Sklad	Kategorija regije (če je relevantno)	m	ž	s
<2A.2.5.1 type="S" input="S" SME >	<2A.2.5.2 type="S" input="S" SME >	<2A.2.5.3 type="S" input="S" SME >	<2A.2.5.4 type="S" input="S" SME >	<2A.2.5.5 type="S" input="S" SME >	<2A.2.5.6 type="N' input="M" SME >			<2A.2.5.7 type="S" maxlength="200" input="M" SME >	<2A.2.5.8 type="S" maxlength="100" input="M" SME >

2.A.7 Socialne inovacije, transnacionalno sodelovanje ter prispevek k tematskim ciljem 1–7 in 13

Posebne določbe za ESS in ESS REACT-EU (22), če je ustrezno (po prednostih oseh in, če je relevantno, kategorijah regij): socialne inovacije, transnacionalno sodelovanje ter prispevek ESS k tematskim ciljem 1–7 in 13.

Opis prispevka načrtovanih ukrepov v okviru prednostne osi k:

—	socialnim inovacijam (če niso zajete s posebno prednostno osjo);

—	transnacionalnemu sodelovanju (če ni zajeto s posebno prednostno osjo);

—

tematskim ciljem iz točk (1) do (7) prvega odstavka člena 9 in člena 92b(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Prednostna os	<2A.3.1 type="S" input="S">
<2A.3.2 type="S" maxlength="7000" input="M">

2.A.8 Okvir uspešnosti (23)

(sklic: točka (b)(v) prvega pododstavka člena 96(2) in Priloga II k Uredbi (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 6:

Okvir uspešnosti prednostne osi

(po skladih ter, za ESRR in ESS, po kategorijah regij) (24)

Prednostna os

Vrsta kazalnika

(ključna faza izvajanja, finančni kazalnik, kazalnik učinka ali, če je ustrezno, kazalnik rezultatov)

Identifikator

Kazalnik ali ključna faza izvajanja

Merska enota, če je ustrezno

Sklad

Kategorija regije

Mejnik za leto 2018 (25)

Končna ciljna vrednost (za leto 2023) (26)

Vir podatkov

Razlaga relevantnosti kazalnika, če je ustrezno

<2A.4.1 type="S" input="S">

<2A.4.2 type="S" input="S">

Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.4.3 type="S" maxlength="5" input="M">

Kazalnik učinka ali rezultatov<2A.4.3 type="S" input="S">

Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.4.4 type="S" maxlength="255" input="M">

Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.4.4 type="S" input="G" or “M”>

Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.4.5 type="S" input="M">

Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.4.5 type="S" input="G" or “M”>

<2A.4.6 type="S" input="S">

<2A.4.7 type="S" input="S">

<2A.4.8 type="S" maxlength="255" input="M">

Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.4.9 type="S" input="M">

Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.4.8 type="S" input="M">

Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.4.10 type="S" maxlength="200" input="M">

Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.4.10 type="S" input=“M”>

<2A.4.11 type="S" maxlength="500" input="M">

Dodatne opisne informacije o vzpostavitvi okvira uspešnosti (neobvezno)

<2A.4.12 type="S" maxlength="7000" input="M">

2.A.9 Kategorije intervencij

(sklic: točka (b)(vi) člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ustrezne kategorije intervencij glede na vsebino prednostne osi po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirna razčlenitev podpore Unije.

Preglednice 7–11:

Kategorije intervencij (27)

(po skladih in kategorijah regij, če prednostna os zajema več kot en sklad/več kot eno kategorijo regije)

Preglednica 7: Razsežnost 1 – Področje intervencije
Sklad	<2A.5.1.1 type="S" input="S" Decision=N >
Kategorija regije (28)	<2A.5.1.2 type="S" input="S" Decision=N >
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.5.1.3 type="S" input="S" Decision=N>	<2A.5.1.4 type="S" input="S" Decision=N >	<2A.5.1.5 type="N" input="M" Decision=N >

Preglednica 8: Razsežnost 2 – Oblika financiranja
Sklad	<2A.5.2.1 type="S" input="S" Decision=N >
Kategorija regije (29)	<2A.5.2.2 type="S" input="S" Decision=N >
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.5.2.3 type="S" input="S" Decision=N>	<2A.5.2.4 type="S" input="S" Decision=N >	<2A.5.2.5 type="N" input="M" Decision=N >

Preglednica 9: Razsežnost 3 – Vrsta ozemlja
Sklad	<2A.5.3.1 type="S" input="S" Decision=N >
Kategorija regije (30)	<2A.5.3.2 type="S" input="S" Decision=N >
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.5.3.3 type="S" input="S" Decision=N>	<2A.5.3.4 type="S" input="S" Decision=N >	<2A.5.3.5 type="N" input="M" Decision=N >

Preglednica 10: Razsežnost 4 – Teritorialni mehanizmi izvajanja
Sklad	<2A.5.4.1 type="S" input="S" Decision=N >
Kategorija regije (31)	<2A.5.4.2 type="S" input="S" Decision=N >
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.5.4.2 type="S" input="S" Decision=N>	<2A.5.4.4 type="S" input="S" Decision=N >	<2A.5.4.5 type="N" input="M" Decision=N >

Preglednica 11: Razsežnost 6 – sekundarna tema ESS in ESS REACT-EU (32) (samo za ESS)
Sklad	<2A.5.5.1 type="S" input="S" Decision=N >
Kategorija regije (33)	<2A.5.5.2 type="S" input="S" Decision=N >
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.5.5.3 type="S" input="S" Decision=N>	<2A.5.5.4 type="S" input="S" Decision=N >	<2A.5.5.5 type="N" input="M" Decision=N >

2.A.10 Povzetek načrtovane uporabe tehnične pomoči, vključno z ukrepi za krepitev administrativne usposobljenosti organov, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzorovanju programov in upravičencev, kadar so takšni ukrepi potrebni (če je ustrezno) (34)

(po prednostnih oseh)

(sklic: točka (b)(vii) člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Prednostna os	<3A.6.1 type="S" input="S">
<2A.6.2 type="S" maxlength="2000" input="M">

2.B Opis prednostih osi za tehnično pomoč

(sklic: točka (c) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

2.B.1 Prednostna os (ponovi se za vsako prednostno os, ki zadeva tehnično pomoč)

Identifikator prednostne osi	<2B.0.2 type="N" maxlength="5" input="G">
Naslov prednostne osi	<2B.0.3 type="S" maxlength="255" input="M">

☐	Celotna prednostna os je namenjena tehnični pomoči iz člena 92b(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

<2B.0.1 type="C" input="M">

2.B.2 Utemeljitev vzpostavitve prednostne osi, ki zajema več kot eno kategorijo regij (če je ustrezno)

(sklic: člen 96(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<2B.0.1 type="S" maxlength="3500" input="M">

2.B.3 Sklad in kategorija regije (ponovi se za vsako kombinacijo v okviru prednostne osi)

Sklad	<2B.0.4 type="S" input="S">
Kategorija regije (35)	<2B.0.5 type="S" input="S">
Osnova za izračun (skupni upravičeni izdatki ali upravičeni javni izdatki)	<2B.0.6 type="S" input="S">

2.B.4 Posebni cilji in pričakovani rezultati

(ponovi se za vsak posebni cilj v okviru prednostne osi)

(sklic: točki (c)(i) in (ii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Identifikator	<2B.1.1 type="N" maxlength="5" input="G">
Posebni cilj	<2B.1.2 type="S" maxlength="500" input="M">
Rezultati, ki naj bi jih država članica dosegla s podporo Unije (36)	<2B.1.3 type="S" maxlength="3500" input="M">

2.B.5 Kazalniki rezultatov (37)

Preglednica 12:

Kazalniki rezultatov za posamezni program (po posebnih ciljih)

(za ESRR/ESS/Kohezijski sklad/ESRR REACT-EU/ESS REACT-EU)

(sklic: točka (c)(ii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Identifikator	Kazalnik	Merska enota	Izhodiščna vrednost			Izhodiščno leto	Ciljna vrednost (38) (za leto 2023)			Vir podatkov	Pogostnost poročanja
Identifikator	Kazalnik	Merska enota	m	ž	s	Izhodiščno leto	m	ž	s	Vir podatkov	Pogostnost poročanja
<2.B.2.1 type="S" maxlength="5" input="M">	<2.B.2.2 type="S" maxlength="255" input="M">	<2.B.2.3 type="S" input="M">	Številčno opredeljeno <2.B.2.4 type="N" input="M">			<2.B.2.5 type="N' input="M">	Številčno opredeljeno <2.B.2.6 type="N" input="M"> Opisno opredeljeno <2.B.2.6 type="S" maxlength="100" input="M">			<2.B.2.7 type="S" maxlength="200" input="M">	<2.B.2.8 type="S" maxlength="100" input="M">

2.B.6 Ukrepi, ki jim je namenjena podpora, in njihov pričakovani prispevek k posebnim ciljem (po prednostnih oseh)

(sklic: točki (c)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

2.B.6.1 Opis ukrepov, ki jim je namenjena podpora, in njihov pričakovani prispevek k posebnim ciljem

(sklic: točki (c)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Prednostna os	<2.B.3.1.1 type="S" input="S">
<2.B.3.1.2 type="S" maxlength="7000" input="M">

2.B.6.2 Kazalniki učinka, ki naj bi prispevali k rezultatom (po prednostnih oseh)

(sklic: točka (c)(iv) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 13:

Kazalniki učinka (po prednostnih oseh)

(za ESRR/ESS/Kohezijski sklad/ESRR REACT-EU/ESS REACT-EU)

Identifikator	Kazalnik	Merska enota	Ciljna vrednost (za leto 2023) (39) (neobvezno)			Vir podatkov
			m	ž	s
<2.B.3.2.1 type="S" maxlength="5" input="M">	<2.B.2.2.2 type="S" maxlength="255" input="M">	<2.B.3.2.3 type="S" input="M">	<2.B.3.2.4 type="N' input="M">			<2.B.3.2.5 type="S" maxlength="200" input="M">

2.B.7 Kategorije intervencij (po prednostnih oseh)

(sklic: točka (c)(v) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ustrezne kategorije intervencij po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirna razčlenitev podpore Unije.

Preglednice 14–16:

Kategorije intervencij (40)

Preglednica 14: Razsežnost 1 – Področje intervencije
Kategorija regije (41): <type="S" input="S">
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2B.4.1.1 type="S" input="S" > Decision=N>	<2B.4.1.2 type="S" input="S"> Decision=N>	<2B.4.1.3 type="N" input="M"> Decision=N>

Preglednica 15: Razsežnost 2 – Oblika financiranja
Kategorija regije (42): <type="S" input="S">
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2B.4.2.1 type="S" input="S" > Decision=N>	<2B.4.2.2 type="S" input="S"> Decision=N>	<2B.4.2.3 type="N" input="M"> Decision=N>

Preglednica 16 :Razsežnost 3 – Vrsta ozemlj a
Kategorija regije (43): <type="S" input="S">
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2B.4.3.1 type="S" input="S" > Decision=N>	<2B.4.3.2 type="S" input="S"> Decision=N>	<2B.4.3.3 type="N" input="M"> Decision=N>

ODDELEK 3

FINANČNI NAČRT

(sklic: točka (d) prvega pododstavka člena 96(2) in peti pododstavek člena 92b(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

3.1 Odobrena sredstva iz vsakega sklada in zneski, povezani z rezervo za uspešnost

(sklic: točka (d)(i) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 17

Sklad

Kategorija regije

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

Skupaj

Glavna dodelitev (44)

Rezerva za uspešnost

Glavna dodelitev

Rezerva za uspešnost

Glavna dodelitev

Rezerva za uspešnost

Glavna dodelitev

Rezerva za uspešnost

Glavna dodelitev

Rezerva za uspešnost

Glavna dodelitev

Rezerva za uspešnost

Glavna dodelitev

Rezerva za uspešnost

Skupna dodelitev (podpora Unije)

Glavna dodelitev

Rezerva za uspešnost

<3.1.1 type="S" input="G"“SME”>

<3.1.2 type="S" input="G"“SME” >

<3.1.3 type="N" input="M" SME” >

<3.1.4 type="N" input="M" TA - “NA” YEI –“NA”>

<3.1.5 type="N" input="M" SME” >

<3.1.6 type="N" input="M" TA - “NA” YEI –“NA”>

<3.1.7type="N" input="M" SME” >

<3.1.8 type="N" input="M " TA - “NA” YEI –“NA”>

<3.1.9 type="N" input="M" SME” >

<3.1.10 type="N" input="M"” TA - “NA” YEI –“NA”>

<3.1.11 type="N" input="M" SME” >

<3. 01. 2012 type="N" input="M"” TA - “NA” YEI –“NA”>

<3. 01. 2013 type="N" input="M" SME” >

<3.1.14 type="N" input="M" TA - “NA” YEI –“NA”>

<3. 01. 2015 type="N" input="M" SME” >

<3. 01. 2016 type="N" input="M" TA - “NA” YEI –“NA” REACT-EU - NA>

<3.1.17 type="N" input="M

<3.1.18 type="N" input="M

<3.1.19 type="N" input="G" SME” >

<3.1.20 type="N" input="G” TA - “NA” YEI –“NA”>

(1)

ESRR

v manj razvitih regijah

ni relevantno

(2)

v regijah v prehodu

ni relevantno

(3)

v bolj razvitih regijah

ni relevantno

(4)

Skupaj brez REACT-EU

ni relevantno

(5)

ESS (45)

v manj razvitih regijah

ni relevantno

(6)

v regijah v prehodu

ni relevantno

(7)

v bolj razvitih regijah

ni relevantno

(8)

Skupaj brez REACT-EU

ni relevantno

(9)

Posebna dodelitev za PZM

ni relevantno

(10)

Kohezijski sklad

ni relevantno

(11)

ESRR

posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije ali severne redko poseljene regije

ni relevantno

(12)

ESRR REACT-EU

ni relevantno

(13)

ESS REACT-EU (46)

ni relevantno

(14)

Posebna dodelitev za PZM REACT-EU

ni relevantno

(15)

REACT-EU

Skupaj

ni relevantno

(16)

Skupni seštevek

Skupaj

3.2 Skupna odobrena sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje (v EUR)

(sklic: točka (d)(ii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.	V preglednici je določen finančni načrt po posameznih prednostnih oseh.

2.	Če prednostna os zajema več kot en sklad, se podatki o podpori Unije in ustreznem nacionalnem prispevku razčlenijo po posameznih skladih, pri tem pa se ločeno navede stopnja sofinanciranja v okviru prednostne osi za vsak sklad.

3.	Če prednostna os zajema več kot eno kategorijo regij, se podatki o podpori Unije in ustreznem nacionalnem prispevku razčlenijo po posameznih kategorijah regij, pri tem pa se ločeno navede stopnja sofinanciranja v okviru prednostne osi za vsako kategorijo regij.

4.	Prispevek EIB je prikazan na ravni prednostne osi.

Preglednica 18a

Finančni načrt

Prednostna os

Sklad

Kategorija regije

Osnova za izračun podpore Unije

(skupni upravičeni stroški ali javni upravičeni stroški)

Podpora Unije

Ustrezni nacionalni prispevek

Okvirna razčlenitev nacionalnega prispevka

Financiranje skupaj

Stopnja sofinanciranja (48)

100-odstotna stopnja sofinanciranja za obračunsko leto 2020–2021 (*1)

Informativno

Prispevki EIB

Glavna dodelitev (skupni znesek financiranja brez rezerve za uspešnost)

Rezerva za uspešnost

Znesek rezerve za uspešnost kot delež skupne podpore Unije

Nacionalno javno financiranje

Nacionalno zasebno financiranje (47)

Podpora Unije

Ustrezni nacionalni prispevek

Podpora Unije

Ustrezni nacionalni prispevek (50)

(a)

(b) = (c) + (d))

(c)

(d)

(e) = (a) + (b)

(f) = (a)/(e) (49)

(g)

(h)=(a) – (j)

(i) = (b) – (k)

(j)

(k) = (b) * (j)/(a)

(l) = (j)/(a) * 100

<3.2.A.1 type="S" input="G"“SME” >

<3.2.A.2 type="S" input="G"“SME” >

<3.2.A.3 type="S" input="G"“SME” >

<3.2.A.4 type="S" input="G"“SME” >

<3.2.A.5 type="N" input="M"“SME” >

<3.2.A.6 type="N“SME”" input="G">

<3.2.A.7 type="N" input="M"“SME” >

<3.2.A.8 type="N" input="M"“SME” >

<3.2.A.9 type="N" input="G“SME”">

<3.2.A.10 type="P" input="G"“SME” >

Za podrobnosti glej opombo * (primeri spodaj)

<3.2.A.11 type="N" input="M"“SME” >

<3.2.A.12 type="N" input="M" TA - “NA” YEI –“NA”>

<3.2.A.13 type="N" input="M" TA - “NA” YEI –“NA”>>

<3.2.A.14 type="N" input="M" TA - “NA” YEI –“NA” REACT-EU „NA”>

<3.2.A.15 type="N" input="M"” TA - “NA” YEI –“NA” REACT-EU „NA”>>

<3.2.A.16 type="N" input="G” TA - “NA” YEI –“NA” REACT-EU “NA”>

Prednostna os 1

ESRR

☐

Prednostna os 2

ESS

☐

Prednostna os 3

PZM (51)

ni relevantno

☐

ni relevantno

Prednostna os 4

ESS

☐

PZM (52)

ni relevantno

☐

ni relevantno

Prednostna os 5

Kohezijski sklad

ni relevantno

☐

Prednostna os 6

ESRR REACT-EU

ni relevantno

☐

ni relevantno

Prednostna os 7

ESS REACT-EU

ni relevantno

☐

ni relevantno

Prednostna os 8

PZM REACT-EU (53)

ni relevantno

☐

ni relevantno

Prednostna os 9

ESS REACT-EU

ni relevantno

☐

ni relevantno

PZM REACT-EU (54)

ni relevantno

☐

ni relevantno

Skupaj

ESRR

manj razvite regije

ustreza skupnemu znesku (1) v preglednici 17

Skupaj

ESRR

regije v prehodu

ustreza skupnemu znesku (2) v preglednici 17

Skupaj

ESRR

bolj razvite regije

ustreza skupnemu znesku (3) v preglednici 17

Skupaj

ESRR

posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije ali severne redko poseljene regije

ustreza skupnemu znesku (11) v preglednici 17

Skupaj

ESRR REACT-EU

ni relevantno

ustreza skupnemu znesku (12) v preglednici 17

ni relevantno

Skupaj

ESS (55)

manj razvite regije

ne ustreza skupnemu znesku (5) v preglednici 17, ki vključuje ustrezno podporo ESS za PZM (56)

Skupaj

ESS (57)

regije v prehodu

ne ustreza skupnemu znesku (6) v preglednici 17, ki vključuje ustrezno podporo ESS za PZM

Skupaj

ESS (58)

bolj razvite regije

ne ustreza skupnemu znesku (7) v preglednici 17, ki vključuje ustrezno podporo ESS za PZM

Skupaj

ESS REACT-EU

ni relevantno

ustreza skupnemu znesku (13) v preglednici 17

ni relevantno

Skupaj

PZM (59)

ni relevantno

ne ustreza skupnemu znesku (9) v preglednici 17, ki vključuje samo ustrezno podporo ESS za PZM

Skupaj

PZM REACT-EU (60)

ni relevantno

ustreza skupnemu znesku (14) v preglednici 17

ni relevantno

Skupaj

Kohezijski sklad

ni relevantno

ustreza skupnemu znesku (10) v preglednici 17

Skupaj

REACT-EU

ni relevantno

ustreza skupnemu znesku (15) v preglednici 17

ni relevantno

Skupni seštevek

ustreza skupnemu znesku (16) v preglednici 17

Preglednica 18b

Pobuda za zaposlovanje mladih – ESS, ESS REACT-EU in posebna dodelitev za PZM (61) (če je ustrezno)-

	Sklad (62)	Kategorija regije	Osnova za izračun podpore Unije (skupni upravičeni stroški ali javni upravičeni stroški)	Podpora Unije (a)	Ustrezni nacionalni prispevek (b) = (c) + (d))	Okvirna razčlenitev nacionalnega prispevka		Financiranje skupaj (e) = (a) + (b)	Stopnja sofinanciranja (f) = (a)/(e) (64)
	Sklad (62)	Kategorija regije		Podpora Unije (a)	Ustrezni nacionalni prispevek (b) = (c) + (d))	Nacionalno javno financiranje (c)	Nacionalno zasebno financiranje (d) (63)	Financiranje skupaj (e) = (a) + (b)	Stopnja sofinanciranja (f) = (a)/(e) (64)
	<3.2.B.1 type="S" input="G">	<3.2.B.2 type="S" input="G">	<3.2.B.3 type="S" input="G">	<3.2.B.1 type="N" input="M">	<3.2.B.4 type="N" input="G">	<3.2.B.5 type="N" input="M">	<3.2.B.6 type="N" input="M">	<3.2.B.7 type="N" input="G">	<3.2.B.8 type="P" input="G">
1.	Posebna dodelitev za PZM	ni relevantno			0				100 %
2.	Ustrezna podpora ESS	manj razvite regije
3.	Ustrezna podpora ESS	regije v prehodu
4.	Ustrezna podpora ESS	bolj razvite regije
5.	Posebna dodelitev za PZM REACT-EU	ni relevantno							100 %
6.	Ustrezna podpora ESS REACT-EU	ni relevantno
7.	SKUPAJ: Prednostna os PZM [ali del te prednostne osi]	[mora ustrezati [delu] prednostne osi 3]		seštevek (1:4)	seštevek (1:4)
8.	SKUPAJ: PZM REACT-EU [del] Prednostna os	[mora ustrezati [delu] prednostne osi]
9.			razmerje v okviru ESS za manj razvite regije 2/seštevek(2:4)	<3.2.c.11 type="P" input="G">
10.			razmerje v okviru ESS za regije v prehodu 3/seštevek(2:4)	<3.2.c.13 type="P" input="G">
11.			razmerje v okviru ESS za bolj razvite regije 4/seštevek(2:4)	<3.2.c.14 type="P" input="G">

Preglednica 18c

Razčlenitev finančnega načrta po prednostnih oseh, skladih, kategorijah regij in tematskih ciljih

(sklic: točka (d)(ii) prvega pododstavka člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Prednostna os	Sklad (65)	Kategorija regije (če je relevantno)	Tematski cilj	Podpora Unije	Ustrezni nacionalni prispevek	Financiranje skupaj
<3.2.C.1 type="S" input="G">	<3.2.C.2 type="S" input="G">	<3.2.C.3 type="S" input="G">	<3.2.C.4 type="S" input="G">	<3.2.C.5 type="N" input="M">	<3.2.C.6 type="N" input="M">	<3.2.C.7 type="N" input="M">


Skupaj

Preglednica 19

Okvirni znesek podpore za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami

(sklic: člen 27(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (66)

Prednostna os	Okvirni znesek podpore za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami (v EUR)	Delež skupne dodelitve za operativni program (v %)
<3.2.C.8 type="S" input="G">	<3.2.C.9 type="N" input="G"> Decision=N>	<3.2.C.10 type="P" input="G"> Decision=N>

REACT-EU skupaj
Skupaj

ODDELEK 4

CELOSTNI PRISTOP K TERITORIALNEMU RAZVOJU (67)

(sklic: člen 96(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Opis celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, pri katerem se upoštevajo vsebina in cilji operativnega programa in partnerski sporazum ter iz katerega je razvidno, kako prispeva k doseganju programskih ciljev in pričakovanih rezultatov.

<4.0 type="S" maxlength="3500" input="M">

4.1 Ukrepi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (če je ustrezno)

(sklic: točka (a) člena 96(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Pristop k uporabi instrumentov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in načela za opredelitev področij, na katerih se bo izvajal.

<4.1 type="S" maxlength="7000" input="M" PA=Y>

4.2 Celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj (če je ustrezno)

(sklic: točka (b) člena 96(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013); člen 7(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (68))

Če je ustrezno, okvirni znesek podpore iz ESRR za celostne ukrepe na področju trajnostnega urbanega razvoja, ki se izvajajo v skladu z določbami člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1301/2013, ter okvirna dodelitev podpore iz ESS za celostne ukrepe.

<4.2.1 type=”S” maxlength=”3500” input=”M”>

Preglednica 20:

Celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj – okvirni zneski podpore iz ESRR in ESS

Sklad	Podpora iz ESRR in ESS (okvirno) (v EUR)	Delež skupne dodelitve iz sklada za program
<4.2.2 type="S" input="G">	<4.2.3 type="N" input="M">	<4.2.3 type="P" input="G">
ESRR brez REACT-EU skupaj
ESS brez REACT-EU skupaj
ESRR + ESS brez REACT-EU SKUPAJ

4.3 Celostne teritorialne naložbe (če je ustrezno)

(sklic: točka (c) člena 96(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Pristop k uporabi celostnih teritorialnih naložb (kakor so opredeljene v členu 36 Uredbe (EU) št. 1303/2013), razen v primerih iz točke 4.2, in okvirna finančna dodelitev za te naložbe iz posamezne prednostne osi.

<4.3.1 type="S" maxlength="5000" input="M PA=Y">

Preglednica 21:

Okvirna dodeljena finančna sredstva za celostne teritorialne naložbe, razen tistih iz točke 4.2

(agregatni znesek)

Prednostna os	Sklad	Okvirna finančna dodelitev (podpora Unije) (v EUR)
<4.3.2 type="S" input="G" PA=Y>	<4.3.3 type="S" input="G" PA=Y >	<4.3.4 type="N" input="M" PA=Y >

ESRR [brez REACT-EU] skupaj
ESS [brez REACT-EU] skupaj
ESRR + ESS [brez REACT-EU] SKUPAJ
ESRR REACT-EU skupaj
ESS REACT-EU skupaj
ESRR REACT-EU + ESS REACT-EU SKUPAJ
Skupni seštevek

4.4 Ureditve za medregionalne in transnacionalne ukrepe v okviru operativnega programa, kadar se upravičenci nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic (če je ustrezno)

(sklic: točka (d) člena 96(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<4.4.1 type="S" maxlength="3500" input="M" PA=Y>

4.5 Prispevek ukrepov, načrtovanih v okviru programa, k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene glede na potrebe programskega območja, ki jih opredeli država članica (če je ustrezno)

(kadar države članice in regije sodelujejo v makroregionalnih strategijah in strategijah za morske bazene)

(sklic: točka (e) člena 96(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<4.4.2 type="S" maxlength="3500" input="M" >

ODDELEK 5

POSEBNE POTREBE GEOGRAFSKIH OBMOČIJ, KI JIH JE NAJBOLJ PRIZADELA REVŠČINA, ALI CILJNIH SKUPIN, KI JIM NAJBOLJ GROZI DISKRIMINACIJA ALI SOCIALNA IZKLJUČENOST (ČE JE USTREZNO) (69)

(sklic: točka (a) člena 96(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

5.1 Geografska območja, ki jih je najbolj prizadela revščina / ciljne skupine, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost

<5.1.1 type="S" maxlength="7000" input="M" Decision= N PA=Y>

5.2 Strategija za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina / ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost, in, če je ustrezno, prispevek k celostnemu pristopu, ki je določen v partnerskem sporazumu

<5.2.1 type="S" maxlength="7000" input="M" Decision= N PA=Y>

Preglednica 22

Ukrepi za obravnavo posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina / ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost (70)

Ciljna skupina / geografsko območje	Glavne vrste načrtovanih ukrepov v okviru celostnega pristopa	Prednostna os	Sklad	Kategorija regije (če je relevantno)	Prednostna naložba
<5.2.2 type="S" maxlength="255" input="M" Decision=N PA=Y >	<5.2.3type="S" maxlength= "1500" input="M" Decision= N PA=Y >	<5.2.4 type="S" input="S" Decision= N PA=Y >	<5.2.6 type="S" input="S" Decision= N PA=Y >	<5.2.7 type="S" input="S" Decision= N PA=Y >	<5.2.5 type="S" input="S" PA=Y >

ODDELEK 6

POSEBNE POTREBE GEOGRAFSKIH OBMOČIJ, KI SO PRIZADETA ZARADI HUDIH IN STALNIH NEUGODNIH NARAVNIH ALI DEMOGRAFSKIH RAZMER (ČE JE USTREZNO) (71)

(sklic: točka (b) člena 96(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

<6.1 type="S" maxlength="5000" input="M" Decisions=N PA=Y>

ODDELEK 7

ORGANI, PRISTOJNI ZA UPRAVLJANJE, NADZOR IN REVIZIJO, TER VLOGA USTREZNIH PARTNERJEV

(sklic: tretji odstavek člena 92b(10) in člen 96(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

7.1 Ustrezni organi

(sklic: točki (a) in (b) člena 96(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 23:

Ustrezni organi

Organ	Naziv organa in oddelka ali enote	Vodja organa (položaj ali delovno mesto)
<7.1.1 type="S" input="S" Decision=N “SME” >	<7.1.2 type="S" maxlength= "255" input="M" Decision=N “SME” >	<7.1.3 type="S" maxlength= "255" input="M" Decision=N “SME” >
Organ upravljanja
Organ za potrjevanje, če je ustrezno
Revizijski organ
Organ, ki mu Komisija nakazuje izplačila

7.2 Vključitev ustreznih partnerjev

(sklic: točka (c) člena 96(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

7.2.1 Sprejeti ukrepi za vključitev ustreznih partnerjev v pripravo operativnega programa ter vloga teh partnerjev pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju programa

<7.2.1 type="S" maxlength="14000" input="M" Decisions=N “SME”>

7.2.2 Globalna nepovratna sredstva (za ESS in ESS REACT-EU, če je ustrezno)

(sklic: člen 6(1) Uredbe (EU) št. 1304/2013)

<7.2.2 type="S" maxlength="5000" input="M" Decisions=N>

7.2.3 Znesek dodeljenih sredstev za krepitev zmogljivosti (za ESS in ESS REACT-EU, če je ustrezno)

(sklic: člen 6(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1304/2013)

<7.2.3 type="S" maxlength="14000" input="M" Decisions=N>

ODDELEK 8

USKLAJEVANJE MED SKLADI, EKSRP, ESPR TER DRUGIMI INSTRUMENTI FINANCIRANJA NA RAVNI UNIJE IN NACIONALNI RAVNI TER Z EIB

(sklic: točka (a) člena 96(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Mehanizmi, ki zagotavljajo usklajevanje med skladi, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni ter z Evropsko investicijsko banko (EIB), ob upoštevanju ustreznih določb iz skupnega strateškega okvira.

<8.1 type="S" maxlength="14000" input="M" Decisions=N PA=Y>

ODDELEK 9

PREDHODNE POGOJENOSTI (72)

(sklic: točka (b) člena 96(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

9.1 Predhodne pogojenosti

Informacije v zvezi z oceno veljavnosti in izpolnjevanjem predhodnih pogojenosti (neobvezno)

<9.0 type="S" maxlength="14000" input="M" PA=Y>

Preglednica 24:

Veljavne predhodne pogojenosti in ocena njihovega izpolnjevanja

Predhodna pogojenost

Prednostne osi, za katere velja pogojenost

Predhodna pogojenost je izpolnjena (da/ne/delno)

Merila

Merila so izpolnjena (da/ne)

Sklic

(sklic na strategije, pravne akte ali druge zadevne dokumente, vključno z ustreznimi oddelki, členi ali odstavki, skupaj z navedbo spletne povezave ali dostopom do celotnega besedila)

Pojasnila

<9.1.1 type="S" maxlength="500" input="S" PA=Y“SME” >

<9.1.2 type="S" maxlength="100" input="S" PA=Y “SME” >

<9.1.3 type="C" input="G" PA=Y “SME” >

<9.1.4 type="S" maxlength="500" input="S" PA=Y “SME” >

<9.1.5 type="B" input="S" PA=Y “SME” >

<9.1.6 type="S" maxlength="500" input="M" PA=Y “SME” >

<9.1.7 type="S" maxlength="1000" input="M" PA=Y “SME” >

9.2 Opis ukrepov za izpolnitev predhodnih pogojenosti, navedba pristojnih organov in časovni načrt za izvedbo teh ukrepov (73)

Preglednica 25

Ukrepi za izpolnitev veljavnih splošnih predhodnih pogojenosti

Splošna predhodna pogojenost	Neizpolnjena merila	Načrtovani ukrepi	Rok (datum)	Pristojni organi
<9.2.1 type="S" maxlength="500" input="G" PA=Y “SME” >	<9.2.2 type="S" maxlength="500" input="G" PA=Y “SME” >	<9.2.3 type="S" maxlength="1000" input="M" PA=Y “SME” >	<9.2.4 type="D" input="M" PA=Y “SME” >	<9.2.5 type="S" maxlength="500" input="M" PA=Y “SME” >

Preglednica 26

Ukrepi za izpolnitev veljavnih tematskih predhodnih pogojenosti

Tematska predhodna pogojenost	Neizpolnjena merila	Načrtovani ukrepi	Rok (datum)	Pristojni organi
<9.2.1 type="S" maxlength="500" input="G" PA=Y “SME” TA- “NA”>	<9.2.2 type="S" maxlength="500" input="G” PA=Y “SME” TA- “NA” >	<9.2.3 type="S" maxlength="1000" input="M" PA=Y “SME” TA- “NA” >	<9.2.4 type="D" input="M " PA=Y “SME” TA- “NA” >	<9.2.5 type="S" maxlength="500" input="M" PA=Y “SME” TA- “NA“>
1. X		ukrep 1	rok za ukrep 1
1. X		ukrep 2	rok za ukrep 2

ODDELEK 10

ZMANJŠANJE ADMINISTRATIVNEGA BREMENA ZA UPRAVIČENCE (74)

(sklic: točka (c) člena 96(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Povzetek ocene administrativnega bremena za upravičence in po potrebi načrtovani ukrepi skupaj z okvirnim časovnim načrtom za zmanjševanje administrativnega bremena

<10.0 type="S" maxlength="7000" input="M" decision=N PA=Y>

ODDELEK 11

HORIZONTALNA NAČELA (75)

(sklic: člen 96(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

11.1 Trajnostni razvoj

Opis posebnih ukrepov za upoštevanje okoljevarstvenih zahtev, učinkovite izrabe virov, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri operacij.

<13.1 type="S" maxlength="5500" input="M" decision=N>

11.2 Enake možnosti moških in žensk ter nediskriminacija

Opis posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem operativnega programa, zlasti v zvezi z dostopom do financiranja, ob upoštevanju potreb različnih ciljnih skupin, ki jim grozi taka diskriminacija, ter zlasti zahtev za zagotavljanje dostopnosti invalidnim osebam.

<13.2 type="S" maxlength="5500" input="M" decision=N>

11.3 Enakost moških in žensk

Opis prispevka operativnega programa k spodbujanju enakosti moških in žensk ter, če je ustrezno, ureditev za zagotovitev vključitve vidika enakosti spolov v operativni program in njegovo izvajanje.

<13.2 type="S" maxlength="5500" input="M" decision=N>

ODDELEK 12

LOČENI ELEMENTI

12.1 Večji projekti, ki se bodo izvajali v programskem obdobju

(sklic: točka (e) člena 96(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 27:

Seznam velikih projektov

Projekt

Datum načrtovane priglasitve/predložitve

(leto, četrtletje)

Načrtovani začetek izvajanja

(leto, četrtletje)

Načrtovani datum zaključka

(leto, četrtletje)

Prednostne osi / prednostne naložbe

<12.1.1 type="S" maxlength="500" input="S" decision=N>

<12.1.2 type="D" input="M" decision=N >

<12.1.3 type="D" input="M" decision=N >

<12.1.4 type="D" input="M" decision=N >

<12.1.5 type="S"" input="S" decision=N >

12.2 Okvir uspešnosti operativnega programa (76)

Preglednica 28:

Okvir uspešnosti po skladih in kategorijah regij (zbirna preglednica)

Prednostna os	Sklad	Kategorija regije	Kazalnik ali ključna faza izvajanja	Merska enota, če je ustrezno	Mejnik za leto 2018	Končna ciljna vrednost (za leto 2023) (77)
						m	ž	s
<12.2.1 type="S" input="G">	<12.2.2 type="S" input="G">	<12.2.3 type="S" input="G">	<12.2.4 type="S" input="G">	<12.2.5 type="S" input="G">	<12.2.6 type="S" input="G">	<12.2.7 type="S" input="G">

12.3 Ustrezni partnerji, vključeni v pripravo programa

<12.3 type="S" maxlength="10500" input="M" decision=N>

PRILOGE (v sistem za elektronsko izmenjavo podatkov se naložijo kot ločene datoteke):

—	Osnutek poročila o predhodnem vrednotenju skupaj s povzetkom (obvezno)

—	(sklic: člen 55(2) in člen 92b(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (78)

—	Dokumenti v zvezi z oceno veljavnosti in izpolnjevanjem predhodnih pogojenosti (če je ustrezno) (79)

—	Mnenje nacionalnih organov za enakost glede oddelkov 11.2 in 11.3 (če je ustrezno) (sklic: člen 96(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (80)

—	Povzetek operativnega programa za državljane (če je ustrezno)

“

(1) Legenda lastnosti posameznih polj:

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator

sklep: N = ni del sklepa Komisije o odobritvi operativnega programa

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

“maxlength”= največje možno število znakov, vključno s presledki

PA – Y = element je lahko zajet samo s partnerskim sporazumom

TA – NA = se ne uporablja za operativne programe, ki so namenjeni izključno tehnični pomoči

YEI – NA = se ne uporablja za operativne programe, ki so namenjeni izključno Pobudi za zaposlovanje mladih

SME = uporablja se tudi za programe, namenjene skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist MSP, ki jih izvršuje EIB

(2) V preglednicah v tej prilogi so po potrebi ločeno navedena sredstva REACT-EU (člen 92a Uredbe (EU) št.1303/2013), tj. ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU in PZM REACT-EU).

(3) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(4) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(5) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(6) Evropski sklad za regionalni razvoj.

(7) Evropski socialni sklad.

(8) Pobuda za zaposlovanje mladih.

(9) Skupna podpora Unije (vključno z glavno dodelitvijo in rezervo za uspešnost).

(10) Razčlenitev podatkov po posameznem skladu in prednostni osi.

(11) Naslov tematskega cilja (ne uporablja se za tehnično pomoč).

(12) Naslov prednostne naložbe (ne uporablja se za tehnično pomoč).

(13) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(14) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(15) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(16) Ciljne vrednosti za ESRR, Kohezijski sklad in ESRR REACT-EU so lahko opredeljene številčno ali opisno.

(17) Ta seznam vključuje skupne kazalnike rezultatov, za katere je bila določena ciljna vrednost, in vse kazalnike rezultatov za posamezni program. Ciljne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov morajo biti opredeljene številčno, za kazalnike rezultatov za posamezni program pa so lahko opredeljene številčno ali opisno. Ciljne vrednosti so lahko predstavljene v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu; izhodiščne vrednosti se lahko ustrezno prilagodijo. "m" = moški, "ž" = ženske, "s" = skupaj.

(18) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(19) Ta seznam vključuje skupne kazalnike rezultatov, za katere je bila določena ciljna vrednost, in vse kazalnike rezultatov za posamezni program. Ciljne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov morajo biti opredeljene številčno, za kazalnike rezultatov za posamezni program pa so lahko opredeljene številčno ali opisno. Vsi kazalniki rezultatov iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1304/2013, ki se uporabljajo za spremljanje izvajanja Pobude za zaposlovanje mladih, morajo biti povezani s številčno opredeljeno ciljno vrednostjo. Ciljne vrednosti so lahko predstavljene v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu; izhodiščne vrednosti se lahko ustrezno prilagodijo. "m" = moški, "ž" = ženske, "s" = skupaj.

(20) Razčlenitev po kategorijah regij se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(21) Za ESS ta seznam vključuje skupne kazalnike učinka, za katere je bila opredeljena ciljna vrednost. Ciljne vrednosti so lahko predstavljene v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu. Za ESRR REACT-EU razčlenitev po spolu v večini primerov ni relevantna. "m" = moški, "ž" = ženske, "s" = skupaj.

(22) Za ESS in ESS REACT-EU ta seznam vključuje skupne kazalnike učinka, za katere je bila opredeljena ciljna vrednost, in vse kazalnike učinka za posamezni program.

(23) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(24) Če se PZM izvaja kot del prednostne osi, je treba mejnike in ciljne vrednosti za to pobudo ločiti od drugih mejnikov in ciljnih vrednosti, določenih za prednostno os v skladu z izvedbenimi akti iz petega pododstavka člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013, saj so sredstva, ki se dodelijo za izvajanje PZM (posebna dodelitev in ustrezna podpora iz ESS), izključena iz rezerve za uspešnost.

(25) Mejniki so lahko predstavljeni v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu. "m" = moški, "ž" = ženske, "s" = skupaj.

(26) 2 Ciljne vrednosti so lahko predstavljene v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu. "m" = moški, "ž" = ženske, "s" = skupaj.

(27) Zneski vključujejo skupno podporo Unije (glavno dodelitev in dodelitev iz rezerve za uspešnost).

(28) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(29) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(30) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(31) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(32) Če je ustrezno, vključite številčno opredeljene informacije glede prispevka ESS k tematskim ciljem iz točk (1) do (7) prvega odstavka člena 9 in člena 92b(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(33) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(34) Ta oddelek se ne zahteva za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(35) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(36) Če podpora Unije za tehnično pomoč v okviru programa presega 15 milijonov EUR.

(37) Če je to objektivno utemeljeno glede na vsebino ukrepov in če podpora Unije za tehnično pomoč v okviru programa presega 15 milijonov EUR.

(38) Ciljne vrednosti so lahko opredeljene opisno ali številčno. Ciljne vrednosti so lahko predstavljene v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu; izhodiščne vrednosti se lahko ustrezno prilagodijo. "m" = moški, "ž" = ženske, "s" = skupaj.

(39) Ciljne vrednosti za kazalnike učinka v okviru tehnične pomoči niso obvezne. Ciljne vrednosti so lahko predstavljene v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu. "m" = moški, "ž" = ženske, "s" = skupaj.

(40) Zneski vključujejo skupno podporo Unije (glavno dodelitev in dodelitev iz rezerve za uspešnost).

(41) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(42) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(43) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe ali prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(44) Skupna dodelitev (podpora Unije), od katere se odšteje dodelitev za rezervo za uspešnost.

(45) Skupna dodelitev iz ESS, vključno z ustrezno podporo ESS za PZM. Stolpci za rezervo za uspešnost ne vključujejo ustrezne podpore ESS za Pobudo za zaposlovanje mladih, saj je ta izključena iz rezerve za uspešnost.

(46) Skupna dodelitev iz ESS, vključno z ustrezno podporo ESS za PZM. Stolpci za rezervo za uspešnost ne vključujejo ustrezne podpore ESS za Pobudo za zaposlovanje mladih, saj je ta izključena iz rezerve za uspešnost.

(*1) Država članica z označitvijo polja zahteva, da se v skladu s členom 25a(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi 100-odstotna stopnja sofinanciranja za izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo v obračunskem letu, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, za [vse prednostne osi] [nekatere prednostne osi] operativnega programa.

(47) Odstopanje od prvega in drugega pododstavka člena 120(3) uredbe o skupnih določbah (določeno v členu 92b(11) uredbe o skupnih določbah) se ne uporablja za dodatna sredstva REACT-EU, dodeljena za tehnično pomoč. Če prednostna os za tehnično pomoč zagotavlja podporo za več kot eno kategorijo regij, se stopnja sofinanciranja za takšno prednostno os določi tako, da v okviru zgornjih mej iz člena 120(3) uredbe o skupnih določbah sorazmerno odraža porazdelitev sredstev iz REACT-EU med kategorije regij znotraj navedene prednostne osi.

(48) Ustrezni nacionalni prispevek se sorazmerno razdeli med glavno dodelitev in rezervo za uspešnost.

(49) Ta prednostna os zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo ESS.

(50) Ta del prednostne osi zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo ESS.

(51) Ta prednostna os zajema posebno dodelitev za PZM in ustrezno podporo ESS.

(52) Ta del prednostne osi zajema posebno dodelitev za YEI REACT-EU in ustrezno podporo ESF REACT-EU.

(53) Dodelitev ESS brez ustrezne podpore za PZM.

(54) Seštevek skupne podpore ESS v manj razvitih regijah, regijah v prehodu in bolj razvitih regijah ter sredstev, dodeljenih za Pobudo za zaposlovanje mladih v preglednici 18a, je enak seštevku skupne podpore ESS v takšnih regijah in posebne dodelitve za Pobudo za zaposlovanje mladih v preglednici 17.

(55) Dodelitev ESS brez ustrezne podpore za PZM.

(56) Dodelitev ESS brez ustrezne podpore za PZM.

(57) Vključuje posebno dodelitev za PZM in ustrezno podporo iz ESS.

(58) Vključuje posebno dodelitev za PZM REACT-EU in ustrezno podporo iz ESS REACT-EU.

(59) Izpolni se le, če so prednostne osi izražene v skupnih stroških.

(60) Stopnja se lahko zaokroži na najbližje celo število v preglednici. Natančna stopnja za povračilo plačil je razmerje (f).

(61) Izpolni se za vsako prednostno os (ali njen del), s katero se izvaja Pobuda za zaposlovanje mladih.

(62) PZM (posebna dodelitev in ustrezna podpora ESS) se obravnava kot sklad in je prikazana v ločeni vrstici, tudi če je del prednostne osi.

(63) Izpolni se le, če so prednostne osi izražene v skupnih stroških.

(64) Stopnja se lahko zaokroži na najbližje celo število v preglednici. Natančna stopnja za povračilo plačil je razmerje (f).

(65) V tej preglednici se Pobuda za zaposlovanje mladih (posebna dodelitev in ustrezna podpora ESS) obravnava kot sklad.

(66) Ta preglednica se ustvari samodejno na podlagi preglednic s kategorijami intervencij v okviru vsake prednostne osi.

(67) V primeru revizije operativnega programa ali programa zaradi določitve ene ali več ločenih prednostnih osi, namenjenih tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛, je ta del potreben le, kjer je zagotovljena ustrezna podpora.

(68) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).

(69) Ta oddelek se ne zahteva za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(70) Če program zajema več kot eno kategorijo regij, bo morda potrebna razčlenitev po kategorijah regij.

(71) Ta oddelek se ne zahteva za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(72) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(73) Preglednici 25 in 26 se navezujeta samo na veljavne splošne in tematske predhodne pogojenosti, ki v času predložitve programa niso izpolnjene ali so izpolnjene le delno (glej preglednico 24).

(74) Ta oddelek se ne zahteva za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(75) Ta oddelek se ne zahteva za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(76) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(77) Ciljna vrednost je lahko predstavljena v obliki seštevka (moški in ženske skupaj) ali razčlenjeno po spolu.

(78) Ta priloga se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(79) Ta priloga se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(80) Ta priloga se ne zahteva za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

PRILOGA II

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Vzorec za programe sodelovanja v okviru cilja ,evropsko teritorialno sodelovanje‛

Številka CCI	<0.1 type=‘S’ maxlength=‘15’ input=‘S’> (1)
Naslov	<0.2 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’>
Različica	<0.3 type=‘N’ input=‘G’>
Prvo leto	<0.4 type=‘N’ maxlength=‘4’ input=‘M’>
Zadnje leto	<0.5 type=‘N’ maxlength=‘4’ input=‘M’>>
Upravičen od	<0.6 type=‘D’ input=‘G’>
Upravičen do	<0.7 type=‘D’ input=‘G’>>
Številka sklepa Komisije	<0.8 type=‘S’ input=‘G’>>
Datum sklepa Komisije	<0.9 type=‘D’ input=‘G’>>
Številka sklepa države članice o spremembi	<0.10 type=‘S’ maxlength=‘20’ input=‘M’>>
Datum sklepa države članice o spremembi	<0.11 type=‘D’ input=‘M’>>
Datum začetka veljavnosti sklepa države članice o spremembi	<0.12 type=‘D’ input=‘M’>>
Regije na ravni NUTS, ki so zajete v programu sodelovanja	<0.13 type=‘S’ input=‘S’>>

ODDELEK 1

STRATEGIJA ZA PRISPEVEK PROGRAMA SODELOVANJA K STRATEGIJI UNIJE ZA PAMETNO, TRAJNOSTNO IN VKLJUČUJOČO RAST TER K URESNIČEVANJU EKONOMSKE, SOCIALNE IN TERITORIALNE KOHEZIJE (2)

(sklic: člen 27(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter točka (a) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4))

1.1 Strategija za prispevek programa sodelovanja k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije

1.1.1 Opis strategije za prispevek programa sodelovanja k izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije

<1.1.1 type=‘S’ maxlength=‘70000’ input=‘M’>

V primeru revizije obstoječega programa sodelovanja se za dodelitev dodatnih sredstev REACT-EU v namenskem besedilnem okvirju, kot je navedeno spodaj, predstavi opis pričakovanega učinka na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

1.1.1a Opis pričakovanega učinka programa sodelovanja na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva

<1.1.1 type="S" maxlength="10 000 " input="M">

1.1.2 Utemeljitev izbire tematskih ciljev in ustreznih prednostnih naložb glede na skupni strateški okvir ter na podlagi analize potreb znotraj programskega območja kot celote in temu ustrezno izbrane strategije, ki po potrebi obravnava manjkajoče povezave v čezmejni infrastrukturi, ob upoštevanju rezultatov predhodnega vrednotenja

V primeru revizije obstoječega programa sodelovanja se za dodelitev dodatnih sredstev REACT-EU doda naslednji opis.

1.1.2a Utemeljitev pričakovanega učinka programa sodelovanja na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva

(sklic: člen 92b(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 1:

Utemeljitev izbire tematskih ciljev in prednostnih naložb

Izbrani tematski cilj	Izbrana prednostna naložba	Utemeljitev izbire ali učinka na spodbujanje odprave posledic krize (kjer je primerno)
<1.1.2 type=‘S’ input=‘S’ >	<1.1.3 type=‘S’ input=‘S’>	<1.1.4 type=‘S’ maxlength=‘1000’ input=‘M’>

1.2 Utemeljitev finančne dodelitve

Utemeljitev finančne dodelitve (tj. podpore Unije) za vsak tematski cilj in, če je ustrezno, za vsako prednostno naložbo v skladu z zahtevami glede tematske osredotočenosti ter ob upoštevanju predhodnega vrednotenja.

<1.2.1 type=‘S’ maxlength=‘7000’ input=‘M’ >

V primeru revizije obstoječega programa sodelovanja se za dodelitev dodatnih sredstev REACT-EU doda naslednji opis:

1.2a Utemeljitev dodelitve dodatnih sredstev REACT-EU programu in kako so ta sredstva usmerjena na geografska območja, kjer so najbolj potrebna, ob upoštevanju različnih regionalnih potreb in ravni razvoja, da se zagotovi ohranitev osredotočenosti na manj razvite regije v skladu s cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU.

<1.2.1 type=‘S’ maxlength=‘3000’ input=‘M’ >

Preglednica 2:

Pregled naložbene strategije programa sodelovanja

Prednostna os	Podpora iz ESRR (v EUR)	Delež (v %) skupne podpore Unije za program sodelovanja (po skladih) (5)			Tematski cilj (6)	Prednostne naložbe (7)	Posebni cilji, ki ustrezajo prednostnim naložbam	Kazalniki rezultatov, ki ustrezajo posebnemu cilju
Prednostna os	Podpora iz ESRR (v EUR)	ESRR (8)	EIS (9) (če je ustrezno)	IPA (10) (če je ustrezno)	Tematski cilj (6)	Prednostne naložbe (7)	Posebni cilji, ki ustrezajo prednostnim naložbam	Kazalniki rezultatov, ki ustrezajo posebnemu cilju
<1.2.1 type=‘S’ input=‘G’>	<1.2.2 type=‘S’ input=‘G’>	<1.2.3type=‘N’ ‘ input=‘G’>	<1.2.4 type=‘S’ input=‘G’><1.2.9 type=‘P’ input=‘G’>	<1.2.5 type=‘S’ input=‘G’><1.2.1 0type=‘P’ input=‘G’>	<1.2.6 type=‘S’ input=‘G’>	<1.2.7 type=‘S’ input=‘G’>	<1.2.8 type=‘S’ input=‘G’>	<1.2.9 type=‘S’ input=‘G’>
REACT-EU

ODDELEK 2

PREDNOSTNE OSI

(sklic: točki (b) in (c) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

ODDELEK 2.A

OPIS PREDNOSTNIH OSI, RAZEN TEHNIČNE POMOČI

(sklic: točka (b) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

2.A.1 Prednostna os (ponovi se za vsako prednostno os)

Identifikator prednostne osi	<2A.1 type=‘N’ input=‘G’>
Naslov prednostne osi	<2A.2 type=‘S’ maxlength=‘500’ input=‘M’>

☐	Celotna prednostna os se bo izvajala zgolj s finančnimi instrumenti

<2A.3 type=‘C’ input=‘M’>

☐	Celotna prednostna os se bo izvajala zgolj s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na ravni Unije

<2A.4 type=‘C’ input=‘M’>

☐	Celotna prednostna os se bo izvajala z ukrepi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

<2A.5 type=‘C’ input=‘M’>

☐	Celotna prednostna os je namenjena REACT-EU

<2A.6 type="C" input="M">

2.A.2 Utemeljitev vzpostavitve prednostne osi, ki zajema več kot en tematski cilj (če je ustrezno) (11)

(sklic: člen 8(1) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<2.A.0 type=‘S’ maxlength=‘3 500 ’ input=‘M’>

2.A.3 Sklad in osnova za izračun podpore Unije

(ponovi se za vsak sklad v okviru prednostne osi)

Sklad	<2A.6 type=‘S’ input=‘S’>
Osnova za izračun (skupni upravičeni izdatki ali upravičeni javni izdatki)	<2A.8 type=‘S’ input=‘S’>

2.A.4 Prednostna naložba (ponovi se za vsako prednostno naložbo v okviru prednostne osi)

(sklic: točka (b)(i) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Prednostna naložba

<2A.7 type=‘S’ input=‘S’>

2.A.5 Posebni cilji, ki ustrezajo prednostni naložbi, in pričakovani rezultati

(ponovi se za vsak posebni cilj v okviru prednostne naložbe)

(sklic: točki (b)(i) in (ii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Identifikator	<2A.1.1 type=‘N’ input=‘G’>
Posebni cilj	<2A.1.2 type=‘S’ maxlength=‘500’ input=‘M’>
Rezultati, ki naj bi jih države članice dosegle s podporo Unije	<2A.1.3 type=‘S’ maxlength=‘3500’ input=‘M’>

Preglednica 3:

Kazalniki rezultatov za posamezni program (po posebnih ciljih)

(sklic: točka (b)(ii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Identifikator

Kazalnik

Merska enota

Izhodiščna vrednost

Izhodiščno leto

Ciljna vrednost (12) (za leto 2023)

Vir podatkov

Pogostnost poročanja

<2A.1.4 type=‘S’ maxlength=‘5’ input=‘M’>

<2A.1.5 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’>

<2A.1.6 type=‘S’ input=‘M’>

Številčno opredeljeno <2A.1.8 type=‘N’ input=‘M’>

Opisno opredeljeno <2A.1.8 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’

<2A.1.9 type=‘N’ input=‘M’>

Številčno opredeljeno <2A.1.10 type=‘N’ input=‘M’>

Opisno opredeljeno <2A.1.10 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’>

<2A.1.11 type=‘S’ maxlength=‘200’ input=‘M’>

<2A.1.12 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’>

2.A.6 Ukrepi, ki jim je namenjena podpora v okviru prednostne naložbe (po prednostnih naložbah)

(sklic: točka (b)(iii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.1.1 type=‘S’ input=‘S’>
<2A.2.1.2 type=‘S’ maxlength=‘14000’ input=‘M’>

2.A.6.2 Vodilna načela za izbiro operacij

(sklic: točka (b)(iii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.2.1 type=‘S’ input=‘S’>
<2A.2.2.2 type=‘S’ maxlength=‘3500’ input=‘M’>

2.A.6.3 Načrtovana uporaba finančnih instrumentov (če je ustrezno)

(sklic: točka (b)(iii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.3.1 type=‘S’ input=‘S’>
Načrtovana uporaba finančnih instrumentov	<2A.2.3.2 type=‘C’ input=‘M’>
<2A.2.3.3 type=‘S’ maxlength=‘7000’ input=‘M’>

2.A.6.4 Načrtovana uporaba velikih projektov (če je ustrezno)

(sklic: točka (b)(iii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Prednostna naložba	<2A.2.4.1 type=‘S’ input=‘S’>
<2A.2.4.2 type=‘S’ maxlength=‘3500’ input=‘M’>

2.A.6.5 Kazalniki učinka (po prednostnih naložbah)

(sklic: točka (b)(iv) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Preglednica 4:

Skupni kazalniki učinka in kazalniki učinka za posamezni program

Identifikator	Kazalnik (navedba kazalnika)	Merska enota	Ciljna vrednost (za leto 2023)	Vir podatkov	Pogostnost poročanja
<2A.2.5.1 type=‘S’ input=‘S’>	<2A.2.5.2 type=‘S’ input=‘S’>	<2A.2.5.3 type=‘S’ input=‘S’>	<2A.2.5.6 type=‘N’ input=‘M’>	<2A.2.5.7 type=‘S’ maxlength=‘200’ input=‘M’>	<2A.2.5.8 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’>

2.A.7 Okvir uspešnosti (13)

(sklic: točka (b)(v) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 in Priloga II k Uredbi (EU) št. 1303/2013)

Preglednica 5:

Okvir uspešnosti prednostne osi

Prednostna os	Vrsta kazalnika (ključna faza izvajanja, finančni kazalnik, kazalnik učinka ali, če je ustrezno, kazalnik rezultatov)	Identifikator	Kazalnik ali ključna faza izvajanja	Merska enota, če je ustrezno	Mejnik za leto 2018	Končna ciljna vrednost (za leto 2023)	Vir podatkov	Razlaga relevantnosti kazalnika, če je ustrezno
<2A.3.1 type=‘S’ input=‘S’>	<2A.3.2 type=‘S’ input=‘S’>	Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.3.3 type=‘S’ maxlength=‘5’ input=‘M’> Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.3.3 type=‘S’ input=‘S’>	Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.3.4 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’> Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.4.4 type=‘S’ input=‘G’ or ‘M’>	Faza izvajanja ali finančni kazalnik <2A.3.5 type=‘S’ input=‘M’> Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.3.5 type=‘S’ input=‘G’ or ‘M’>	<2A.3.7 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’>	<2A.3.8 type=‘S’ input=‘M’> Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.3.8 type=‘S’ input=‘M’>	<2A.3.9 type=‘S’ maxlength=‘200’ input=‘M’> Kazalnik učinka ali rezultatov <2A.3.9 type=‘S’ input=‘M’>	<2A.3.10 type=‘S’ maxlength=‘500’ input=‘M’>

Dodatne opisne informacije o vzpostavitvi okvira uspešnosti (neobvezno)

<2A.3.11 type=‘S’ maxlength=‘7000’ input=‘M’>

2.A.8 Kategorije intervencij

(sklic: točka (b)(vii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Ustrezne kategorije intervencij glede na vsebino prednostne osi po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirna razčlenitev podpore Unije.

Preglednice 6–9:

Kategorije intervencij

Preglednica 6: Razsežnost 1 Področje intervencije
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.4.1.1 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N>	<2A.4.1.1 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2A.4.1.3 type=‘N’ input=‘M’ Decision=N >

Preglednica 7: Razsežnost 2 Oblika financiranja
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.4.1.4 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N>	<2A.4.1.5 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2A.4.1.6 type=‘N’ input=‘M’ Decision=N >

Preglednica 8: Razsežnost 3 Vrsta ozemlja
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.4.1.7 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N>	<2A.4.1.8 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2A.4.1.9 type=‘N’ input=‘M’ Decision=N >

Preglednica 9: Razsežnost 6 Teritorialni mehanizmi izvajanja
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2A.4.1.10 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N>	<2A.4.1.11 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2A.4.1.12 type=‘N’ input=‘M’ Decision=N >

2.A.9 Povzetek načrtovane uporabe tehnične pomoči, vključno z ukrepi za krepitev administrativne usposobljenosti organov, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzoru programov in upravičencev, kadar so takšni ukrepi potrebni, in po potrebi ukrepov za krepitev administrativne usposobljenosti ustreznih partnerjev, ki sodelujejo pri izvajanju programov (če je ustrezno) (14)

(sklic: točka (b)(vi) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Prednostna os	<3A.5.1 type=‘S’ input=‘S’>
<2A.5.2 type=‘S’ maxlength=‘2000’ input=‘M’>

ODDELEK 2.B

OPIS PREDNOSTIH OSI ZA TEHNIČNO POMOČ

(sklic: točka (c) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

2.B.1 Prednostna os

Identifikator	<2B.0.1 type=‘N’ maxlength=‘5’ input=‘G’>
Naslov	<2B.0.2 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’>

☐	Celotna prednostna os je namenjena REACT-EU

<2B.1 type="C" input="M">

2.B.2 Sklad in osnova za izračun podpore Unije (ponovi se za vsak sklad v okviru prednostne osi)

Sklad	<2B.0.3 type=‘S’ input=‘S’>
Osnova za izračun (skupni upravičeni izdatki ali upravičeni javni izdatki)	<2B.0.4 type=‘S’ input=‘S’>

2.B.3 Posebni cilji in pričakovani rezultati

(sklic: točki (c)(i) in (ii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Posebni cilj (ponovi se za vsak posebni cilj)

Identifikator	<2B.1.1 type=‘N’ maxlength=‘5’ input=‘G’>
Posebni cilj	<2B.1.2 type=‘S’ maxlength=‘500’ input=‘M’>
Rezultati, ki naj bi jih države članice dosegle s podporo Unije (15)	<2B.1.3 type=‘S’ maxlength=‘3500’ input=‘M’>

2.B.4 Kazalniki rezultatov (16)

Preglednica 10:

Kazalniki rezultatov za posamezni program (po posebnih ciljih)

(sklic: točka (c)(ii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Identifikator	Kazalnik	Merska enota	Izhodiščna vrednost	Izhodiščno leto	Ciljna vrednost (17) (za leto 2023)	Vir podatkov	Pogostnost poročanja
<2.B.2.1 type=‘S’ maxlength=‘5’ input=‘M’>	<2.B.2.2 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’>	<2.B.2.3 type=‘S’ input=‘M’>	Številčno opredeljeno <2.B.2.4 type=‘N’ input=‘M’>	<2.B.2.5 type=‘N’ input=‘M’>	Številčno opredeljeno <2.B.2.6 type=‘N’ input=‘M’> Opisno opredeljeno <2A.1.10 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’>	<2.B.2.7 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’>	<2.B.2.8 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’>

2.B.5 Ukrepi, ki jim je namenjena podpora, in njihov pričakovani prispevek k posebnim ciljem (po prednostnih oseh)

(sklic: točka (c)(iii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

2.B.5.1 Opis ukrepov, ki jim je namenjena podpora, in njihov pričakovani prispevek k posebnim ciljem

(sklic: točka (c)(iii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Prednostna os	<2.B.3.1.1 type=‘S’ input=‘S’>
<2.B.3.1.2 type=‘S’ maxlength=‘7000’ input=‘M’>

2.B.5.2 Kazalniki učinka, ki naj bi prispevali k rezultatom (po prednostnih oseh)

(sklic: točka (c)(iv) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Preglednica 11:

Kazalniki učinka

Identifikator

Kazalnik

Merska enota

Ciljna vrednost (za leto 2023)

(neobvezno)

Vir podatkov

<2.B.3.2.1 type=‘S’ maxlength=‘5’ input=‘M’>

<2.B.2.2.2 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’>

<2.B.3.2.3 type=‘S’ input=‘M’>

<2.B.3.2.4 type=‘N’ input=‘M’>

<2.B.3.2.5 type=‘S’ maxlength=‘100’ input=‘M’>

2.B.6 Kategorije intervencij

(sklic: točka (c)(v) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Ustrezne kategorije intervencij po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirna razčlenitev podpore Unije.

Preglednice 12–14:

Kategorije intervencij

Preglednica 12: Razsežnost 1 Področje intervencije
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2B.4.1.1 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2B.4.1.2 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2B.4.1.3 type=‘N’ input=‘M Decision=N ‘>

Preglednica 13: Razsežnost 2 Oblika financiranja
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2B.4.2.1 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2B.4.2.2 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2B.4.2.3 type=‘N’ input=‘M’ Decision=N >

Preglednica 14: Razsežnost 3 Vrsta ozemlja
Prednostna os	Koda	Znesek (v EUR)
<2B.4.3.1 type=‘S’ input=‘S’ Decision=N >	<2B.4.3.2 type=‘S’ input=’ Decision=N S’>	<2B.4.3.3 type=‘N’ input=‘M Decision=N ‘>

ODDELEK 3

FINANČNI NAČRT

(sklic: točka (d) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

3.1 Odobrena finančna sredstva iz ESRR (v EUR)

(sklic: točka (d)(i) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Preglednica 15

Sklad <3.1.1 type=‘S’ input=‘G’>	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	2021	2022	Skupaj
ESRR brez REACT-EU	<3.1.3 type=‘N’ input=‘M’>	<3.1.4 type=‘N’ input=‘M’>	<3.1.5 type=‘N’ input=‘M’>	<3.1.6 type=‘N’ input=‘M’>	<3.1.7 type=‘N’ input=‘M’>	<3.1.8 type=‘N’ input=‘M’>	<3.1.9 type=‘N’ input=‘M’>	Se ne uporablja	Se ne uporablja	<3.1.10 type=‘N’ input=‘G’>
ESRR REACT-EU	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	<3.1.10 type=‘N’ input=‘M’>	<3.1.11 type=‘N’ input=‘M’>
Zneski IPA (če je ustrezno)								Se ne uporablja	Se ne uporablja
Zneski EIS (če je ustrezno)								Se ne uporablja	Se ne uporablja
Vse skupaj

3.2.A Skupna odobrena finančna sredstva iz ESRR in nacionalno sofinanciranje (v EUR)

(sklic: točka (d)(ii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

1.	V finančni preglednici je določen finančni načrt programa sodelovanja po prednostnih oseh. Če sta v programu za najbolj oddaljene regije združeni dodelitev za čezmejno sodelovanje in dodelitev za transnacionalno sodelovanje, se za vsako od njiju navede ustrezna prednostna os).

2.	V finančni preglednici se informativno navedejo prispevki tretjih držav, vključenih v program sodelovanja (z izjemo prispevkov iz IPA in EIS).

3.	Prispevek EIB (18) je prikazan na ravni prednostne osi.

Preglednica 16:

Finančni načrt

Prednostna os	Sklad	Osnova za izračun podpore Unije (skupni upravičeni stroški ali javni upravičeni stroški)	Podpora Unije (a)	Ustrezni nacionalni prispevek (b) = (c) + (d))	Okvirna razčlenitev nacionalnega prispevka		Financiranje skupaj (e) = (a) + (b)	Stopnja sofinanciranja (20) (f) = (a)/(e) (21)	100-odstotna stopnja sofinanciranja za obračunsko leto 2020–2021 (*1)	Za informacijo
Prednostna os					Nacionalno javno financiranje (c)	Nacionalno zasebno financiranje (d) (19)				Prispevki tretjih držav	Prispevki EIB
<3.2.A.1 type=‘S’ input=‘G’>	<3.2.A.2 type=‘S’ input=‘G’>	<3.2.A.3 type=‘S’ input=‘G’>	<3.2.A.4 type=‘N’ input=‘M’>	<3.2.A.5 type=‘N’ input=‘G’>	<3.2.A.6 type=‘N’ input=‘M’>	<3.2.A.7 type=‘N’ input=‘M’>	<3.2.A.8 type=‘N’ input=‘G’>	<3.2.A.9 type=‘P’ input=‘G’>	Za podrobnosti glej opombo (*1) (primeri spodaj)	<3.2.A.10 type=‘N’ input=‘M’>	<3.2.A.11 type=‘N’ input=‘M’>
Prednostna os 1	ESRR (po možnosti z vključitvijo prerazporejenih zneskov iz IPA in EIS) (22)								☐
	IPA
	EIS
Prednostna os N	ESRR (po možnosti z vključitvijo prerazporejenih zneskov iz IPA in EIS)								☐
	IPA
	EIS
Prednostna os N	ESRR REACT-EU								☐	Se ne uporablja	Se ne uporablja
Skupaj	ESRR
	IPA
	EIS
	ESRR REACT-EU
Skupaj	Skladi skupaj

3.2.B Razčlenitev po prednostnih oseh in tematskih ciljih

(sklic: točka (d)(ii) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Preglednica 17

Prednostna os	Tematski cilj	Podpora Unije	Ustrezni nacionalni prispevek	Financiranje skupaj
<3.2.B.1 type=‘S’ input=‘G’>	<3.2.B.2 type=‘S’ input=‘G’>	<3.2.B.3 type=‘N’ input=‘M’>	<3.2.B.4 type=‘N’ input=‘M’>	<3.2.B.5 type=‘N’ input=‘M’>


ESRR brez REACT-EU skupaj
ESRR REACT-EU skupaj
Vse skupaj

Preglednica 18:

Okvirni znesek podpore za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami

(sklic: člen 27(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (23)

Prednostna os	Okvirni znesek podpore za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami (v EUR)	Delež skupne dodelitve za program (v %)
<3.2.B.8 type=‘S’ input=‘G’>	<3.2.B.9 type=‘N’ input=‘G’ Decision=N >	<3.2.B.10 type=‘P’ input=‘G’ Decision=N >

ESRR REACT-EU skupaj
Skupaj

ODDELEK 4

CELOSTNI PRISTOP K TERITORIALNEMU RAZVOJU (24)

(sklic: člen 8(3) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Opis celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, pri katerem se upoštevajo vsebina in cilji programa sodelovanja, tudi v zvezi z regijami in območji iz člena 174(3) PDEU, in partnerski sporazumi sodelujočih držav članic ter iz katerega je razvidno, kako prispeva k doseganju programskih ciljev in pričakovanih rezultatov

<4.0 type=‘S’ maxlength=‘3500’ input=‘M’>

4.1 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (če je ustrezno)

Pristop k uporabi instrumentov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in načela za opredelitev območij, na katerih se bo izvajal.

(sklic: točka (a) člena 8(3) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<4.1 type=‘S’ maxlength=‘7000’ input=‘M’ >

4.2 Celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj (če je ustrezno)

Načela za opredelitev urbanih območij, na katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj, in okvirna dodelitev podpore iz ESRR za te ukrepe

(sklic: točka (b) člena 8(3) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<4.2.1 type=‘S’ maxlength=‘3500’ input=‘M’>

Preglednica 19:

Celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj – okvirni zneski podpore iz ESRR

Sklad	Okvirni znesek podpore iz ESRR (v EUR)
<4.2.2 type=‘S’ input=‘G’>	<4.2.3 type=‘N’ input=‘M’>
ESRR brez REACT-EU

4.3 Celostne teritorialne naložbe (če je ustrezno)

(sklic: točka (c) člena 8(3) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<4.3.1 type=‘S’ maxlength=‘5000’ input=‘M ‘>

Preglednica 20:

Okvirna finančna dodelitev za instrument celostnih teritorialnih naložb, razen tistih iz točke 4.2 (agregatni znesek)

Prednostna os	Okvirna finančna dodelitev (podpora Unije) (v EUR)
<4.3.2 type=‘S’ input=‘G’ >	<4.3.3 type=‘N’ input=‘M’>
ESRR brez REACT-EU skupaj
ESRR REACT-EU skupaj
SKUPAJ

4.4 Prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene glede na potrebe programskega območja, kot jih opredelijo zadevne države članice, in ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, strateško pomembnih projektov, opredeljenih v teh strategijah (če je ustrezno)

(kadar države članice in regije sodelujejo v makroregionalnih strategijah in strategijah za morske bazene)

(sklic: točka (d) člena 8(3) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<4.4.1.2 type=‘S’ maxlength=‘7000’ input=‘M’ >

ODDELEK 5

IZVEDBENE DOLOČBE ZA PROGRAM SODELOVANJA

(sklic: člen 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

5.1 Ustrezni organi

(sklic: člen 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Preglednica 21:

Pristojni organi

(sklic: točka (a)(i) člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Organ	Naziv organa in oddelka ali enote	Vodja organa (položaj ali delovno mesto)
Organ upravljanja	<5.1.1 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ decision=’N’ >	<5.1.2 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ decision=’N’ >
Organ za potrjevanje, če je ustrezno	<5.1.3 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ decision=’N’ >	<5.1.4 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ decision=’N’ >
Revizijski organ	<5.1.5 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ decision=’N’ >	<5.1.6 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ decision=’N’ >

Organ, ki mu bo Komisija opravila izplačila:

(sklic: točka (b) člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

☐	organ za potrjevanje

<5.1.8 type type=‘C’ input=‘M’>

Preglednica 22:

Organ ali organi, ki izvajajo kontrolne in revizijske naloge

(sklic: točki (a)(ii) in (iii) člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Organ	Naziv organa in oddelka ali enote	Vodja organa (položaj ali delovno mesto)
Organ ali organi, določeni za izvajanje nalog kontrole	<5.1.9 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ >	<5.1.10 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ >
Organ ali organi, določeni za izvajanje revizijskih nalog	<5.1.2011 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ >	<5. 01. 2012 type=‘S’ maxlength=‘255’ input=‘M’ >

5.2 Postopek za ustanovitev skupnega sekretariata

(sklic: točka (a)(iv) člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<5.2 type=‘S’ maxlength=‘3500’ input=‘M’ >

5.3 Kratek opis ureditve upravljanja in nadzora

(sklic: točka (a)(v) člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<5.3. type=‘S’ maxlength=‘35000’ input=‘M’ >

5.4 Porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija

(sklic: točka (a)(vi) člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<5.4 type=‘S’ maxlength=‘10500’ input=‘M’ >

5.5 Raba eura (če je ustrezno)

(sklic: člen 28 Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Izbrana metoda preračuna izdatkov, nastalih v valuti, ki ni euro.

<5.5. type=‘S’ maxlength=‘2000’ input=‘M’ >

5.6 Vključitev partnerjev

(sklic: točka (c) člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Ukrepi, sprejeti za vključitev partnerjev iz člena 5 Uredbe EU št. 1303/2013 v pripravo programa sodelovanja, ter vloga teh partnerjev pri pripravi in izvajanju programa sodelovanja, vključno z njihovo vključitvijo v odbor za spremljanje

<5.6 type=‘S’ maxlength=‘14000’ input=‘M’ Decisions=N>

ODDELEK 6

USKLAJEVANJE

(sklic: točka (a) člena 8(5) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Mehanizmi, ki zagotavljajo uspešno usklajevanje med ESRR, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo in drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno z usklajevanjem in morebitnim dopolnjevanjem z Instrumentom za povezovanje Evrope, EIS, Evropskim razvojnim skladom (ERS) in IPA, kot tudi z EIB, ob upoštevanju določb skupnega strateškega okvira iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1303/2013. Kadar države članice in tretje države sodelujejo v programih sodelovanja, ki vključujejo uporabo odobrenih sredstev iz ESRR za najbolj oddaljene regije in sredstev iz ERS, mehanizmi za usklajevanje na ustrezni ravni za bolj uspešno usklajevanje pri njihovi uporabi.

<6.1 type=‘S’ maxlength=‘14000’ input=‘M’ Decisions=N >

ODDELEK 7

ZMANJŠANJE ADMINISTRATIVNEGA BREMENA ZA UPRAVIČENCE

(sklic: točka (b) člena 8(5) Uredbe (EU) št. 1299/2013 (25))

Povzetek ocene administrativnega bremena za upravičence in po potrebi načrtovani ukrepi skupaj z okvirnim časovnim načrtom za zmanjševanje administrativnega bremena.

<7..0 type=‘S’ maxlength=‘7000’ input=‘M’ decision=N >

ODDELEK 8

HORIZONTALNA NAČELA

(sklic: člen 8(7) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

8.1 Trajnostni razvoj (26)

Opis posebnih ukrepov za obravnavanje okoljevarstvenih zahtev, učinkovite izrabe virov, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri operacij.

<7.1 type=‘S’ maxlength=‘5500’ input=‘M’ decision=N>

8.2 Enake možnosti moških in žensk ter nediskriminacija (27)

Opis posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in boj proti kakršni koli diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem programa sodelovanja, zlasti v zvezi z dostopom do financiranja, ob upoštevanju potreb različnih ciljnih skupin, ki so izpostavljene tveganju take diskriminacije, in posebno zahtev za zagotovitev dostopnosti invalidom.

<7.2 type=‘S’ maxlength=‘5500’ input=‘M’ decision=N>

8.3 Enakost moških in žensk

Opis prispevka programa sodelovanja k spodbujanju enakosti moških in žensk ter, kadar je ustrezno, ureditev za zagotovitev vključitve vidika enakosti spolov v program sodelovanja in njegovo izvajanje.

<7.3 type=‘S’ maxlength=‘5500’ input=‘M’ decision=N>

ODDELEK 9

LOČENI ELEMENTI

9.1 Veliki projekti, ki se bodo izvajali med programskim obdobjem

(sklic: točka (e) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Preglednica 23:

Seznam velikih projektov (28)

Projekt

Datum načrtovane priglasitve / predložitve

(leto, četrtletje)

Načrtovani začetek izvajanja

(leto, četrtletje)

Načrtovani datum zaključka

(leto, četrtletje)

Prednostne osi / prednostne naložbe

<9.1.1 type=‘S’ maxlength=‘500’ input=‘S’ decision=N>

<9.1.2 type=‘D’ input=‘M’ decision=’N’ >

<9.1.3 type=‘D’ input=‘M’ decision=’N’ >

<9.1.4 type=‘D’ input=‘M’ decision=’N’ >

<9.1.5 type=‘S’ input=‘S decision=’N’‘>

9.2 Okvir uspešnosti programa sodelovanja (29)

Preglednica 24:

Okvir uspešnosti (zbirna preglednica)

Prednostna os	Kazalnik ali ključna faza izvajanja	Merska enota, če je ustrezno	Mejnik za leto 2018	Končna ciljna vrednost (za leto 2023)
<9.2.1 type=‘S’‘ input=‘G’>	<9.2.3 type=‘S’ input=‘G’>	<9.2.4 type=‘S’ input=‘G’>	<9.2.5 type=‘S’ input=‘G’>	<9.2.6 type=‘S’ input=‘G’>

9.3 Ustrezni partnerji, vključeni v pripravo programa sodelovanja

<9.3 type=‘S’ maxlength=‘15000’ input=‘M’ decision=N>

9.4 Veljavni pogoji izvajanja programov, ki urejajo finančno upravljanje ter načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in nadzor udeležbe tretjih držav prek prispevkov IPA ali EIS pri transnacionalnih in medregionalnih programih sodelovanja

(sklic: člen 26 Uredbe (EU) št. 1299/2013)

<9.4 type=‘S’ maxlength=‘14000’ input=‘S’>

PRILOGE (v sistem za elektronsko izmenjavo podatkov se naložijo kot ločene datoteke):

—	Osnutek poročila o predhodnem vrednotenju skupaj s povzetkom (obvezno) (sklic: člen 55(2) in člen 92b(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

—	Pisna potrditev dogovora o vsebini programa sodelovanja (obvezno) (sklic: člen 8(9) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

—	Karta območja, ki ga zajema program sodelovanja (če je ustrezno)

—	Povzetek programa sodelovanja za državljane (če je ustrezno)

“

(1) Legenda:

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator

sklep: N = ni del sklepa Komisije o odobritvi programa sodelovanja

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

“maxlength”= največje možno število znakov, vključno s presledki

(2) Viri ,REACT-EU‛ se nanašajo na dodatna sredstva, ki so na voljo za načrtovanje programov v okviru ESRR za zagotavljanje pomoči v okviru tematskega cilja ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)‛ in tehnično pomoč (člena 92a in 92b Uredbe (EU) št.1303/2013. Preglednice v tej prilogi določajo razdelitev dodatnih sredstev REACT-EU, kjer je to potrebno.

(4) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju ,evropsko teritorialno sodelovanje‛ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

(5) Predstavitev deležev, ki ustrezajo zneskom EIS in IPA, je odvisna od izbranega načina upravljanja.

(6) Naslov tematskega cilja (ne uporablja se za tehnično pomoč).

(7) Naslov prednostne naložbe (ne uporablja se za tehnično pomoč).

(8) Evropski sklad za regionalni razvoj.

(9) Evropski instrument sosedstva.

(10) Instrument za predpristopno pomoč.

(11) To polje se ne uporablja za prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(12) Ciljne vrednosti so lahko opredeljene opisno ali številčno.

(13) Ta oddelek se ne uporablja za prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(14) Tega polja ni treba izpolniti za prednostne osi, namenjene tematskemu cilju ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‛.

(15) Če podpora Unije za tehnično pomoč v okviru programa sodelovanja presega 15 milijonov EUR.

(16) Če je objektivno utemeljeno glede na vsebino ukrepov in če podpora Unije za tehnično pomoč v okviru programa sodelovanja presega 15 milijonov EUR.

(17) Ciljne vrednosti so lahko opredeljene opisno ali številčno.

(18) Evropska investicijska banka

(*1) Države članice z označitvijo polja zahtevajo, da se v skladu s členom 25a(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi 100-odstotna stopnja sofinanciranja za izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo v obračunskem letu, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, za [vse prednostne osi] [nekatere prednostne osi] operativnega programa.

(19) Izpolni se le, če so prednostne osi izražene v skupnih stroških.

(20) Odstopanje od prvega in drugega pododstavka člena 120(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (določeno v členu 92b(11) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ) se ne uporablja za dodatna sredstva REACT-EU, dodeljena za tehnično pomoč. Stopnja sofinanciranja za takšno prednostno os tehnične pomoči bi morala biti enaka stopnji sofinanciranja za prednostno os tehnične pomoči, ki ni povezana z REACT-EU.

(21) Stopnja se lahko zaokroži na najbližje celo število v preglednici. Natančna stopnja za povračilo plačil je razmerje (f).

(22) Predstavitev prerazporejenih zneskov iz EIS in IPA je odvisna od izbranega načina upravljanja.

(23) Ta preglednica se ustvari samodejno na podlagi preglednic s kategorijami intervencij v okviru vsake prednostne osi.

(24) V primeru revizije programa zaradi določitve ene ali več ločenih prednostnih osi za tematski cilj ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‘, je ta del potreben le, kjer je zagotovljena ustrezna podpora.

(25) Ne zahteva se za programa INTERACT in ESPON.

(26) Ne velja za programe URBACT, INTERACT in ESPON.

(27) Ne velja za programe URBACT, INTERACT in ESPON.

(28) Ne velja za programa INTERACT in ESPON.

(29) Ne uporablja se za tematski cilj ,spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‘.

12.3.2021

Uradni list Evropske unije

L 85/73

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/436

z dne 3. marca 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/207 glede sprememb vzorca poročil o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

po posvetovanju z Odborom za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/207 (2) določa vzorec poročil o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ v skladu s členom 111(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(2)

Člen 92b Uredbe (EU) št. 1303/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta (3), določa pogoje za uporabo dodatnih virov iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ za novi tematski cilj „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“. Ustrezni vzorec poročila o izvajanju v Prilogi V k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/207 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)	Da bi se omogočila hitra odprava posledic krize v kontekstu pandemije COVID-19, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga V k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/207 se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu, skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (UL L 38, 13.2.2015, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30).

PRILOGA

Priloga V se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA V

Vzorec letnega in končnega poročila o izvajanju cilja ‚naložbe za rast in delovna mesta‘

DEL A

PODATKI, KI JIH JE TREBA ZAGOTOVITI VSAKO LETO (‚OSNOVNA POROČILA‘)

(člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1. OPREDELITEV LETNEGA/KONČNEGA POROČILA O IZVAJANJU

Št. CCI	<type=’S‘ maxlength = 15 input=’S‘>
Naslov	<type=’S‘ maxlength = 255 input=’G‘>
Različica	<type=’N‘ input=’G‘>
Leto poročanja	<type=’N‘ input=’G‘>
Datum potrditve poročila s strani odbora za spremljanje	<type=’D‘ input=’M‘>

2. PREGLED IZVAJANJA OPERATIVNEGA PROGRAMA (člena 50(2) in 111(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ključne informacije o izvajanju operativnega programa za zadevno leto, vključno z informacijami o finančnih instrumentih, v zvezi s finančnimi podatki in podatki o kazalnikih.

<type=’S‘ maxlength = 7000 input=’M‘>

3. IZVAJANJE PREDNOSTNE OSI (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

3.1 Pregled izvajanja (1) (2)

Identifikator	Prednostna os	Ključne informacije o izvajanju prednostne osi z navedbo ključnih dogodkov, resnih težav in ukrepov, sprejetih za reševanje teh težav
<type=’S‘ input=’G‘>	<type=’S‘ input=’G‘>	<type=’S‘ maxlength = 1750 input=’M‘>

3.2 Skupni kazalniki in kazalniki za posamezni program (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (3)

Podatki o skupnih kazalnikih in kazalnikih za posamezne programe glede na prednostno naložbo se predložijo v preglednicah od 1 do 4.

Preglednica 1

Kazalniki rezultatov za ESRR, ESRR REACT-EU in Kohezijski sklad (glede na prednostno os in posamezni cilj); uporablja se tudi za prednostno os tehnične pomoči (4)

LETNA VREDNOST

Identifikator

Kazalnik

Merska enota

Kategorija regije

(po potrebi)

Izhodiščna vrednost

Izhodiščno leto

Ciljna vrednost (za leto 2023)

2014

Opažanja (po potrebi)

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’N or ‚S“ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’G‘>

<type=’N‘ or ‚S‘ input=’G‘>

<type=’N‘ or ‚S‘ input=’M‘>

<type=’S‘ maxlength = 875 input=’M‘>

Preglednica 2A

Skupni kazalniki rezultatov za ESS in ESS REACT-EU (glede na prednostno os, prednostno naložbo in kategorijo regije, če je to ustrezno). Podatki o vseh skupnih kazalnikih rezultatov za ESS in ESS REACT-EU (s ciljnimi vrednostmi in brez njih) se sporočijo razčlenjeni po spolu. Za prednostno os tehnične pomoči se sporočijo samo skupni kazalniki, za katere je bila določena ciljna vrednost (5) (6)

Prednostna naložba:

Identifikator

Kazalnik

Kategorija regije

Skupni kazalnik učinka, uporabljen kot osnova za določanje ciljev

Merska enota izhodiščne in ciljne vrednosti

Ciljna vrednost (za leto 2023)

(razčlenitev ciljne vrednosti glede na spol ni obvezna)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Zbirna vrednost

(izračunana samodejno)

Stopnja uresničevanja;

razčlenitev glede na spol ni obvezna

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’N or ‚S“ input=’G‘>

<type=’N‘ or ‚S‘ input=’M‘>

<type=’N“ input=’G‘>

<type=’P‘ input=’G‘>

letna vrednost

skupaj

neaktivni udeleženci, ki so začeli iskati zaposlitev po zaključku sodelovanja

udeleženci, ki so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja po zaključku sodelovanja

udeleženci, ki so pridobili kvalifikacijo po zaključku sodelovanja

udeleženci, ki imajo po zaključku sodelovanja zaposlitev, vključno s samozaposlenimi

prikrajšani udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja začeli iskati zaposlitev, so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, pridobivajo kvalifikacijo, ali so zaposleni, vključno s samozaposlenimi

udeleženci, ki imajo šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev, vključno s samozaposlenimi (7)

udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja (8)

udeleženci, starejši od 54 let, ki imajo šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev, vključno s samozaposlenimi (9)

prikrajšani udeleženci, ki imajo šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev, vključno s samozaposlenimi (10)

Preglednica 2B

Kazalniki rezultatov za pobudo za zaposlovanje mladih in za pobudo za zaposlovanje mladih REACT-EU glede na prednostno os ali del prednostne osi (člen 19(3), Prilogi I in II k uredbi o ESS) (11)

Identifikator

Kazalnik

Ciljna vrednost merske enote

Ciljna vrednost (za leto 2023)

(razčlenitev ciljne vrednosti glede na spol ni obvezna)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Zbirna vrednost (izračunana samodejno)

Stopnja uresničevanja;

razčlenitev glede na spol ni obvezna

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’N or ‚S“ input=’G‘>

<type=’N‘ or ‚S‘ input=’M‘>

<type=’N“ input=’G‘>

<type=’P“ input=’G‘>

letna vrednost

skupaj

brezposelni udeleženci, ki do zaključka izvajanja sodelujejo pri ukrepu, ki mu je namenjena podpora pobude za zaposlovanje mladih

brezposelni udeleženci, ki po zaključku sodelovanja prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljevalno izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo

brezposelni udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, so pridobili kvalifikacijo ali so zaposleni, vključno s samozaposlenimi

dolgotrajno brezposelni udeleženci, ki do zaključka izvajanja sodelujejo pri ukrepu, ki mu je namenjena podpora pobude za zaposlovanje mladih

dolgotrajno brezposelni udeleženci, ki po zaključku sodelovanja prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljevalno izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo

dolgotrajno brezposelni udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, so pridobili kvalifikacijo ali so zaposleni, vključno s samozaposlenimi

neaktivni udeleženci, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in ki do zaključka izvajanja sodelujejo pri ukrepu, ki mu je namenjena podpora pobude za zaposlovanje mladih

neaktivni udeleženci, ki po zaključku sodelovanja niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ki prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljevalno izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo

neaktivni udeleženci, ki po zaključku sodelovanja niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, so pa udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, pridobivajo kvalifikacijo ali so zaposleni, vključno s samozaposlenimi

udeleženci, ki so šest mesecev po zaključku sodelovanja vključeni v nadaljevalno izobraževanje, programe usposabljanja, ki privedejo do kvalifikacije, vajeništvo ali pripravništvo (12)

udeleženci, ki imajo šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (13)

udeleženci, ki so šest mesecev po zaključku sodelovanja samozaposleni (14)

neaktivni udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja začeli iskati zaposlitev

udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja

udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja pridobili kvalifikacijo

udeleženci, ki imajo po zaključku sodelovanja zaposlitev, vključno s samozaposlenimi

udeleženci, ki so šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposleni, vključno s samozaposlenimi (15)

udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja (16)

udeleženci, starejši od 54 let, ki so šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposleni, vključno s samozaposlenimi (17)

prikrajšani udeleženci, ki so šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposleni, vključno s samozaposlenimi (18)

Preglednica 2C

Kazalniki rezultatov za posamezni program za ESS in ESS REACT-EU (glede na prednostno os, prednostno naložbo in kategorijo regije, če je to ustrezno); uporablja se tudi za prednostno os tehnične pomoči. Pri posebnih kazalnikih programa pobude za zaposlovanje mladih ni potrebna razčlenitev glede na kategorijo regije za posamezno prednostno os ali njen del, ki zagotavlja podporo za pobudo za zaposlovanje mladih (19). Pri posebnih kazalnikih programa pobude za zaposlovanje mladih REACT-EU se razčlenitev glede na kategorijo regije ne uporablja.

Prednostna naložba:

Identifikator

Kazalnik

ESS/Pobuda za zaposlovanje mladih

Kategorija regije (če je relevantno)

Merska enota kazalnika

Merska enota izhodiščne in ciljne vrednosti

Ciljna vrednost (za leto 2023)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Stopnja uresničevanja

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’N or ‚S“ input=’G‘>

<type=’N‘ or ‚S‘ input=’M‘>

<type=’P‘ input=’G‘>

(samo za kvantitativne kazalnike rezultatov)

Obvezen je vnos tako letnih kot tudi zbirnih vrednosti. V primeru, da letne vrednosti ni mogoče navesti (npr. ker so sporočeni odstotki in bi bil imenovalec nič), se za letno vrednost vnese: ni relevantno. Kumulativne vrednosti kazalnikov, izražene v absolutnih številkah in odstotkih glede na referenčne kazalnike učinka se izračunajo samodejno.

Preglednica 3A

Skupni kazalniki učinka in kazalniki učinka za posamezni program za ESRR, ESRR REACT-EU in Kohezijski sklad (glede na prednostno os, prednostno naložbo, razčlenjeni glede na kategorijo regije za ESRR; uporablja se tudi za prednostne osi tehnične pomoči) (20)

Prednostna naložba:

Identifikator

Kazalnik

Merska enota

Sklad

Kategorija regije (če je relevantno)

Ciljna vrednost (21) (za leto 2023)

2014

Opažanja (po potrebi)

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’M‘>

<type= ’ N ‘ input= ’ M ‘ >

<type= ’ S ‘ maxlength = 875 input= ’ M ‘ >

Zbirna vrednost – učinki, ki morajo izhajati iz izbranih operacij

[napoved predložijo upravičenci]

Zbirna vrednost – učinki, ki izhajajo iz operacij

[dejanski dosežek]

Preglednica 3B

Za nekatere skupne kazalnike učinka za podporo iz ESRR in ESRR REACT-EU v okviru cilja naložb za rast in delovna mesta v zvezi s produktivnimi naložbami – število podjetij, ki jim operativni program zagotavlja podporo, brez večkratne podpore istim podjetjem

Navedba kazalnika	Število podjetij, ki jim OP zagotavlja podporo, brez večkratne podpore
Število podjetij, ki prejmejo podporo	<type=’N‘ input=’M‘>
Število podjetij, ki prejmejo nepovratna sredstva	<type=’N‘ input=’M‘>
Število podjetij, ki prejmejo finančno podporo, z izjemo nepovratnih sredstev	<type=’N‘ input=’M‘>
Število podjetij, ki prejmejo nefinančno podporo	<type=’N‘ input=’M‘>
Število novih podjetij, ki prejmejo podporo	<type=’N‘ input=’M‘>

Preglednica 4A

Skupni kazalniki učinkov za ESS in ESS REACT-EU (glede na prednostno os, prednostno naložbo, kategorijo regije, če je to ustrezno). Pri pobudi za zaposlovanje mladih ni potrebna razčlenitev glede na kategorijo regije za posamezno prednostno os ali njen del (*1) . Pri pobudi za zaposlovanje mladih REACT-EU se ne uporablja razčlenitev glede na kategorijo regije za posamezno prednostno os ali njen del.

Prednostna naložba:

Kazalnik

Identifikator

Kazalnik (navedba kazalnika)

Kategorija regije (če je relevantno)

Ciljna vrednost (za leto 2023);

razčlenitev glede na spol (za ciljno vrednost) ni obvezna

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Zbirna vrednost (izračunana samodejno)

Stopnja uresničevanja;

razčlenitev glede na spol ni obvezna

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’M‘>

<type= ’ N ‘ input= ’ M ‘ >

<type= ’ N ‘ input= ’ G ‘ >

<type= ’ P ‘ input= ’ G ‘ >

letna vrednost

skupaj

brezposelni (ESS)

brezposelni (pobuda za zaposlovanje mladih)

dolgotrajno brezposelni (ESS)

dolgotrajno brezposelni (pobuda za zaposlovanje mladih)

neaktivni (ESS)

neaktivni (pobuda za zaposlovanje mladih)

neaktivni, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (ESS)

neaktivni, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (pobuda za zaposlovanje mladih)

zaposleni, vključno s samozaposlenimi

mlajši od 25 let (ESS)

mlajši od 25 let (pobuda za zaposlovanje mladih)

starejši od 54 let

starejši od 54 let, ki so brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi, ali neaktivni in niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje

s primarno (ISCED 1) ali nižjo sekundarno izobrazbo (ISCED 2) (ESS)

s primarno (ISCED 1) ali nižjo sekundarno izobrazbo (ISCED 2) (pobuda za zaposlovanje mladih)

z višjo sekundarno (ISCED 3) ali postsekundarno izobrazbo (ISCED 4) (ESS)

z višjo sekundarno (ISCED 3) ali postsekundarno izobrazbo (ISCED 4) (pobuda za zaposlovanje mladih)

s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8) (ESS)

s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8) (pobuda za zaposlovanje mladih)

migranti, udeleženci tujega rodu, manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi) (ESS)

migranti, udeleženci tujega rodu, manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi) (pobuda za zaposlovanje mladih)

invalidi (ESS)

invalidi (pobuda za zaposlovanje mladih)

druge prikrajšane osebe (ESS)

druge prikrajšane osebe (pobuda za zaposlovanje mladih)

brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti na področju nastanitve (22) (ESS)

Brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti na področju nastanitve (pobuda za zaposlovanje mladih)

s podeželskih območij (23) (ESS)

S podeželskih območij (pobuda za zaposlovanje mladih)

Število projektov, ki jih v celoti ali delno izvedejo socialni partnerji ali nevladne organizacije

Število projektov, ki so namenjeni trajnostni udeležbi in napredku žensk v zaposlovanju

Število projektov, namenjenih javnim upravam ali javnim službam na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni

Število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in podjetji socialne ekonomije)

Skupni seštevek udeležencev (24)

Preglednica 4B

Kazalniki učinka za posamezni program za ESS in ESS REACT-EU (glede na prednostno os, prednostno naložbo in kategorijo regije); uporablja se tudi za prednostne osi tehnične pomoči.) Pri pobudi za zaposlovanje mladih ni potrebna razčlenitev glede na kategorijo regije za posamezno prednostno os ali njen del (25) Pri ESS REACT-EU in pobudi za zaposlovanje mladih REACT-EU se ne uporablja razčlenitev glede na kategorijo regije za posamezno prednostno os ali njen del.

Prednostna naložba:

Identifikator

Kazalnik (navedba kazalnika)

Kategorija regije (če je relevantno)

Merska enota

Ciljna vrednost (za leto 2023)

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

Zbirna vrednost (izračunana samodejno)

Stopnja uresničevanja

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’M‘>

<type=’N‘ input=’G‘>

<type=’P‘ input=’G‘>

letna vrednost

skupaj

3.3 Mejniki in ciljne vrednosti, opredeljeni v okviru uspešnosti (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013) – predloženi v letnih poročilih o izvajanju od leta 2017 naprej (26) (27)

Poročanje o finančnih kazalnikih, ključnih fazah izvajanja, kazalnikih učinka in rezultatov, ki predstavljajo mejnike in ciljne vrednosti za okvir uspešnosti (prva predložitev v poročilu leta 2017).

Preglednica 5

Informacije o mejnikih in ciljnih vrednostih, opredeljenih v okviru uspešnosti

Dosežena vrednost (*2)

Prednostna os

Vrsta kazalnika (ključna faza izvajanja, finančni kazalnik, kazalnik učinka ali, če je ustrezno, kazalnik rezultatov)

Identifikator

Kazalnik ali ključna faza izvajanja

Merska enota, če je primerno

Sklad

Kategorija regije

Mejnik za leto 2018

Končna ciljna vrednost (za leto 2023)

2014

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’S‘ or ‚N‘ or ‚P‘ input=’M‘ or ‚G‘>

z (*2)

l (*2)

Opažanja (po potrebi)

<type=’S‘ maxlength = 875 input=’M‘>

3.4 Finančni podatki (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (28)

Preglednica 6

Finančne informacije na ravni prednostne osi in programa, kot je določeno v preglednici 1 iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1011/2014 (29) [Vzorec za predložitev finančnih podatkov] (30)

Preglednica 7

Razčlenitev kumulativnih finančnih podatkov glede na kategorijo ukrepov za ESRR, ESRR REACT-EU, ESS, ESS REACT-EU in Kohezijski sklad (člen 112(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter člen 5 Uredbe (EU) št. 1304/2013), kot je določeno v preglednici 2 iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1011/2014 [Vzorec za predložitev finančnih podatkov]

Preglednica 8

Uporaba navzkrižnega financiranja (31)

1.	2.	3.	4.	5.	6.
Uporaba navzkrižnega financiranja	Prednostna os	Znesek podpore EU, predvidoma namenjen navzkrižnemu financiranju na podlagi izbranih operacij (32) (EUR)	Kot delež podpore EU k prednostni osi (v %) (3/podpora EU k prednostni osi * 100)	Znesek podpore EU v okviru navzkrižnega financiranja na podlagi upravičenih izdatkov, ki jih upravičenec predloži organu upravljanja (v EUR)	Kot delež podpore EU k prednostni osi (v %) (5/podpora EU k prednostni osi * 100)
Navzkrižno financiranje: stroški, ki so upravičeni do podpore iz ESRR, vendar prejemajo podporo iz ESS (33)	<type=’S‘ input=’S‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>
Navzkrižno financiranje: stroški, ki so upravičeni do podpore iz ESS, vendar prejemajo podporo iz ESRR (34)	<type=’S‘ input=’S‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>
Navzkrižno financiranje: stroški, ki so upravičeni do podpore iz ESRR REACT-EU, vendar prejemajo podporo iz ESS REACT-EU (35)	<type=’S‘ input=’S‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>
Navzkrižno financiranje: stroški, ki so upravičeni do podpore iz ESS REACT-EU, vendar prejemajo podporo iz ESRR REACT-EU (36)	<type=’S‘ input=’S‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’P‘ input=’G‘>

Preglednica 9

Stroški operacij, izvedenih zunaj programskega območja (ESRR, ESRR REACT-EU in Kohezijski sklad v okviru cilja ‚naložbe za rast in delovna mesta‘)

Prednostna os

Znesek podpore EU, predvidoma namenjen operacijam, ki se izvajajo zunaj programskega območja, na podlagi izbranih operacij (v EUR)

Kot delež podpore EU k prednostni osi v času sprejetja programa

(v %)

(3/podpora EU k prednostni osi v času sprejetja programa * 100)

Znesek podpore EU v okviru operacij, ki se izvajajo zunaj programskega območja, na podlagi upravičenih izdatkov, ki jih upravičenec predloži organu upravljanja (v EUR)

Kot delež podpore EU k prednostni osi v času sprejetja programa

(v %)

(5/podpora EU k prednostni osi v času sprejetja programa * 100)

Stroški operacij, izvedenih zunaj programskega območja (37)

<type=’S‘ input=’S‘>

<type=’N‘ input=’M“>

<type=’P‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’M“>

<type=’P‘ input=’G‘>

Preglednica 10

Izdatki, ki so nastali zunaj Unije (ESS in ESS REACT-EU) (38)

Znesek izdatkov, ki bodo predvidoma nastali zunaj Unije v okviru tematskih ciljev 8 in 10, na podlagi izbranih operacij (v EUR)

Delež skupnih dodeljenih finančnih sredstev (prispevki Unije in nacionalni prispevki), namenjenih programu ESS ali delu programa, ki se financira iz več skladov, financiranemu iz ESS

(v %)

(1/skupna dodeljena finančna sredstva (prispevki Unije in nacionalni prispevki), namenjena programu ESS ali delu programa, ki se financira iz več skladov, financiranemu iz ESS * 100)

Upravičeni izdatki, nastali zunaj Unije, ki jih upravičenec predloži organu upravljanja (v EUR)

Delež skupnih dodeljenih finančnih sredstev (prispevki Unije in nacionalni prispevki), namenjenih programu ESS ali delu programa, ki se financira iz več skladov, financiranemu iz ESS

(v %)

(3/skupna dodeljena finančna sredstva (prispevki Unije in nacionalni prispevki), namenjena programu ESS ali delu programa, ki se financira iz več skladov, financiranemu iz ESS * 100)

<type=’N‘ input=’M“>

<type=’P‘ input=’G‘>

<type=’N‘ input=’M“>

<type=’P‘ input=’G‘>

Preglednica 11

Dodelitev sredstev v okviru pobude za zaposlovanje mladih mladim zunaj upravičenih regij ravni NUTS 2 (člen 16 Uredbe (EU) št. 1304/2013) (39)

1.	2.	3.	4.	5.	6.
	Prednostna os	Znesek podpore EU v okviru pobude za zaposlovanje mladih (posebna dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezna podpora iz ESS), ki bo predvidoma namenjen mladim zunaj upravičenih regij ravni NUTS 2 (v EUR), kot je naveden v oddelku 2.A.6.1 operativnega programa	Znesek podpore EU v okviru pobude za zaposlovanje mladih (posebna dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezna podpora iz ESS), namenjen operacijam za podporo mladih zunaj upravičenih regij ravni NUTS 2 (v EUR)	Upravičeni izdatki, nastali pri operacijah za podporo mladih zunaj upravičenih regij (v EUR)	Ustrezna podpora EU za upravičene izdatke, nastale pri operacijah za podporo mladih zunaj upravičenih regij, na podlagi uporabe stopnje sofinanciranja prednostne osi (v EUR)
	<type=’S‘ input=’S‘>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’N‘ input=’M“>	<type=’N‘ input=’M“>
Skupaj		<type=’N‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’G‘>

4. ZBIRNO POROČILO VREDNOTENJ (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Zbirno poročilo o ugotovitvah vseh vrednotenj programa, ki so bile objavljene v predhodnem finančnem letu, z navedbo naslova in referenčnega obdobja uporabljenih poročil vrednotenj.

<type=’S‘ maxlength = 10500 input=’M‘>

5. INFORMACIJE O IZVAJANJU POBUDE ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH, vključno iz REACT-EU, ČE JE TO USTREZNO (člen 19(2) in 19(4) Uredbe (EU) št. 1304/2013)

Splošni opis izvajanja pobude za zaposlovanje mladih, vključno s prispevkom te pobude k izvajanju jamstva za mlade in tudi konkretnimi primeri ukrepov, podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih.

Opis kakršnih koli težav pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih in ukrepov za njihovo odpravo.

Poročilo, ki bo predloženo leta 2016, opredeljuje in ocenjuje kakovost ponudb o zaposlitvi, ki jih prejmejo udeleženci pobude za zaposlovanje mladih, vključno s prikrajšanimi osebami, osebami iz marginaliziranih skupin in osebami, ki opustijo izobraževanje brez pridobljene kvalifikacije. Poročilo opredeljuje in ocenjuje tudi njihov napredek pri nadaljevanju izobraževanja, iskanju trajnostne in dostojne zaposlitve ali začetku vajeništva ali kakovostnega pripravništva.

Poročilo opredeljuje glavne ugotovitve vrednotenj, ki ocenjujejo uspešnost, učinkovitost in učinek skupne podpore iz Evropskega socialnega sklada in posebnih dodeljenih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih, vključno z izvajanjem jamstva za mlade.

6. VPRAŠANJA, KI VPLIVAJO NA DELOVANJE PROGRAMA, IN SPREJETI UKREPI (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (40)

(a) Vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa, in sprejeti ukrepi

<type=’S‘ maxlength = 7000 input=’M‘>

(b) NEOBVEZNO ZA OSNOVNA POROČILA, sicer se vključi v točko 11.1 vzorca (člen 50(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013):

Ocena, ali napredek pri doseganju ciljev zadostuje za zagotovitev uresničitve teh ciljev, pri čemer se po potrebi navedejo kakršni koli sprejeti ali načrtovani popravni ukrepi.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

7. POVZETEK ZA DRŽAVLJANE (člen 50(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (41)

Povzetek vsebine letnih in končnih poročil o izvajanju za državljane se objavi in naloži kot ločena datoteka v obliki priloge k letnemu in končnemu poročilu o izvajanju.

8. POROČILO O IZVAJANJU FINANČNIH INSTRUMENTOV (člen 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Če se organ upravljanja odloči za uporabo finančnih instrumentov, mora Komisiji poslati posebno poročilo o operacijah finančnih instrumentov v obliki priloge k letnemu poročilu o izvajanju (42).

9. Neobvezno za poročilo, ki se predloži leta 2016, in se ne uporablja za druga osnovna poročila: UKREPI, SPREJETI ZA IZPOLNITEV PREDHODNIH POGOJENOSTI (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013), če predhodne pogojenosti, ki se uporabljajo, niso bile izpolnjene ob sprejetju OP: (glej točko 13 vzorca) (43)

10. NAPREDEK PRI PRIPRAVI IN IZVAJANJU VELIKIH PROJEKTOV IN SKUPNIH AKCIJSKIH NAČRTOV (člena 101(h) in 111(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

10.1 Veliki projekti

Preglednica 12

Veliki projekti

Projekt

Št. CCI

Status velikega projekta

zaključen

odobren

predložen

4.	načrtovan za obvestilo/predložitev Komisiji

Skupne naložbe

Skupni upravičeni stroški

Načrtovani datum obvestila/

predložitve

(če je relevantno)

(leto, četrtletje)

Datum tihe privolitve/odobritve Komisije

(če je relevantno)

Načrtovani začetek

izvajanja

(leto, četrtletje)

Načrtovani datum zaključka

(leto, četrtletje)

Prednostna os/prednostne naložbe

Trenutno stanje doseženih ciljev – finančni napredek

(% izdatkov, potrjenih za Komisijo v primerjavi s skupnimi upravičenimi stroški)

Trenutno stanje doseženih ciljev – fizični napredek

Glavna faza izvajanja projekta

1.	zaključen/v izvajanju

2.	napredovanje gradbenih del

gradnja

4.	javna naročila

zasnova

Glavni učinki

Datum podpisa prvega javnega naročila del (44)

(če je relevantno)

Opažanja (po potrebi)

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’S‘ input=’S‘>

<type=’N‘ input=’M‘>

<type=’D‘ input=’G‘>

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’P‘ input=’M‘>

<type=’S‘ input=’S‘>

<type=’S‘ maxlength = 875 input=’M‘>

<type=’D‘ input=’M‘>

<type=’S‘ maxlength = 875 input=’M‘>

Večje težave pri izvajanju velikih projektov in ukrepi za njihovo odpravo.

<type= ’ S ‘ maxlength = 3500 input= ’ M ‘ >

Kakršna koli načrtovana sprememba na seznamu velikih projektov v operativnem programu.

<type= ’ S ‘ maxlength = 3500 input= ’ M ‘ >

10.2 Skupni akcijski načrti (SAN)

Napredek pri izvajanju različnih faz skupnih akcijskih načrtov.

<type= ’ S ‘ maxlength = 3500 input= ’ M ‘ >

Preglednica 13

Skupni akcijski načrti (SAN)

Naslov SAN

Št. CCI

Faza izvajanja SAN

zaključen

2.	več kot 50-odstotno izveden

3.	na začetku izvajanja

odobren

predložen

načrtovan

Skupni upravičeni stroški

Skupna javna pomoč

Prispevek OP k SAN

Prednostna os

Vrsta SAN

običajen

prvi SAN

3.	pobuda za zaposlovanje mladih

[Načrtovana]

predložitev Komisiji

[Načrtovani] začetek izvajanja

[Načrtovani] zaključek

Glavni učinki in rezultati

Skupni znesek upravičenih izdatkov, potrjenih za Komisijo

Opažanja (po potrebi)

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’S‘ input=’S‘>

<type=’N‘ input=’M‘>

<type=’S‘ input=’G‘>

<type=’S‘ input=’S‘>

<type=’D‘ input=’M‘>

<type=’S‘ maxlength = 875 input=’M‘>

<type=’N‘ input=’M‘>

<type=’S‘ maxlength = 875 input=’M‘>

Večje težave in ukrepi za njihovo odpravo.

<type= ’ S ‘ maxlength = 3500 input= ’ M ‘ >

DEL B

POROČILA, PREDLOŽENA V LETIH 2017 IN 2019, TER KONČNO POROČILO O IZVAJANJU

(člen 50(4) ter člen 111(3) in (4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

11. OCENA IZVAJANJA OPERATIVNEGA PROGRAMA (člena 50(4) in 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

11.1 Informacije iz dela A in doseganje ciljev programa (člen 50(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

ZA POSAMEZNO PREDNOSTNO OS – ocena zgoraj navedenih informacij in napredek pri doseganju ciljev programa, vključno s prispevkom evropskih strukturnih in investicijskih skladov k spremembam vrednosti kazalnikov rezultatov, kadar so na voljo dokazila iz vrednotenj.

<type=’S‘ maxlength = 10500 input=’M‘>

11.2 Posebni ukrepi za spodbujanje enakosti moških in žensk ter preprečevanje diskriminacije, zlasti z dostopnostjo za invalidne osebe ter ureditvijo, ki se izvaja za vključitev vidika enakosti spolov v operativni program in operacije (člen 50(4) in točka (e) drugega pododstavka člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ocena izvajanja posebnih ukrepov za zagotovitev upoštevanja načel iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1303/2013 o spodbujanju enakosti moških in žensk in nediskriminaciji, ki odvisno od vsebine in ciljev operativnega programa vključuje posebne ukrepe, sprejete za spodbujanje enakosti moških in žensk ter preprečevanje diskriminacije, zlasti z dostopnostjo za invalidne osebe ter ureditvijo, ki se izvaja za vključitev vidika enakosti spolov v operativni program in operacije.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

11.3 Trajnostni razvoj (člen 50(4) in točka (f) drugega pododstavka člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ocena izvajanja ukrepov za zagotovitev upoštevanja načel iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1303/2013 o trajnostnem razvoju, ki odvisno od vsebine in ciljev operativnega programa vključuje pregled ukrepov, sprejetih za spodbujanje trajnostnega razvoja v skladu z navedenim členom.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

11.4 Poročanje o podpori, ki se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami (člen 50(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Podatki, ki jih samodejno izračuna sistem SFC2014 na podlagi podatkov o kategorizaciji. Neobvezno: pojasnitev danih vrednosti.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

11.5 Vloga partnerjev pri izvajanju programa (člen 50(4) in točka (c) prvega pododstavka člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Ocena izvajanja ukrepov za zagotovitev upoštevanja vloge partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013, vključno s sodelovanjem partnerjev pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

12. OBVEZNE INFORMACIJE IN OCENA V SKLADU S TOČKAMA (a) in (b) prvega pododstavka ČLENA 111(4) UREDBE (EU) št. 1303/2013

12.1 Napredek pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnjem spremljanju ugotovitev vrednotenja.

<type=’S‘ maxlength = 7000 input=’M‘>

12.2 Rezultati ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o skladih, izvedenih v okviru komunikacijske strategije.

<type=’S‘ maxlength = 7000 input=’M‘>

13. UKREPI, SPREJETI ZA IZPOLNJEVANJE PREDHODNIH POGOJENOSTI (člen 50(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (Lahko se vključijo v poročilo, ki se predloži leta 2016 (glej točko 9). Vključiti jih je treba v poročilo, ki se predloži leta 2017). Možnost: poročilo o napredku (45).

Preglednica 14

Ukrepi za izpolnjevanje veljavnih splošnih predhodnih pogojenosti

Splošna predhodna pogojenost	Neizpolnjena merila	Sprejeti ukrepi	Rok (datum)	Pristojni organi	Ukrep je zaključen do roka (D/N)	Merila so izpolnjena (D/N)	Pričakovani datum izvajanja preostalih ukrepov v celoti, če je relevantno	Komentar (za posamezen ukrep)
<type=’S‘ maxlength = 500 input=’G‘>	<type=’S‘ maxlength = 500 input=’G‘>	<type=’S‘ maxlength = 1000 input=’G‘>	<type=’D‘ input=’G‘>	<type=’S‘ maxlength = 500 input=’G‘>	<type=’C‘ input=’M‘>	<type=’C‘ input=’M‘>	<type=’C‘ input=’M‘>	<type=’S‘ maxlength = 2000 input=’M‘>
		ukrep 1
		ukrep 2

Preglednica 15

Ukrepi za izpolnjevanje veljavnih tematskih predhodnih pogojenosti

Tematska predhodna pogojenost	Neizpolnjena merila	Sprejeti ukrepi	Rok (datum)	Pristojni organi	Ukrep je zaključen do roka (D/N)	Merila so izpolnjena (D/N)	Pričakovani datum izvajanja preostalih ukrepov v celoti, če je relevantno	Komentar (za posamezen ukrep)
<type=’S‘ maxlength = 500 input=’G‘>	<type=’S‘ maxlength = 500 input=’G‘>	<type=’S‘ maxlength = 1000 input=’G‘>	<type=’D‘ input=’G‘>	<type=’S‘ maxlength = 500 input=’G‘>	<type=’C‘ input=’M‘>	<type=’C‘ input=’M‘>	<type=’C‘ input=’M‘>	<type=’S‘ maxlength = 2000 input=’M‘>
		ukrep 1
		ukrep 2

14. DODATNE INFORMACIJE, KI SE LAHKO DODAJO GLEDE NA VSEBINO IN CILJE OPERATIVNEGA PROGRAMA (točke (a), (b), (c), (d), (g) in (h) drugega pododstavka člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

14.1 Napredek pri izvajanju celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, vključno z razvojem regij, ki se soočajo z demografskimi izzivi in trajnimi ali naravnimi ovirami, celostnimi teritorialnimi naložbami, trajnostnim urbanim razvojem in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru operativnega programa.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

(možnost: poročilo o napredku)

14.2 Napredek pri izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti organov in upravičencev države članice za upravljanje in uporabo skladov.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

(možnost: poročilo o napredku)

14.3 Napredek pri izvajanju medregionalnih in transnacionalnih ukrepov.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

(možnost: poročilo o napredku)

14.4 Prispevek k makroregijskim strategijam in strategijam morskih bazenov, če je ustrezno.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

14.5 Napredek pri izvajanju ukrepov na področju socialnih inovacij, če je ustrezno.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

14.6 Napredek pri izvajanju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin z največjim tveganjem revščine, diskriminacije ali socialne izključenosti, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, invalidnih osebah, dolgotrajno nezaposlenimi in brezposelnimi mladimi, vključno s porabljenimi finančnimi viri, če je ustrezno.

<type=’S‘ maxlength = 3500 input=’M‘>

(možnost: poročilo o napredku)

DEL C

POROČILA, PREDLOŽENA LETA 2019, IN KONČNO POROČILO O IZVAJANJU

(člen 50(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

15. Finančni podatki na ravni prednostne osi in programa (člena 21(2) in 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Za namene ocene napredka pri uresničevanju mejnikov in ciljnih vrednosti, določenih za finančne kazalnike v letih 2018 in 2023, se preglednici 6 iz dela A te priloge dodata naslednja dodatna stolpca:

13	14
Podatki za namene pregleda uspešnosti in okvira uspešnosti
Samo za poročilo, predloženo v letu 2019: skupni upravičeni izdatki, ki so nastali upravičencem in so jih ti poravnali do 31.12.2018 ter so bili potrjeni za Komisijo člen 21(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013	Samo za končno poročilo o izvajanju: skupni upravičeni izdatki, ki so nastali upravičencem in so jih ti poravnali do 31.12.2023 ter so bili potrjeni za Komisijo člen 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013

16. PAMETNA, TRAJNOSTNA IN VKLJUČUJOČA RAST (možnost: poročilo o napredku)

Informacije o prispevku programa k uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter ocena tega prispevka

<type=’S‘ maxlength = 17500 input=’M‘>

17. VPRAŠANJA, KI VPLIVAJO NA DELOVANJE PROGRAMA, IN SPREJETI UKREPI – OKVIR USPEŠNOSTI (člen 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013) (46)

Kadar je pri oceni napredka glede na mejnike in ciljne vrednosti iz okvira uspešnosti ugotovljeno, da nekateri mejniki in ciljne vrednosti niso bili doseženi, morajo države članice temeljne razloge za nedoseganje navesti v poročilu, ki ga predložijo leta 2019 (za mejnike), in v končnem poročilu o izvajanju (za ciljne vrednosti).

<type=’S‘ maxlength = 7000 input=’M‘>

18. POBUDA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH člen 19(4) in (6) Uredbe (EU) št. 1304/2013 (če je to ustrezno)

Poročilo, ki bo predloženo leta 2019, opredeljuje in ocenjuje kakovost ponudb o zaposlitvi, ki jih prejmejo udeleženci pobude za zaposlovanje mladih, vključno s prikrajšanimi osebami, osebami iz marginaliziranih skupin in osebami, ki opustijo izobraževanje brez pridobljene kvalifikacije. Poročilo opredeljuje in ocenjuje tudi njihov napredek pri nadaljevanju izobraževanja, iskanju trajnostne in dostojne zaposlitve ali začetku vajeništva ali kakovostnega pripravništva.

<type=’S‘ maxlength = 10500 input=’M‘>

“

(1) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi. Kadar se pobuda za zaposlovanje mladih izvaja kot del prednostne osi, bi moralo biti poročanje razdeljeno na del prednostne osi, namenjen pobudi za zaposlovanje mladih, in preostali del prednostne osi.

(2) V preglednicah v tej prilogi so viri REACT-EU po potrebi razdeljeni (člen 92a Uredbe (EU) št. 1303/2013), in sicer na ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU ter Pobudo za zaposlovanje mladih REACT-EU.

(3) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(4) V preglednici 1 se razčlenitev po spolu v poljih letne vrednosti uporabi le, če je bila vključena v preglednico 12 OP. Sicer uporabite S = skupaj.

(5) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(6) Če prednostna naložba vključuje ciljno vrednost za skupni kazalnik rezultatov ESS, je treba predložiti podatke za posamezni kazalnik rezultatov glede na izbrano ciljno skupino (tj. skupni kazalnik učinka se uporabi kot referenčna vrednost) in podatke za celotno populacijo udeležencev, ki so dosegli posamezni rezultat v okviru prednostne naložbe.

(7) Ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(8) Ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(9) Ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(10) Ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(11) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(12) Letna ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja.

(13) Letna ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja.

(14) Letna ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja.

(15) Letna ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(16) Letna ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(17) Letna ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(18) Letna ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo dvakrat, in sicer v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. V okviru te možnosti se zbirne vrednosti sporočijo v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2019 in končnem poročilu o izvajanju. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(19) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(20) V preglednici 3A se razčlenitev po spolu v relevantnih poljih uporabi le, če je bila vključena v preglednico 5 ali 13 OP. Sicer uporabite S = skupaj.

(21) Ciljne vrednosti niso obvezne za prednostne osi tehnične pomoči.

(*1) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(22) Ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo enkrat v letnem poročilu o izvajanju za leto 2017. V okviru te možnosti se navede zbirna vrednost v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2017. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(23) Ocena na podlagi reprezentativnega vzorčenja. Države članice imajo na voljo dve možnosti poročanja. Možnost 1: minimalna zahteva je, da se podatki predložijo enkrat v letnem poročilu o izvajanju za leto 2017. V okviru te možnosti se navede zbirna vrednost v stolpcu ‚Zbirna vrednost‘ v letnem poročilu o izvajanju za leto 2017. Možnost 2: letne vrednosti se predložijo za vsako leto.

(24) Skupni seštevek udeležencev vključuje udeležence s popolnimi evidencami (osebnih podatkov neobčutljive narave) in udeležence z nepopolnimi evidencami (osebnih podatkov neobčutljive narave). Skupno število udeležencev se v sistemu SFC2014 izračuna na podlagi naslednjih treh skupnih kazalnikov učinka: ‚brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi‘, ‚neaktivni‘ in ‚zaposleni, vključno s samozaposlenimi‘. Skupno število zajema samo udeležence s popolnimi podatkovnimi evidencami, vključno z vsemi osebnimi podatki neobčutljive narave. Za skupni seštevek udeležencev morajo države članice poročati o vseh udeležencih ESS, vključno s tistimi, katerih evidence osebnih podatkov neobčutljive narave niso popolne.

(25) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(26) V preglednici 6 se razčlenitev glede na spol v relevantnih poljih uporabi le, če je bila vključena v preglednico 6 OP. Sicer uporabite S = skupaj.

(27) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ‚spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‘ (‚namenski program REACT-EU‘), ali za prednostne osi, namenjene temu tematskemu cilju (‚prednostne osi REACT-EU‘).

(*2) Za ESRR in Kohezijski sklad države članice predložijo zbirne vrednosti kazalnikov učinka. Za ESS se zbirne vrednosti izračunajo samodejno v SFC2014 na podlagi letnih vrednosti, ki jih predložijo države članice. Vrednosti za finančne kazalnike so zbirne za vse sklade. Vrednosti za ključne faze izvajanja so zbirne za vse sklade, če so ključne faze izvajanja izražene s številom ali odstotkom. Če je dosežek opredeljen kvalitativno, bi moralo biti v preglednici navedeno, ali so ključne faze izvajanja dokončane ali ne. * V preglednici Z pomeni ‚zbirno‘, L pa ‚letno‘.

(28) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(29) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1011/2014 z dne 22. septembra 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za predložitev nekaterih informacij Komisiji ter o podrobnih pravilih za izmenjavo informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi (UL L 286, 30.9.2014, str. 1).

(30) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(31) Uporablja se le za operativne programe v okviru cilja ‚naložbe za rast in delovna mesta‘, ki vključujejo ESS in/ali ESRR.

(32) Kadar natančnih zneskov ni mogoče določiti vnaprej, tj. pred izvajanjem operacije, mora poročanje temeljiti na zgornjih mejah, ki se uporabljajo za operacijo, tj. če bi operacija v okviru ESRR lahko vključevala do 20 % izdatkov vrste ESS, mora poročanje temeljiti na predpostavki, da bi se lahko v ta namen uporabilo vseh 20 %. V primeru zaključene operacije morajo podatki v tem stolpcu temeljiti na dejanskih nastalih stroških.

(33) Člen 98(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(34) Člen 98(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(35) Člen 98(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(36) Člen 98(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(37) V skladu z zgornjimi mejami iz člena 70(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali člena 20 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

(38) V skladu z zgornjimi mejami iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(39) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(40) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(41) Strukturirani podatki, zahtevani za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(42) Glej Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 821/2014.

(43) Neobvezno za poročilo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki ga je treba predložiti aprila 2015 v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in Prilogo II k navedeni uredbi.

(44) V primeru operacij, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu med javnim organom in subjektom zasebnega sektorja (člen 102(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013).

(45) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ‚spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‘ (‚namenski program REACT-EU‘), ali za prednostne osi, namenjene temu tematskemu cilju (‚prednostne osi REACT-EU‘).

(46) Ta oddelek se ne uporablja za operativne programe, namenjene tematskemu cilju ‚spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva‘ (‚namenski program REACT-EU‘), ali za prednostne osi, namenjene temu tematskemu cilju (‚prednostne osi REACT-EU‘).

12.3.2021

Uradni list Evropske unije

L 85/107

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/437

z dne 3. marca 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1011/2014 glede sprememb vzorca za posredovanje finančnih podatkov, vzorca zahtevka za plačilo, vključno z dodatnimi informacijami o finančnih instrumentih, in vzorca za izkaze

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1011/2014 (2) določa vzorec za posredovanje finančnih podatkov v skladu s členom 112 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(2)	Priloga VI k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1011/2014 določa vzorec zahtevka za plačilo, vključno z dodatnimi informacijami o finančnih instrumentih, v skladu s členom 131(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(3)	Priloga VII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1011/2014 določa vzorec za izkaze v skladu s členom 137(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(4)

Člen 92b(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta (3), določa, da se v revidiranem finančnem načrtu iz člena 96(2)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 določi dodelitev dodatnih virov iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje Evropskemu skladu za regionalni razvoj in Evropskemu socialnemu skladu, brez navedbe zneskov za rezervo za uspešnost in brez razdelitve po kategorijah regij. Zato bi bilo treba v vzorcu zahtevka za plačilo in vzorcu za izkaze dodati posebna polja, da se za dodatne vire upošteva enaka razdelitev kot za skupne vire, razen za razčlenitev po kategoriji regij.

(5)

Člen 92b(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2020/2221, določa, da se v finančnem načrtu novega namenskega operativnega programa določi dodelitev dodatnih virov iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje Evropskemu skladu za regionalni razvoj in Evropskemu socialnemu skladu, brez navedbe zneskov za rezervo za uspešnost in brez razdelitve po kategorijah regij. Zato bi bilo treba v vzorcu za posredovanje finančnih podatkov dodati nova polja, da se za dodatne vire upošteva enaka razdelitev kot za skupne vire, razen za razčlenitev po kategoriji regij.

(6)	Ustrezne vzorce v prilogah II, VI in VII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1011/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 1011/2014 se spremeni, kot sledi:

1.	Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.	Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

3.	Priloga VII se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1011/2014 z dne 22. septembra 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za predložitev nekaterih informacij Komisiji ter o podrobnih pravilih za izmenjavo informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi (UL L 286, 30.9.2014, str. 1).

PRILOGA I

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Vzorec za posredovanje finančnih podatkov (1)

Preglednica 1

Finančne informacije na ravni prednostne osi in programa (2)

1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	12.
Dodeljena finančna sredstva prednostne osi na podlagi operativnega programa [iz preglednice 18a operativnega programa]						Kumulativni podatki o finančnem napredku operativnega programa
prednostna os	sklad (3)	kategorija regije (4)	osnova za izračun podpore Unije* (skupni upravičeni stroški ali javni upravičeni stroški)	financiranje skupaj (v EUR)	stopnja sofinanciranja (v %)	skupni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo (v EUR)	delež skupne dodelitve, krit z izbranimi operacijami (v %) [stolpec 7 / stolpec 5 x 100]	javni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo (v EUR)	skupni upravičeni izdatki, ki jih upravičenci prijavijo organu upravljanja.	delež skupne dodelitve, krit z upravičenimi izdatki, ki jih prijavijo upravičenci (v %) [stolpec 10 / stolpec 5 x 100]	število izbranih operacij
							izračun			izračun
<type=’S‘ input=’G‘>	<type=’S‘ input=’G‘>	<type=’S‘ input=’G‘>	<type=’S‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’G‘>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’Cu‘ input=’M‘>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’M‘>	<type=’Cu‘ input=’M‘>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’M‘>

Prednostna os 1	ESRR
Prednostna os 2	ESS
Prednostna os 3	pobuda za zaposlovanje mladih (5)	ni relevantno
Prednostna os 4	ESS
Prednostna os 4	pobuda za zaposlovanje mladih (6)	ni relevantno
Prednostna os 5	Kohezijski sklad	ni relevantno
Prednostna os 6	ESRR REACT-EU	ni relevantno
Prednostna os 7	ESS REACT-EU	ni relevantno
Prednostna os 8	ESS REACT-EU	ni relevantno
Prednostna os 8	pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU (6)	ni relevantno
Prednostna os 9	pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU (5)	ni relevantno
Skupaj	ESRR	manj razvite regije		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ‘>	<type=’Cu‘ input=’G‘>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’G ’>
Skupaj	ESRR	regije v prehodu		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	ESRR	bolj razvite regije		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	ESRR	posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	ESS (7)	manj razvite regije		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	ESS (7)	regije v prehodu		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G‘>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	ESS (7)	bolj razvite regije		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	pobuda za zaposlovanje mladih (8)	ni relevantno		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU (9)	ni relevantno		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	Kohezijski sklad	ni relevantno		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’Cu‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	ESRR REACT-EU	ni relevantno		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	ESS REACT-EU	ni relevantno		<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>
Skupaj	vsi skladi			<type=’N‘ input=’ G ’>		<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’N‘ input=’ G ’>	<type=’P‘ input=’G’>	<type=’N‘ input=’ G ’>

Preglednica 2

Razčlenitev kumulativnih finančnih podatkov po kategorijah intervencij za podatke, ki se predložijo do 31. januarja

Prednostna os

Značilnosti izdatkov

Razsežnost kategorizacije

Finančni podatki

sklad (*1)

kategorija regije

področje intervencije

oblika financiranja

teritorialna razsežnost

teritorialni mehanizem izvajanja

tematski cilj

ESRR/Kohezijski sklad

sekundarna tema ESS

razsežnost ‚gospodarska dejavnost‘

razsežnost ‚lokacija‘

skupni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo (v EUR)

javni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo

(v EUR)

skupni upravičeni izdatki, ki jih upravičenci prijavijo organu upravljanja.

število izbranih operacij

<type=’S‘ input=’S‘>

<type=’Cu‘ input=’M‘>

<type=’Cu‘ input = M’>

<type=’N‘ input = M’>

Preglednica 3

Predvideni znesek, za katerega nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in naslednje proračunsko leto

Za vsak program se izpolni po skladih in kategorijah regij, kjer je primerno.

Sklad	Kategorija regije	Prispevek Unije
		[tekoče proračunsko leto]		[naslednje proračunsko leto]
		januar–oktober	november–december	januar–december
ESRR	manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
	regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
	bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
	najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije (10)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS)		<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
ESS	manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
	regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
	bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (11)		<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Kohezijski sklad		<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
ESRR REACT-EU		<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
ESS REACT-EU		<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU		<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

“

(1) Legenda lastnosti posameznih polj:

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator, Cu = valuta

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

(2) V preglednicah v tej prilogi so po potrebi ločeno navedeni viri REACT-EU (člen 92a Uredbe (EU) št. 1303/2013), tj. ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU in Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU.

(3) Če se Pobuda za zaposlovanje mladih programsko načrtuje v okviru dela prednostne osi (v skladu s točko (c) drugega pododstavka člena 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013), je treba informacije predložiti ločeno od preostalega dela prednostne osi.

(4) To se ne uporablja za sredstva, dodeljena Pobudi za zaposlovanje mladih (tj. posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS), Kohezijskemu skladu, ESRR REACT-EU in ESS REACT-EU.

(5) Ta prednostna os zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(6) Ta del prednostne osi zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(7) Dodelitev iz ESS brez ustrezne podpore za Pobudo za zaposlovanje mladih.

(8) Vključuje posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(9) Vključuje posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS REACT-EU.

(*1) Podatki za Pobudo za zaposlovanje mladih so predstavljeni ločeno, pri čemer sta posebna dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezna podpora iz ESS prikazani skupaj. Podatki za ESRR REACT-EU ter za ESS REACT-EU so predstavljeni ločeno.

(10) Prikazane so lahko samo posebne dodelitve za najbolj oddaljene regije/severne redko poseljene regije.

(11) Vključno s posebno dodelitvijo za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

PRILOGA II

Priloga VI se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VI

Vzorec zahtevka za plačilo, vključno z dodatnimi informacijami o finančnih instrumentih

ZAHTEVEK ZA PLAČILO

EVROPSKA KOMISIJA


Zadevni sklad (1):	<type=„S“ input=„S“ > (2)
Referenčna št. Komisije (CCI):	<type=„S“ input=„S“>
Naziv operativnega programa:	<type=„S“ input=„G“>
Sklep Komisije:	<type=„S“ input=„G“>
Datum sklepa Komisije:	<type=„D“ input=„G“>
Številka zahtevka za plačilo:	<type=„N“ input=„G“>
Datum predložitve zahtevka za plačilo	<type=„D“ input=„G“>
Nacionalna referenca (izbirno):	<type=„S“ maxlength=„250“ input=„M“>

Navedite vrsto zahtevka za plačilo:

Zahtevek za vmesno plačilo v skladu s členom 131 Uredbe (EU) št. 1303/2013	<radio button>
Končni zahtevek za vmesno plačilo v skladu s členom 135(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<radio button>

V skladu s členom 135 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se ta zahtevek za plačilo nanaša na obračunsko obdobje:


od (3):	<type=„D“ input=„G“>	do:	<type=„D“ input=„G“>

Izdatki, razčlenjeni po prednostnih nalogah in kategorijah regij, kakor so vneseni v izkaze organa za potrjevanje (4)

(Vključno s prispevki iz programa, vplačanimi v finančne instrumente (člen 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in vnaprejšnjimi izplačili v okviru državne pomoči (člen 131(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013))

Prednostna naloga	Osnova za izračun (javni ali skupni izdatki)	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij	Skupni znesek javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij
	(A)	(B)	(C)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (5)	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (5)	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Skupaj
Manj razvite regije		<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu		<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije		<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije		<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih		<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Skupaj		<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za Pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU (6), če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	Osnova za izračun (javni ali skupni izdatki) (7)	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij	Skupni znesek javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij
Prednostna naloga	(A)	(B)	(C)
Prednostna naloga 1	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Skupaj		<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

POTRDILO

Organ za potrjevanje z validacijo tega zahtevka za plačilo potrjuje, da so naloge iz točk (a), (d), (e), (f), (g) in (h) člena 126 Uredbe (EU) št. 1303/2013 izpolnjene, in zahteva plačilo zneskov, kot so navedeni v nadaljevanju.


Predstavnik organa za potrjevanje:	<type=„S“ input=„G“>

ZAHTEVEK ZA PLAČILO

SKLAD	ZNESKI
	manj razvite regije	regije v prehodu	bolj razvite regije	najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije
	(A)	(B)	(C)	(D)
<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (8)	<type=„Cu“ input=„G“>
ESRR REACT-EU	<type=„Cu“ input=„G“>
ESS REACT-EU	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU (9)	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za Pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

SKLAD	ZNESEK
<type=„S“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Plačilo se izvrši na naslednji bančni račun:

Imenovani organ	<type=„S“ maxlength=„150“ input=„G“>
Banka	<type=„S“ maxlength=„150“ input=„G“>
BIC	<type=„S“ maxlength=„11“ input=„G“>
IBAN bančnega računa	<type=„S“ maxlength=„34“ input=„G“>
Imetnik računa (če ni isti kot imenovani organ)	<type=„S“ maxlength=„150“ input=„G“>

„DODATEK 1

Informacije o prispevkih iz programa, vplačanih v finančne instrumente v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in vključenih v zahtevke za plačilo (kumulativno od začetka programa) (10 18)

	Prispevki iz programa, vplačani v finančne instrumente in vključeni v zahtevke za plačilo		Zneski, izplačani kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (11 19)
	(A)	(B) (12 20)	(C)	(D) (12 20)
prednostna naloga (13 21)	skupni znesek prispevkov iz programa, vplačanih v finančne instrumente	znesek ustreznih javnih izdatkov	skupni znesek prispevkov iz programa, ki so dejansko izplačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (14)	znesek ustreznih javnih izdatkov
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (15)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (16)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za Pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

	Prispevki iz programa, vplačani v finančne instrumente in vključeni v zahtevke za plačilo		Zneski, izplačani kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (17)
	(A)	(B)	(C)	(D)
prednostna naloga	skupni znesek prispevkov iz programa, vplačanih v finančne instrumente	znesek ustreznih javnih izdatkov	skupni znesek prispevkov iz programa, ki so dejansko izplačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (17)	znesek ustreznih javnih izdatkov
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

„DODATEK 2

Vnaprejšnja izplačila, plačana v okviru državne pomoči (člen 131(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013) in vključena v zahtevke za plačilo (kumulativno od začetka programa)

Prednostna naloga	Skupni znesek, izplačan iz operativnega programa v obliki vnaprejšnjih izplačil (10 18)	Znesek, ki je bil zajet v izdatke, ki so jih plačali upravičenci ali, če so države članice v skladu s točko (a) člena 2(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč, organ, ki prejme pomoč, v treh letih od prejema vnaprejšnjega izplačila	Znesek, ki ni bil zajet v izdatke, ki so jih plačali upravičenci ali, če so države članice v skladu s točko (a) člena 2(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč, organ, ki prejme pomoč, in za katerega triletni rok še ni potekel
Prednostna naloga	(A)	(B)	(C)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (11 19)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (12 20)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za Pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	Skupni znesek, izplačan iz operativnega programa v obliki vnaprejšnjih izplačil (13 21)	Znesek, ki je bil zajet v izdatke, ki so jih upravičenci plačali v treh letih od prejema vnaprejšnjega izplačila	Znesek, ki ni bil zajet v izdatke, ki so jih plačali upravičenci, in za katerega triletni rok še ni potekel
Prednostna naloga	(A)	(B)	(C)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

“

(1) Če se program nanaša na več skladov, je treba zahtevek za plačilo poslati ločeno za vsak posamezni sklad. Ne glede na način izvajanja Pobude za zaposlovanje mladih (v okviru namenskega OP, namenske prednostne osi ali dela prednostne osi), se izdatki v zvezi z dejavnostmi na podlagi te pobude vedno prijavijo z zahtevkom za plačilo iz ESS in torej zajemajo posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih ter ustrezno podporo iz ESS.

(2) Legenda:

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator, Cu = valuta

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

(3) Prvi dan obračunskega leta, samodejno vkodira sistem IT.

(4) V preglednicah v tej prilogi so po potrebi ločeno navedeni viri REACT-EU (člen 92a Uredbe (EU) št. 1303/2013), tj. ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU ter Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU).

(5) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(6) V preglednicah v tej prilogi so po potrebi ločeno navedeni viri REACT-EU (člen 92a Uredbe (EU) št. 1303/2013), tj. ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU ter Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU).

(7) Pri ESPR se sofinanciranje nanaša le na ‚skupne upravičene javne izdatke‘. Zato se bo v primeru ESPR osnova za izračun pri tem modelu samodejno prilagodila v ‚javne izdatke‘.

(8) Zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(9) Zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih REACT-EU in ustrezno podporo iz ESS REACT-EU.

(10) Pri EKSRP (vključno z Instrumentom Evropske unije za okrevanje) so vključeni v četrtletno izjavo o izdatkih.

(11) Ob zaključku programa so upravičeni izdatki skladni z določbami člena 42(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(12) Opozoriti je treba, da so zaradi specifičnosti EKSRP vrednosti v stolpcih (B) in (D) enake kot vrednosti v stolpcu (A) oziroma (C).

(13) Pri EKSRP koda ukrepa.

(14) Glej opombo 49.

(15) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(16) Glej opombo 49.

(17) Glej opombo 49.

(18) Ta znesek je vključen v skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor je navedeno v zahtevku za plačilo. Ker je državna pomoč po naravi javni izdatek, je ta skupni znesek enak javnemu izdatku.

(19) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(20) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Zajema posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(21) Ta znesek je vključen v skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor je navedeno v zahtevku za plačilo. Ker je državna pomoč po naravi javni izdatek, je ta skupni znesek enak javnemu izdatku.

PRILOGA III

Priloga VII se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VII

Vzorec za izkaze

RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA OBRAČUNSKO OBDOBJE

<type=„D“ – type=„D“ input=„S“>

EVROPSKA KOMISIJA


Zadevni sklad (1):	<type=„S“ input=„S“ > (2)
Referenčna št. Komisije (CCI):	<type=„S“ input=„S“>
Naziv operativnega programa:	<type=„S“ input=„G“>
Sklep Komisije:	<type=„S“ input=„G“>
Datum sklepa Komisije:	<type=„D“ input=„G“>
Različica računovodskih izkazov:	<type=„S“ input=„G“>
Datum predložitve računovodskega izkaza:	<type=„D“ input=„G“>
Nacionalna referenca (izbirno):	<type=„S“ maxlength=„250“ input=„M“>

POTRDILO

Organ za potrjevanje potrjuje, da:

1.	so računovodski izkazi popolni, točni in verodostojni ter da so izdatki iz izkazov skladni z veljavnim pravom in so nastali v zvezi z operacijami, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu z veljavnim pravom;

2.	so upoštevane določbe iz uredb za posamezne sklade, člena 59(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter člena 126(d) in (f) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

3.	so upoštevane določbe člena 140 Uredbe (EU) št. 1303/2013 o dostopnosti dokumentov.


Predstavnik organa za potrjevanje:	<type=„S“ input=„G“>

„DODATEK 1

ZNESKI, VNESENI V RAČUNOVODSKE SISTEME ORGANA ZA POTRJEVANJE

Člen 137(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013

Prednostna naloga	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa za potrjevanje in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji (A)	Skupni znesek ustreznih javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij (B)	Skupni znesek ustreznih plačil upravičencem v skladu s členom 132(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (C)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (3 6 10 14 16 20 25 29)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (4 7 11 15 17 21 26 30)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU (5 8 12 18 22 27 31), če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa za potrjevanje in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji (A)	Skupni znesek ustreznih javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij (B)	Skupni znesek ustreznih plačil upravičencem v skladu s členom 132(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (C)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

„DODATEK 2

PREKLICANI IN IZTERJANI ZNESKI MED OBRAČUNSKIM LETOM

Člen 137(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013

Prednostna naloga	PREKLICANI ZNESKI		IZTERJANI ZNESKI (3 6 10 14 16 20 25 29)
Prednostna naloga	Skupni upravičeni znesek izdatkov, vključenih v zahtevke za plačilo	Ustrezni javni izdatki	Skupni upravičeni znesek izdatkov, vključenih v zahtevke za plačilo	Ustrezni javni izdatki
	(A)	(B)	(C)	(D)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (4 7 11 15 17 21 26 30)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (5 8 12 18 22 27 31)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Razdelitev preklicanih in izterjanih zneskov med obračunskim letom po obračunskem letu izjave o ustreznih izdatkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija 2015 (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija … (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	PREKLICANI ZNESKI		IZTERJANI ZNESKI (9 13 19 23 28 32)
	Skupni upravičeni znesek izdatkov, vključenih v zahtevke za plačilo	Ustrezni javni izdatki	Skupni upravičeni znesek izdatkov, vključenih v zahtevke za plačilo	Ustrezni javni izdatki
	(A)	(B)	(C)	(D)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Razdelitev preklicanih in izterjanih zneskov med obračunskim letom po obračunskem letu izjave o ustreznih izdatkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija 2015 (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija … (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

„DODATEK 3

ZNESKI, KI JIH JE TREBA IZTERJATI OB KONCU OBRAČUNSKEGA LETA

Člen 137(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013

Prednostna naloga	Skupni upravičeni znesek izdatkov (3 6 10 14 16 20 25 29) (A)	Ustrezni javni izdatki (B)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (4 7 11 15 17 21 26 30)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (5 8 12 18 22 27 31)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Razdelitev zneskov, ki jih je treba izterjati ob koncu obračunskega leta po obračunskem letu izjave o ustreznih izdatkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija 2015 (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija … (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	Skupni upravičeni znesek izdatkov (9 13 19 23 28 32) (A)	Ustrezni javni izdatki (B)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Razdelitev zneskov, ki jih je treba izterjati ob koncu obračunskega leta po obračunskem letu izjave o ustreznih izdatkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija 2015 (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija … (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

„DODATEK 4

ZNESKI, IZTERJANI MED OBRAČUNSKIM LETOM NA PODLAGI ČLENA 71 UREDBE (EU) ŠT. 1303/2013

Člen 137(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013

Prednostna naloga	IZTERJANI ZNESKI
Prednostna naloga	Skupni upravičeni znesek izdatkov (A)	Ustrezni javni izdatki (B)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (3 6 10 14 16 20 25 29)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (4 7 11 15 17 21 26 30)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“> 2
Razdelitev izterjanih zneskov med obračunskim letom po obračunskem letu izjave o ustreznih izdatkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija 2015 (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija … (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	IZTERJANI ZNESKI
Prednostna naloga	Skupni upravičeni znesek izdatkov (A)	Ustrezni javni izdatki (B)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Razdelitev izterjanih zneskov med obračunskim letom po obračunskem letu izjave o ustreznih izdatkih
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija 2015 (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
V zvezi z obračunskim letom, ki se zaključi 30. junija … (skupaj)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Od tega zneski, popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

„DODATEK 5

NEIZTERLJIVI ZNESKI OB KONCU OBRAČUNSKEGA LETA

Člen 137(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013

Prednostna naloga	NEIZTERLJIVI ZNESKI
Prednostna naloga	Skupni upravičeni znesek izdatkov (3 6 10 14 16 20 25 29) (A)	Ustrezni javni izdatki (B)	Pripombe (obvezno) (C)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (4 7 11 15 17 21 26 30)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (5 8 12 18 22 27 31)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	NEIZTERLJIVI ZNESKI
	Skupni upravičeni znesek izdatkov (9 13 19 23 28 32) (A)	Ustrezni javni izdatki (B)	Pripombe (obvezno)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„S“ maxlength=„1500“ input=„M“>

SKUPAJ	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

„DODATEK 6

ZNESKI PRISPEVKOV IZ PROGRAMA, VPLAČANI V FINANČNE INSTRUMENTE V SKLADU S ČLENOM 41 UREDBE (EU) ŠT. 1303/2013 (KUMULATIVNO OD ZAČETKA PROGRAMA)

Člen 137(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013

	Prispevki iz programa, vplačani v finančne instrumente in vključeni v zahtevke za plačilo		Zneski, izplačani kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (3 6 10 14 16 20 25 29)
	(A)	(B)	(C)	(D)
Prednostna naloga	Skupni znesek prispevkov iz programa, vplačanih v finančne instrumente	Znesek ustreznih javnih izdatkov	Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so dejansko izplačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (4 7 11 15 17 21 26 30)	Znesek ustreznih javnih izdatkov
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije, ki prejemajo prehodno pomoč	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (5 8 12 18 22 27 31)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (9 13 19 23 28 32)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za Pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

	Prispevki iz programa, vplačani v finančne instrumente in vključeni v zahtevke za plačilo		Zneski, izplačani kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (24 33)
	(A)	(B)	(C)	(D)
Prednostna naloga	Skupni znesek prispevkov iz programa, vplačanih v finančne instrumente	Znesek ustreznih javnih izdatkov	Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so dejansko izplačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni izdatki v smislu člena 42(1)(a), (b) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (24 33)	Znesek ustreznih javnih izdatkov
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

„DODATEK 7

VNAPREJŠNJA IZPLAČILA V OKVIRU DRŽAVNE POMOČI NA PODLAGI ČLENA 131(5) UREDBE (EU) ŠT. 1303/2013 (KUMULATIVNO OD ZAČETKA PROGRAMA)

Člen 137(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013

Prednostna naloga	Skupni znesek, izplačan iz operativnega programa v obliki vnaprejšnjih izplačil (3 6 10 14 16 20 25 29)	Znesek, ki je bil zajet v izdatke, ki so jih plačali upravičenci ali, če so države članice v skladu s točko (a) člena 2(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč, organ, ki prejme pomoč, v treh letih od prejema vnaprejšnjega izplačila	Znesek, ki ni bil zajet v izdatke, ki so jih plačali upravičenci ali, če so države članice v skladu s točko (a) člena 2(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 odločile, da je upravičenec organ, ki dodeli pomoč, organ, ki prejme pomoč, in za katerega triletni rok še ni potekel
Prednostna naloga	(A)	(B)	(C)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (4 7 11 15 17 21 26 30)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 4
Pobuda za zaposlovanje mladih (5 8 12 18 22 27 31)	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	Skupni znesek, izplačan iz operativnega programa v obliki vnaprejšnjih izplačil (9 13 19 23 28 32)	Znesek, ki je bil zajet v izdatke, ki so jih upravičenci plačali v treh letih od prejema vnaprejšnjega izplačila	Znesek, ki ni bil zajet v izdatke, ki so jih plačali upravičenci, in za katerega triletni rok še ni potekel
Prednostna naloga	(A)	(B)	(C)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>
Prednostna naloga 3	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

„DODATEK 8

USKLADITEV IZDATKOV

Člen 137(1)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013

Prednostna naloga	Skupni upravičeni izdatki, ki so bili vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji (3 6 10 14 16 20 25 29)		Izdatki, prijavljeni v skladu s členom 137(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (4 7 11 15 17 21 26 30)		Razlika (5 8 12 18 22 27 31)		Pripombe (obvezne v primeru razlike)
	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij	Skupni znesek javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa za potrjevanje in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji	Skupni znesek ustreznih javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij	(E = A – C)	(F = B – D)
	(A)	(B)	(C)	(D)	(E)	(F)	(G)
Prednostna naloga 1
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih (9 13 19 23 28 32)	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Prednostna naloga 2
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Prednostna naloga 3
Pobuda za zaposlovanje mladih (24 33)	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>

Skupaj
Manj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Regije v prehodu	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Bolj razvite regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Pobuda za zaposlovanje mladih	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Od tega zneski, ki so bili v tekočih izkazih popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013					<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

Vzorec se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI ali drugih elementov programa. Pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (Kohezijski sklad, ETS, ESPR, prispevki EIS in IPA za ETS, namenski operativni program za pobudo za poslovanje mladih brez tehnične pomoči, ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU, pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU, če je primerno), je na primer oblika preglednice naslednja:

Prednostna naloga	Skupni upravičeni izdatki, ki so bili vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji (34)		Izdatki, prijavljeni v skladu s členom 137(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (35)		Razlika (36)		Pripombe (obvezne v primeru razlike)
	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij	Skupni znesek javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij	Skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa za potrjevanje in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji	Skupni znesek ustreznih javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij	(E = A – C)	(F = B – D)
	(A)	(B)	(C)	(D)	(E)	(F)	(G)
Prednostna naloga 1	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>
Prednostna naloga 2	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„S“ maxlength=„500“ input=„M“>

Skupaj	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>	<type=„Cu“ input=„G“>
Od tega zneski, ki so bili v tekočih izkazih popravljeni na podlagi revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013					<type=„Cu“ input=„M“>	<type=„Cu“ input=„M“>

“

(1) Če se program nanaša na več skladov, je treba računovodske izkaze poslati ločeno za vsak posamezni sklad. Pri Pobudi za zaposlovanje mladih računovodski izkazi vključujejo posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS. V preglednicah v tej prilogi so po potrebi ločeno navedeni viri REACT-EU (člen 92a Uredbe (EU) št. 1303/2013), tj. ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU in Pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU.

(2) Legenda:

vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator, Cu = valuta

vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem

(3) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Plačila vključujejo posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS v stolpcu (C).

(4) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Plačila vključujejo posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS v stolpcu (C).

(5) V preglednicah v tej prilogi so po potrebi ločeno navedeni viri REACT-EU (člen 92a Uredbe (EU) št. 1303/2013), tj. ESRR REACT-EU, ESS REACT-EU in pobuda za zaposlovanje mladih REACT-EU.

(6) Brez izterjav na podlagi člena 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (glej Dodatek 4).

(7) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(8) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(9) Glej opombo 66.

(10) Vključno z izdatki, ki jih je treba izterjati na podlagi člena 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(11) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(12) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(13) Glej opombo 70.

(14) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(15) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(16) Vključno z neizterljivimi javnimi izdatki na podlagi člena 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(17) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(18) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(19) Glej opombo 76.

(20) Ob zaključku programa so upravičeni izdatki skladni z določbami člena 42(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(21) Glej opombo 80.

(22) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Zajema posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(23) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Zajema posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(24) Glej opombo 80.

(25) Ta znesek je vključen v skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor je navedeno v zahtevku za plačilo. Ker je državna pomoč po naravi javni izdatek, je ta skupni znesek enak javnemu izdatku.

(26) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Zajema posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(27) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013. Zajema posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezno podporo iz ESS.

(28) Ta znesek je vključen v skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor je navedeno v zahtevku za plačilo. Ker je državna pomoč po naravi javni izdatek, je ta skupni znesek enak javnemu izdatku.

(29) Samodejno izpolnjeno na podlagi končnega zahtevka za vmesno plačilo, predloženega v skladu s členom 135(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(30) Samodejno izpolnjeno na podlagi Dodatka 1.

(31) Samodejno izračunano.

(32) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(33) Pobuda za zaposlovanje mladih se izvaja v okviru namenske prednostne naloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1304/2013.

(34) Glej opombo 90.

(35) Glej opombo 91.

(36) Glej opombo 92.

12.3.2021

Uradni list Evropske unije

L 85/154

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/441

z dne 11. marca 2021

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Veljavni ukrepi

(1)

Julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1339/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 21 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in dokončno protidampinško dajatev v višini 18,3 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)	Z Uredbo (ES) št. 1338/2002 (3) je Svet uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini 7,1 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije.

(3)	S Sklepom 2002/611/ES (4) je Komisija sprejela cenovno zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov za uvoz iz Indije, ki jih je ponudil indijski proizvajalec izvoznik Kokan Synthetics and Chemicals Pvt Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Kokan).

(4)	Po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev je Svet februarja 2004 z Uredbo (ES) št. 236/2004 (5) povečal stopnjo dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK z 21 % na 33,7 %.

(5)	Marca 2004 je Komisija s Sklepom 2004/255/ES (6) razveljavila Sklep 2002/611/ES po prostovoljnem umiku zaveze družbe Kokan.

(6)	Komisija je s Sklepom 2006/37/ES (7) sprejela novo zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov za uvoz iz Indije, ki jo je ponudila družba Kokan. Uredbi (ES) št. 1338/2002 in (ES) št. 1339/2002 sta bili ustrezno spremenjeni z Uredbo (ES) št. 123/2006 (8).

(7)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1000/2008 (9) uvedel protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK in Indije na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa. Svet je z Uredbo (ES) št. 1010/2008 (10) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremenil stopnjo protidampinških dajatev na uvoz sulfanilne kisline iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu.

(8)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 1346/2014 (11) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK ter razveljavila dokončno protidampinško dajatev na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa. Z Uredbo (EU) št. 1347/2014 (12) je razveljavila dokončno izravnalno dajatev na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa.

1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(9)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (13) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz iz LRK, je Komisija 19. septembra 2019 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila družba Bondalti Chemicals S.A. (v nadaljnjem besedilu: vložnik ali Bondalti), ki je edini proizvajalec sulfanilne kisline v Uniji in tako predstavlja 100 % proizvodnje te kisline v Uniji.

(10)	Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(11)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 18. decembra 2019 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (14) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

1.4 Preiskava

1.4.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.4.2 Zainteresirane strani

(13)	Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila znane proizvajalce izvoznike, organe LRK ter znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave in jih povabila k sodelovanju.

(14)	Javila se ni nobena stran.

(15)	Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(16)	Opravljeno ni bilo nobeno zaslišanje s Komisijo ali pooblaščencem za zaslišanje.

1.4.3 Vzorčenje

1.4.3.1 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK

(17)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi. Opredeljeno ni bilo nobeno združenje proizvajalcev izvoznikov, s katerim bi se stopilo v stik.

(18)	Odzvala se ni nobena družba iz LRK.

(19)	Zato je Komisija obvestila organe LRK (15), da namerava pri proučevanju nadaljevanja ali ponovitve dampinga uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Organi LRK se niso odzvali.

1.4.3.2 Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do ukrepov, ki so predmet tega pregleda, pozvala, naj se javijo in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(21)	Odzval se ni noben uvoznik.

1.4.4 Izpolnjeni vprašalniki in preverjanje

(22)	Komisija je na spletu objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije in nepovezane uvoznike.

(23)	Izpolnjen vprašalnik je predložil edini proizvajalec Unije.

(24)	Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe.

(25)	Komisija je poskušala preveriti vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(26)

Po izbruhu pandemije COVID-19 se je Komisija odločila prekiniti vsa nenujna potovanja in je o tem obvestila zainteresirane strani (16). Posledično je bilo izvedeno navzkrižno preverjanje informacij, predloženih v vprašalniku, na daljavo za naslednje strani:

proizvajalec Unije:

—	Bondalti Chemicals S.A.

1.4.5 Predstavitev podatkov

(27)	Ker industrijo Unije sestavlja en sam proizvajalec, so nekatere vrednosti iz te uredbe iz zaupnih razlogov navedene v obliki razponov.

1.4.6 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(28)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki so v zvezi z LRK kazali, da bi lahko obstajala znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(29)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Indijo kot primerni vir v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, da bi se določila normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nadalje navedla, da bo proučila druge možne vire.

(30)

Komisija je 7. maja 2020 s prvim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 7. maja) obvestila zainteresirane strani o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delovna sila in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji sulfanilne kisline. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, potrdila, da namerava kot primerni vir izbrati Indijo. Pripombe na obvestilo z dne 7. maja je poslal samo vložnik.

(31)

Komisija je 25. septembra 2020 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 25. septembra) obvestila zainteresirane strani o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, in potrdila svojo izbiro Indije kot primernega vira. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi informacij indijskega proizvajalca, in sicer družbe Aarti. Proučila je pripombe, ki jih je poslal vložnik. Prejela ni nobenih pripomb na drugo obvestilo.

1.4.7 Nadaljnji postopek

(32)	Komisija je 14. decembra 2020 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju. Vložnik je predložil pripombe, ki podpirajo ugotovitve Komisije.

2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Izdelek, ki se pregleduje

(33)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda (17), so sulfanilna kislina in njene soli (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje) s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznake TARIC 2921420040, 2921420060 in 2921420061). To vključuje:

—	sulfanilno kislino, prečiščene ali tehnične kakovosti, v obliki raztopine ali prahu, ter

—

soli sulfanilne kisline, prečiščene ali tehnične kakovosti, v obliki raztopine ali prahu, proizvedene z obdelavo raztopine sulfanilne kisline z natrijevim hidroksidom, kalijevim hidroksidom ali kalcijevim hidroksidom (ali oksidom), na podlagi česar nastane:

—	natrijev sulfanilat,

—	kalijev sulfanilat ali

—	kalcijev sulfanilat.

(34)	Sulfanilna kislina se uporablja kot surovina v proizvodnji optičnih belil, dodatkov za beton, prehranskih barvil in posebnih barvil ter v farmacevtski industriji.

2.2 Podobni izdelek

(35)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v nadaljnjih pregledih zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

—	izdelek, ki se pregleduje,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(36)	Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in kot je navedeno v obvestilu o začetku, proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

3.1 Nesodelovanje vzorčenih družb in kitajske vlade

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija 27. januarja 2020 kitajske organe obvestila, da lahko zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK pri svojih ugotovitvah uporabi člen 18 osnovne uredbe. Komisija je tudi poudarila, da je ugotovitev, ki temelji na razpoložljivih dejstvih, lahko manj ugodna za zadevne strani, in LRK pozvala, naj predloži pripombe. Komisija v zvezi s tem ni prejela pripomb.

(38)

Komisija je 18. decembra 2019 kitajski vladi poslala protidampinški vprašalnik, namenjen organom LRK. Navedeni vprašalnik je bil predložen kitajski vladi, da bi lahko predložila svoja stališča o dokazih iz zahtevka, na podlagi katerih se je trdilo, da na kitajskem domačem trgu obstajajo znatna izkrivljanja v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, ki upravičujejo uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 28, kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika niti ni obravnavala dokazov v spisu zadeve, ki jih je predložil vložnik, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(39)

Komisija je 27. januarja 2020 organe LRK obvestila o tem, da namerava uporabiti tudi člen 18 osnovne uredbe in svoje ugotovitve v zvezi z navedenimi izkrivljanji v LRK utemeljiti na razpoložljivih dejstvih. Komisija je tudi poudarila, da je ugotovitev, ki temelji na razpoložljivih dejstvih, lahko manj ugodna za zadevno stranko, in pozvala kitajsko vlado, naj predloži pripombe. Komisija pripomb ni prejela. Vlada LRK se ni registrirala kot zainteresirana stran v postopku.

(40)	Zato so ugotovitve v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Komisija se je zlasti oprla na informacije iz zahtevka za pregled in druge vire javno dostopnih informacij, kot so zadevna spletišča.

(41)

Ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, so temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Komisija se je zlasti oprla na informacije iz zahtevka za pregled in statistične podatke na podlagi podatkov, ki so jih države članice sporočile Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), ter na podatke Eurostata. Poleg tega je Komisija uporabila druge vire javno dostopnih informacij, kot so podatkovna zbirka Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) in spletišča zadevnih kitajskih proizvajalcev (18).

3.2 Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(42)	Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3, je kitajski uvoz predstavljal več kot tretjino celotnega uvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je obseg kitajskega uvoza reprezentativen za izračun dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.2.1 Normalna vrednost

(43)	V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(44)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(45)	Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 3.2.2, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.2 Obstoj znatnega izkrivljanja

3.2.2.1 Uvod

(46)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je znatno izkrivljanje „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—	ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

—	ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

—	ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

—	ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

—	ali so stroški plač izkrivljeni;

—	ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(47)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanj se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(48)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(49)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na LRK (19) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delovna sila) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Zainteresirane strani so bile na začetku preiskave pozvane, naj dokaze v spisu preiskave izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave.

(50)

V zahtevku za pregled so bili predloženi dodatni dokazi o znatnih izkrivljanjih v sektorju sulfanilne kisline v smislu člena 2(6a)(b), ki dopolnjujejo poročilo. Vložnik je predložil dokaze, da so na proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se pregleduje, (vsaj potencialno) vplivala izkrivljanja, navedena v poročilu, zlasti visoke ravni poseganja države v kemijski sektor, vključno s sektorji, povezanimi s proizvodnjo sulfanilne kisline, zlasti v sektorju vložkov in v zvezi s proizvodnimi dejavniki.

(51)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje.

3.2.2.2 Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške v LRK

(52)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (20). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja izrecno pooblaščena. Prevlada javnega lastništva nad zasebnim je prisotna v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjena kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (21).

(53)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za že obstoječim prvim stavkom določbe: „Socialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „Glavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (22). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(54)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (23). Orodja intervencionistične gospodarske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in med drugim vključujejo tudi sistem industrijskega načrtovanja, finančni sistem ter stopnjo regulativnega okolja.

(55)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica prejšnjih načrtovalnih ciklov. V okviru teh načrtov so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot prednostne naloge (pozitivne ali negativne) v skladu s prednostnimi nalogami vlade in se jim dodelijo posebni razvojni cilji (industrijska nadgradnja, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v državni lasti, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo dodeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.2.5) (24).

(56)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike, namesto da bi predvsem ocenjevale ekonomske prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.2.8) (25). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Poleg bančnega sektorja so tudi ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (26).

(57)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (27). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (28).

(58)	Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (29).

3.2.2.3 Znatna izkrivljanja v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(59)	V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(60)

Zaradi nesodelovanja LRK ima Komisija omejene informacije o lastniški strukturi družb, dejavnih v sektorju sulfanilne kisline v LRK. Vse tri kitajske družbe, ki jih je vložnik navedel kot glavne proizvajalce, so navidezno v zasebni lasti. Vendar je Komisija ugotovila, da se pri enem od treh proizvajalcev, in sicer družbi Cangzhou Lingang Yueguo Chemical Co., Ltd., proizvodna enota nahaja v gospodarski in tehnološki razvojni coni Cangzhou Lingang, tj. nacionalnem kemijskem parku, ki je pod neposrednim vplivom KKP, kar potrjuje tudi naslednji medijski prispevek: „Dne 17. julija zjutraj je partijska podružnica centra službe za projekte [gospodarske in tehnološke] razvojne cone [Lingang] organizirala srečanje ob 99. obletnici ustanovitve Partije in polletno skupščino Partije za leto 2020. Srečanja se je udeležil Li Guoqing, član delovnega odbora Partije v razvojni coni, podpredsednik upravnega odbora in tajnik partijskega odbora v podrejenih subjektih, ter na njem imel svoj govor“ (30). V primeru še ene navedene družbe, tj. Zhejiang Wulong Chemical Industrial Stock Co., Ltd., je Komisija na podlagi poročil vsekitajske gospodarske federacije ugotovila, da je družba tesno povezana s KKP, saj je „že vrsto let ocenjena kot napredna kolektivna organizacija Partije na ravni pokrajin in krajev. V tej družbi s skoraj tisoč zaposlenimi je pritok prebivalstva povzročil težave pri dejavnostih za krepitev Partije. Zato si je podružnica Partije v tej družbi močno prizadevala najti nove načine za krepitev Partije in razširitev navedenih dejavnosti na vse oddelke v družbi. […] Song Yunchang je povedal, da številni zaposleni v družbi posvečajo pozornost zgolj proizvodnemu delu in ne razumejo dobro pomena dejavnosti za krepitev Partije. Tako lahko zaposleni in zlasti člani Partije izboljšajo svoje razumevanje ideologije. […] Vsako četrtletje podružnica Partije organizira odbor podružnice, ki prouči dejavnosti za krepitev Partije in analizira položaj članov Partije. Song Yunchang je povedal še, da se je podružnica Partije v družbi domislila tudi, kako bi lahko uvedla sistemske inovacije“ (31).

(61)

Kot je trdil vložnik, še eden od treh velikih kitajskih proizvajalcev sulfanilne kisline, tj. družba Hebei Honggang Chemical Industry Co., Ltd, izvaža sulfanilno kislino prek vsaj dveh trgovskih družb v državni lasti (Northeast Pharmaceutical Group Import and Export Trade Co., Ltd. in China Jiangsu International Economic and Technical Cooperation Group Co., Ltd). Po mnenju vložnika so poleg tega v državni lasti trije največji trgovci s sulfanilno kislino (32), ki so v prvih sedmih mesecih leta 2019 izvozili več kot 4 000 ton sulfanilne kisline, kar je predstavljalo 64 % vsega izvoza iz LRK v navedenem obdobju.

(62)

V zvezi z dobavitelji vložkov za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, je bila po navedbah vložnika, in kot je bilo potrjeno v prejšnjih preiskavah, glavna surovina pri proizvodnji sulfanilne kisline anilin, ki je predstavljal 35 % proizvodnih stroškov. V skladu z zahtevkom za pregled, in kot so potrdili drugi viri, je eden glavnih proizvajalcev anilina na svetovni ravni kitajska družba Wanhua Chemical (oziroma Yantai Wanhua) (33). Leta 2019 je specializirana spletna revija družbo Wanhua Chemical razglasila za 37. največjo kemijsko družbo na svetu (34). Največji delničar te družbe je Yantai Guofeng Investment Holdings Ltd (Yantai Guofeng), tj. družba, ki je v celoti v lasti komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti občinske vlade mesta Yantai (35). V letnem poročilu družbe Wanhua Chemical za leto 2019 je družba Yantai Guofeng navedena kot glavni nadzorni subjekt družbe Wanhua Chemical (36). V zvezi s tem je Komisija v medijskih prispevkih odkrila tudi, da ima KKP pomembno vlogo v delovanju in postopkih odločanja v družbi: „Zhou Zhe, podsekretar partijskega odbora družbe Wanhua, je v čustvenem nagovoru dejal: ‚Uspehu družbe Wanhua v zadnjih 40 letih botrujejo bogate izkušnje, ki jih je mogoče strniti v en sam stavek – zvesto sledenje Partiji in dosledno uporabo vsakršne reforme, ki jo je oblikovala Partija!‘ Od Lija Jiankuija, prvega predsednika in partijskega sekretarja, do Dinga Jianshenga, predsednika in partijskega sekretarja delniške družbe, ter Liaoja Zengtaia, sedanjega predsednika in partijskega sekretarja, je bil sekretar in predsednik uprave partijskega odbora družbe Wanhua vedno ena sama oseba. To zagotavlja vodilno vlogo partijskega odbora pri ohranjanju zastavljene smeri družbe, nadzoru splošnega delovanja in zagotavljanju izvajanja sklepov. Družba Wanhua zagotavlja, da ima vsaka proizvodna enota svojo partijsko podružnico, in skrbi za to, da postanejo trden temelj. Tako so lahko komunisti v kritičnih časih vedno en korak naprej“ (37).

(63)

Za družbo Wanhua Chemical, glavnega proizvajalca anilina v LRK in po svetu, se lahko tako šteje, da je pod nadzorom države. Glede na njen položaj jo je treba obravnavati tudi kot pomembnega akterja na kitajskem trgu kemikalij, ki je poslovno močno povezan s preostalim sektorskim materialom, na primer v zvezi z nabavo vložkov (38). Drugi dobavitelji anilina se lahko štejejo za aktivne udeležence kitajskega petrokemijskega sektorja. V zvezi s tem sektorjem je Komisija ugotovila, da so po nacionalnih statističnih podatkih podjetja v državni lasti v kitajskem kemijskem sektorju predstavljala 52 % skupnih sredstev kemijskih družb v letu 2015 (39). Podjetja v državni lasti, zlasti velika osrednja podjetja, imajo tradicionalno prevladujočo vlogo v petrokemični industriji LRK zaradi svojega oligopolnega položaja v sektorjih višje v prodajni verigi oziroma pri surovinah, lahkega dostopa do vladnih virov (skladi, posojila, zemljišča itd.) in močnega vpliva na odločanje vlade.

(64)

V zvezi z navedenim kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti ali podjetja pod državnim nadzorom. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v takih podjetjih v državni lasti ali podjetjih pod nadzorom države, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v njih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in temi družbami, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih družb in partijskih celic v strukturah družb (glej tudi oddelek 3.2.2.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju (40) V zameno imajo podjetja v državni lasti ali podjetja pod državnim nadzorom poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (41). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v vrednostni verigi sulfanilne kisline in v kemijskem sektorju na splošno, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.2.4.

(65)

Zaradi visoke ravni poseganja države v kitajsko kemijsko industrijo, vključno z vrednostno verigo sulfanilne kisline, in velikega deleža podjetij v državni lasti v sektorju tudi zasebni proizvajalci ne morejo delovati v tržnih razmerah. Podjetja v javni in zasebni lasti, dejavna v kitajskem kemijskem sektorju, vključno s proizvajalci sulfanilne kisline in proizvajalci vložkov, potrebnih za njeno proizvodnjo, tudi neposredno ali posredno delujejo pod nadzorom politik in po navodilih države, kot je navedeno v oddelku 3.2.2.5.

3.2.2.4 Znatna izkrivljanja v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(66)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (42), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (43)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v podjetjih v državni lasti kot stvar političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (44). Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v zadevnih družbah (45). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci sulfanilne kisline in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(67)

Na primer, strukture KKP se osebno prekrivajo z vodstvenim organom v primeru vsaj ene družbe, tj. Wanhua Chemical, ki, kot je bilo že navedeno, proizvaja velike količine anilina (ključni vložek za sulfanilno kislino). Komisija je ugotovila, da sedanji predsednik družbe Liao Zengtai opravlja tudi funkcijo partijskega sekretarja. Poleg tega je eden od direktorjev družbe Wanhua Chemical ter predsednik njene delniške in nadzorne družbe Yantai Guofeng član KKP in deluje kot sekretar partijske podružnice družbe Yantai Guofeng. V preteklosti je bil član partijskega odbora družbe Yantai SASAC in vodja oddelka za statistično ocenjevanje tega javnega subjekta (46). Še en primer za ponazoritev prisotnosti KKP v pravnih subjektih kemijskega sektorja in v strukturah enega od vodilnih izvoznikov sulfanilne kisline v LRK, tj. skupini China Jiangsu International Economic and Technical Cooperation, je, da so s partijo povezani vsi člani višjega vodstva družbe (47). Družba sama poroča tudi o notranjih dejavnostih, povezanih s partijo: „Dne 18. januarja je v popoldanskih urah partijski odbor družbe China Jiangsu International Group izvedel letni pregled dela sekretarja partijske organizacije o lokalni krepitvi partijskih dejavnosti za leto 2018 in konferenco o dejavnostih za krepitev Partije za leto 2019“ (48). Še eden že omenjeni večji izvoznik sulfanilne kisline, tj. družba Northeast Pharmaceutical Group Import and Export Trade Co., Ltd., trdi, da je njegova politika med drugim „prisluhniti besedam predsednika Xija in slediti Partiji“, ena njegovih vrednot pa „poslovati tako, da bo to koristilo vladi“ (49).

(68)

Prisotnost države na finančnih trgih in poseganje vanje (glej tudi oddelek 3.2.2.8) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (50). Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju sulfanilne kisline in drugih povezanih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi omogoča vmešavanje v cene in stroške.

3.2.2.5 Znatna izkrivljanja v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(69)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, namesto da bi se dodeljevala v skladu s tržnimi silami (51).

(70)

Kemijsko industrijo, katere del so proizvajalci sulfanilne kisline in njihovi dobavitelji vložkov, kitajska vlada šteje za pomemben sektor. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se nanašajo na kemijski sektor ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni (52).

(71)

V 13. nacionalnem petletnem načrtu je poseben poudarek na olefinih, skupini kemičnih izdelkov, v katero spada benzen (surovina za anilin, ki je glavni vložek sulfanilne kisline) (53). Olefini so zajeti tudi v določbah 13. petletnega načrta za petrokemično in kemično industrijo (2016–2020), s katerim država določi razvojne poti za določene kemične podsektorje, vključno z upravljanjem dobavne in vrednostne verige, ter določi cilje v zvezi z industrializacijo, ki lahko neposredno vplivajo na tržne sile v teh podsektorjih. V zvezi z olefini država odreja naslednje: „Pospešite spodbujanje ključnih petrokemičnih projektov. […] Vse pripravite za uporabo mednarodnih in domačih virov, ustrezno razvijajte proizvodnjo olefinov iz metanola in dehidrogenizacijo propana v propilen, povečajte delež izdelkov, ki ne temeljijo na nafti, v obsegu proizvodnje etilena in propilena, izboljšajte zmogljivosti za zanesljivo oskrbo“ (54). Poleg tega oznani, da bo „disciplinirano spodbujala izgradnjo sedmih večjih petrokemičnih industrijskih baz in glavnih projektov, krepila zmogljivosti za zagotavljanje razpoložljivosti olefinov, aromatskih spojin in drugih osnovnih proizvodov ter izboljšala integracijo rafiniranja“ (55).

(72)

Drugi pomembni dokumenti kitajske politike, kot so smernice državnega sveta za prilagoditev struktur, preoblikovanje in povečanje donosnosti petrokemične industrije, med svojimi glavnimi cilji prav tako omenjajo upravljanje vzorcev oskrbe v zvezi z olefini: „Struktura proizvodnih zmogljivosti se postopno optimizira. […] Zmogljivosti za zagotavljanje oskrbe z olefini, aromatskimi spojinami in drugimi osnovnimi surovinami je treba znatno okrepiti“ (56).

(73)

Določbe načrtov in smernic za celotno državo se kažejo v dokumentih z načrti za province, kot je 13. petletni načrt za razvoj kemične industrije v provinci v provinci Jiangsu (2016–2020), ki določa, katere korake bi morala posamezna regija sprejeti v zvezi z industrijsko bazo in njenimi zmogljivostmi ter vire oskrbe, zlasti v zvezi z olefini: „Petrokemična baza Nanjing zagotovi integracijo in razvoj rafiniranih proizvodov, olefinov in aromatskih ogljikovodikov [ter] zagotavlja razvoj izdelkov nižje v prodajni verigi z visoko dodano vrednostjo“ (57). Olefini so tudi del 13. načrta petrokemične industrije province Hebei, v skladu s katerim si organi prizadevajo usmerjati vzorce strukturnega razvoja za določene industrijske segmente, skupaj z nadzorom zmogljivosti, zlasti z navodili za „pospešitev razvoja olefinov iz premoga (etilen glikola, postopnega razvoja premoga (metanola)), dvig proizvodnih zmogljivosti za olefine, ki ne temeljijo na nafti, izgradnjo objektov za proizvodnjo aromatskih ogljikovodikov iz premoga na ustreznih lokacijah na obalnih območjih, dvig stopnje koncentracije industrije in njeno okrepitev […]“ (58).

(74)

Komisija je ugotovila tudi, da so se za drugo surovino, ki se uporablja za proizvodnjo sulfanilne kisline, tj. žveplovo kislino, uporabljale javne politike v provinci Hebei v okviru 13. načrta petrokemične industrije province Hebei v zvezi z nadzorom novih proizvodnih zmogljivosti: „[Provinca Hebei][…] strogo izvaja pogoje za vstop v sektor, nadzoruje vsak nov projekt proizvodne zmogljivosti v zvezi s koksom, kavstično alkalijo, natrijevim karbonatom, žveplovo kislino, kalcijevim karbidom, PVC, metanolom, barvili itd.“ (59).

(75)

Kitajska vlada usmerja razvoj kemijskega sektorja v skladu s širokim naborom orodij, na primer z zagotavljanjem državnih subvencij, zlasti za proizvajalce anilina, ki je ključna surovina v proizvodnji sulfanilne kisline. Letna poročila družbe Wanhua Chemicals, vodilnega proizvajalca anilina, potrjujejo, da je družba prejela naslednje zneske državnih subvencij: leta 2019 – 907 milijonov RMB (60); leta 2018 – 1 milijarda RMB; leta 2017 – 1,3 milijarde RMB (61).

(76)

Komisija je ugotovila še, da je bila družba Wanhua Chemicals, ki je pod nadzorom države, pred kratkim pooblaščena za izvajanje projekta na nacionalni ravni, kar kaže na njen tesen odnos z državo, od katerega ima družba koristi: „Kitajska nacionalna uprava za standardizacijo je oktobra 2019 objavila uraden odgovor, s katerim je družbo Yantai Wanhua Chemical Group Co., Ltd. postavila na čelo priprav in oblikovanja nacionalne inovacijske baze za tehnične standarde (novi kemični materiali)“ (62).

(77)	Poleg tega je Komisija v zvezi z benzenom, kemičnim vložkom, ki se uporablja za proizvodnjo anilina, ugotovila, da zanj LRK uporablja 40-odstotno izvozno dajatev (63). Ne uporablja pa nobene izvozne dajatve na izdelke iz benzena nižje v prodajni verigi, vključno s sulfanilno kislino.

(78)	Ob teh in drugih sredstvih so surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo sulfanilne kisline, predmet poseganja države, saj kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja kemijskega sektorja.

(79)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo anilina kot glavne surovine za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje trga.

3.2.2.6 Znatno izkrivljanje v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(80)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker imajo postopki v primeru insolventnosti več pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (64).

(81)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (65). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v državni lasti). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe pogosto ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (66). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (67).

(82)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce sulfanilne kisline veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah in lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo te ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Zdi se, da ti pomisleki na podlagi razpoložljivih dokazov v celoti veljajo tudi za kemijski sektor, vključno s sektorjem sulfanilne kisline in sektorji proizvodnje surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo sulfanilne kisline.

(83)	Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v kemijskem sektorju, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

3.2.2.7 Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: stroški plač so izkrivljeni

(84)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (68). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (69). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju pri zaposlovanju in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (70). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(85)

Komisija ni prejela nobenih dokazov o tem, da za kemijski sektor, vključno s proizvajalci sulfanilne kisline, ne bi veljal zgoraj opisani kitajski sistem zakonodaje o delu. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor sulfanilne kisline prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem zakonodaje o delu v LRK).

3.2.2.8 Znatna izkrivljanja v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(86)	V LRK so za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilna različna izkrivljanja.

(87)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (71), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske upravičenosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (72), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z usmeritvami industrijskih politik države (73). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (74).

(88)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, nanašajo različne pravne določbe, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami na podlagi preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna.

(89)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (75).

(90)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (76). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih družb in družb v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse akterje na trgu.

(91)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo prekomerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(92)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil, in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem prekomerna uporaba kapitala.

(93)

Splošna rast posojil v LRK kaže na poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala, pri čemer ni nobenih znakov omejevanja kreditiranja, kar bi se pričakovalo v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečeval. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila preprečiti neizpolnjevanje plačilnih obveznosti. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(94)	Znatno izkrivljanje, ki je posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil v LRK, kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(95)

Dokazi o tem, da bi bil sektor sulfanilne kisline izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Komisija je ugotovila tudi, da je vodilni proizvajalec anilina (glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji sulfanilne kisline) prejemal državne subvencije (glej uvodno izjavo 75). Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

3.2.2.9 Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(96)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan v oddelkih 3.2.2.1 do 3.2.2.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.2.6 do 3.2.2.8 in delu B poročila.

(97)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo sulfanilne kisline potrebni različni vložki. V zvezi s tem je LRK ena od vodilnih proizvajalcev anilina, ključne surovine v navedenem proizvodnem procesu (glej uvodno izjavo 62). Ko proizvajalci sulfanilne kisline kupijo/naročijo te vložke v LRK, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(98)

Posledica tega je, da domače prodajne cene sulfanilne kisline niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delovno silo itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

3.2.2.10 Sklep

(99)

Analiza iz oddelkov 3.2.2.2 do 3.2.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v kemijski sektor (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in delovne sile, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(100)

Komisija je zato računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov iz primernega vira v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

3.2.3 Primerni vir

3.2.3.1 Splošne opombe

(101)

Izbira vira je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—	stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija se je za ta namen sklicevala na države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (77),

—	proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi,

—	razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v navedeni državi.

(102)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 in 31, je Komisija izdala dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 7. maja in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 25. septembra. V teh obvestilih so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. S tema obvestiloma je Komisija zainteresirane strani obvestila o tem, da namerava iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 103, 104 in 105, kot primerni vir upoštevati Indijo. Komisija v zvezi s tem ni prejela pripomb.

3.2.3.2 Stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji LRK, in proizvodnja izdelka, ki se pregleduje

(103)

Komisija je v obvestilu z dne 7. maja o proizvodnih dejavnikih pojasnila, da se izdelek, ki se pregleduje, očitno proizvaja le v Indiji in Združenih državah Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) (78), pri čemer stopnja gospodarskega razvoja v nobeni od teh držav ni podobna stopnji LRK v skladu z merili iz uvodne izjave 101.

(104)

Ker Komisija ni našla nobene države s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, s proizvodnjo izdelka iz iste splošne kategorije in/ali sektorja, kamor spada izdelek, ki se pregleduje, je v obvestilu z dne 7. maja o proizvodnih dejavnikih navedla, da bo iskala proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, v državi z drugačno stopnjo razvoja kot LRK, ki kaže neizkrivljene cene ali referenčna merila v smislu prvega odstavka člena 2(6a)(a). Komisija je ugotovila, da je stopnja gospodarskega razvoja Indije nižja od tiste v LRK. Kadar bi bilo treba izračunati natančno stopnjo dampinga, ta država zaradi nižje stopnje gospodarskega razvoja v primerjavi z LRK zato ne bi bila primerna. Ker pa je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, pri katerem je glavno vprašanje, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovil ne glede na dejansko stopnjo, je Komisija proučila, ali bi lahko Indija izjemoma predstavljala osnovo za določitev stroškov proizvodnje in prodaje v okoliščinah tega primera. Glede na to je Komisija ugotovila, da je normalna vrednost, določena na podlagi tega zelo konservativnega pristopa, že pokazala znaten damping, kot je ugotovljeno v oddelku 3.2.7. Komisija je ugotovila, da zato ni bilo treba proučiti drugih možnosti.

(105)

Na podlagi zahtevka so informacije, ki jih je imela Komisija na voljo, pokazale, da v Indiji obstaja več proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje.

(106)

Komisija je nato preverila potrebne finančne podatke, ki so za te proizvajalce javno dostopni v Indiji. Komisija se je osredotočila na družbe z javno dostopnimi izkazi poslovnega izida s podatki za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, ki so bile v tem obdobju dobičkonosne. Komisija je odkrila revidirana letna poročila za obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2019, ki so na spletu na voljo za družbi Aarti Industries Limited (v nadaljnjem besedilu: Aarti) in Daikaffil Chemicals India Limited.

(107)

Družba Daikaffil India Limited je sklenila sporazum o sodelovanju s tujo družbo. Na spletišču družbe Daikaffil (79) je navedeno, da je ta tuja družba neposredno nadzirala kakovost proizvodnje družbe Daikaffil India Limited v vseh proizvodnih linijah, ji brezplačno zagotavljala tehnologijo in se dogovarjala o povratnih odkupih za del proizvodnje. Podobno je navedeno v računovodskih izkazih družbe. Te informacije kažejo, da v teh okoliščinah družba Daikaffil nima proizvodnih stroškov, ki jih ima druga družba, ki proizvaja sulfanilno kislino. Ta položaj vpliva na PSA-stroške in dobiček družbe Daikaffil.

(108)

Nobena zainteresirana stran ni nasprotovala temu, da bi bila za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnje in prodaje za proizvajalce izvoznike izbrana Indija ali da bi družba Aarti Industries Limited dala na voljo ustrezne finančne podatke za namene te preiskave. Družba Aarti Industries Limited se osredotoča na širok spekter izdelkov, da bi dosegla ekonomijo obsega in sinergije, kar je strategija, ki jo uporabljajo proizvajalci sulfanilne kisline v državah z višjo stopnjo razvitosti kot Indija. Čeprav družba Aarti Industries Limited pripada večji skupini, je bilo ugotovljeno, da je njeno upravljanje podobno upravljanju vložnika v smislu poslovne raznolikosti in uspešnosti.

3.2.3.3 Razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v Indiji

(109)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu, da bi določila proizvodne dejavnike v Indiji, pri čemer je ugotovila naslednje:

—	Uvažali so se vložki, ki so, kot je bilo ugotovljeno v obvestilu z dne 7. maja in obvestilu z dne 25. septembra, potrebni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

—	V indijski državi Maharaštra imajo sedež številne kemijske družbe in proizvajalci sulfanilne kisline. Namesto podatkov, ki veljajo za celotno Indijo, so bili uporabljeni posebni podatki indijske države Maharaštra, kadar so bili na voljo.

—	Tarifa električne energije za industrijo za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je bila na voljo v obliki podatkov, ki jih je predložila regulativna komisija za električno energijo indijske države Maharaštra.

—	Cene zemeljskega plina v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile takoj na voljo v obliki podatkov, ki jih je zagotovila celica za načrtovanje in analizo nafte v Indiji (ki je del indijskega ministrstva za nafto in zemeljski plin).

—	Spletišče indijskega ministrstva za statistiko navaja letne povprečne plače. Spletišče indijskega urada za delo navaja minimalne plače v proizvodnih sektorjih in po državah.

(110)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe mora računsko določena normalna vrednost vključevati neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike. Kot je navedeno zgoraj, je indijski proizvajalec izvoznik Aarti imel javno dostopne računovodske izkaze, ki jih je bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička.

3.2.3.4 Sklep o Indiji kot primernem viru

(111)

Glede na zgornjo analizo se je Indija izjemoma štela za primerni vir na podlagi člena 2(6a)(a) osnovne uredbe za neizkrivljene stroške in cene. Družba Aarti je bila izbrana za pridobitev potrebnih finančnih podatkov.

3.2.4 Proizvodni dejavniki

(112)

Kot je navedeno v obvestilu z dne 7. maja in obvestilu z dne 25. septembra, je Komisija analizirala vse razpoložljive podatke o ugotovljenih proizvodnih dejavnikih. Komisija se je odločila, da bo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila naslednje vire in merske enote:

Preglednica 1

Dejavniki proizvodnje sulfanilne kisline

Proizvodni dejavnik	Oznaka HS	Vir podatkov	Neizkrivljena vrednost na enoto
Žveplova kislina; oleum	2807 00	podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA) (80)	70,15 EUR/metrično tono
Anilin in njegove soli	2921 41	podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA)	1 342,59 EUR/metrično tono
Aktivno oglje	3802 10	podatkovna zbirka Global Trade Atlas (GTA)	2 835,95 EUR/metrično tono
Demineralizirana voda	[ni podatkov]	tarifa za vodo za industrijo v indijski državi Maharaštra	0,06 EUR/m3
Hladna voda	[ni podatkov]	tarifa za vodo za industrijo v indijski državi Maharaštra	0,06 EUR/m3
Delovna sila	[ni podatkov]	indijski urad za delo (globalni podatki o povprečni letni plači v Indiji, ekstrapolirani za indijsko državo Maharaštra)	0,92 EUR/uro
Električna energija	[ni podatkov]	komisija za električno energijo indijske države Maharaštra	0,118 EUR/kWh
Zemeljski plin	2711 21	celica za načrtovanje in analizo nafte v Indiji	0,11 EUR/Nm3
Hlapi	[ni podatkov]	podatki vložnika	odstotek spremenljivih stroškov

3.2.4.1 Surovine

(113)

Surovini, uporabljeni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, sta žveplova kislina in anilin (81). Pri soleh je surovina poleg teh dveh surovin še natrij, kalij ali kalcij. Ker Komisiji v pregledih zaradi izteka ukrepa ni treba izračunati natančne stopnje dampinga, se je odločila, da pri izračunu normalne vrednosti za soli ne bo upoštevala dodatnih stroškov teh materialov. Zaradi tega poenostavljenega pristopa je bila stopnja dampinga bolj konservativna.

(114)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat primernega proizvajalca, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno CIF za Indijo, kot je navedena v GTA, in ji prištela uvozne dajatve in stroške notranjega prevoza. Uvozna cena CIF v Indiji je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (82).

(115)

Komisija je izključila uvoz iz LRK v Indijo, saj je v oddelku 3.2.2 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja, prisotna na notranjem trgu Kitajske, ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Podobno se ni upošteval niti uvoz v Indijo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (83). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v navedenih državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti. Po izključitvi uvoza iz LRK v Indijo je obseg uvoza žveplove kisline iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen (75,3 % celotnega uvoza v Indijo). Ker je obseg uvoza anilina v Indijo iz tretjih držav razen LRK omejen, si je Komisija prizadevala poiskati druga reprezentativna referenčna merila.

(116)

Komisija ni našla reprezentativne neizkrivljene mednarodne referenčne cene za anilin na prostem trgu. Kitajska ostaja glavni akter na svetu s skoraj 50 % globalne zmogljivosti v zvezi z anilinom, sledita ji zahodna Evropa in ZDA (84). Poleg tega je prosti trg anilina v Uniji in ZDA omejen (85). Približno 90 % svetovne proizvodnje anilina je namenjenih proizvodnji MDI (86), ki se uporablja kot izolator. Vložnik je edini evropski proizvajalec anilina, ki ni povezan s proizvodnjo MDI (87).

(117)

Vložnik je trdil, da je povprečna cena anilina, uvoženega v Indijo, v zadnjih petih letih znašala 1,95 USD/kg in nikoli ni bila nižja od 1,50 USD//kg (tj. 1,32 EUR/kg) (88). Komisija je kot referenčno merilo uporabila najbolj konservativno ceno anilina, ki jo je predložil vložnik, tj. 1,32 EUR/kg.

(118)

Da bi se določila normalna vrednost, bi bilo treba v skladu z metodologijo Komisije tem uvoznim cenam po navadi prišteti uvozne dajatve za proizvodne dejavnike in material, uvožen v Indijo, ter stroške notranjega prevoza. Komisija je za žveplovo kislino uporabila uvozno dajatev Indije, kot je na voljo v „World Integrated Trade Solution“ (89) Svetovne banke, na zadevnih ravneh glede na državo porekla uvoza. Komisija je dodala tudi stroške notranjega prevoza, izračunane na tono, na podlagi kotacij za dobave, kot je navedeno v poročilu Svetovne banke (90). Kot referenčno merilo pri anilinu je Komisija dodala notranji prevoz.

3.2.4.2 Potrošni materiali

(119)

Potrošni materiali so aktivno oglje, demineralizirana voda in hladna voda.

(120)

Pri aktivnem oglju je Komisija uporabila isto metodologijo kot pri žveplovi kislini v oddelku o surovinah. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je predstavljal 50,8 % celotnega uvoza v Indijo. V zvezi z notranjim prevozom je Komisija dodala stroške notranjega prevoza, izračunane na tono, na podlagi kotacij za dobave, kot je navedeno v poročilu Svetovne banke iz oddelka zgoraj.

(121)

Pri demineralizirani vodi in hladni vodi je Komisija uporabila tarifo za vodo za industrijo iz leta 2018, ki se uporablja za proizvodnjo ali kot hladilno sredstvo v indijski državi Maharaštra (91).

3.2.4.3 Delovna sila

(122)

Redne ankete o delovni sili indijskega ministrstva za statistiko (92) kažejo, da je povprečna letna plača na splošno dvokratnik minimalne plače (93). Komisija je uporabila najnovejšo analizo podatkov o delovni sili v Indiji, ki jo je objavil indijski urad za delo (tj. poročilo Indian Labour Statistics 2017 (Statistika dela v Indiji za leto 2017)) (94) in prikazuje minimalne plače v indijski državi Maharaštra v kemijski/farmacevtski industriji, ter nato minimalno plačo za eno leto pomnožila z dva.

3.2.4.4 Električna energija

(123)

Komisija za električno energijo indijske države Maharaštra objavlja cene električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Maharaštri (95). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v indijskem proračunskem letu 2019/2020 (tj. cene, ki so prevladovale v drugi polovici obdobja preiskave v zvezi s pregledom).

3.2.4.5 Zemeljski plin

(124)

Celica za načrtovanje in analizo nafte v Indiji (ki je del indijskega ministrstva za nafto in zemeljski plin) na svojem spletišču (96) redno objavlja cene zemeljskega plina v Indiji. Komisija je uporabila objavljene cene, ki zajemajo obdobje preiskave v zvezi s pregledom (97).

3.2.4.6 Hlapi

(125)

Ker Komisija ni imela na voljo drugih podatkov, je za določitev stroškov hlapov uporabila metodologijo, uporabljeno v zahtevku, ki jo je preverila z navzkrižnim preverjanjem. Hlapi so element „energije“, katerega stroški so bili določeni kot odstotek nekaterih spremenljivih stroškov, ki jih je vložnik dejansko imel pri proizvodnji sulfanilne kisline v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (98).

3.2.4.7 Režijski stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček in amortizacija

(126)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(127)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov vložnika (99) določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih proizvodnih stroškov.

(128)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček se je Komisija oprla na finančne podatke iz obdobja med 1. aprilom 2018 in 31. marcem 2019 za družbo Aarti, kot so bili pridobljeni iz njenih revidiranih računovodskih izkazov, ki so na voljo na spletišču družbe.

3.2.5 Izračun

(129)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(130)

Komisija je najprej določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (material in delovna sila) za proizvodnjo sulfanilne kisline. Te stopnje potrošnje, ki jih je predložil vložnik, je Komisija preverila z navzkrižnim preverjanjem. Komisija je dejavnika uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v Indiji.

(131)

Drugič, izračunani so bili režijski stroški proizvodnje. Izračun teh režijskih stroškov proizvodnje je pojasnjen v uvodni izjavi 127. Dobljeni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(132)

Tretjič, Komisija je uporabila PSU-stroške in dobiček. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov družbe Aarti (glej oddelek 3.2.3.3). Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala naslednje elemente:

—	PSU-stroške, ki so znašali 23,6 % skupnih proizvodnih stroškov družbe Aarti, ter

—	dobičke, ki so znašali 20,4 % skupnih proizvodnih stroškov družbe Aarti.

(133)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

3.2.6 Izvozna cena

(134)

Zaradi nesodelovanja so bile izvozne cene določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je pri določitvi izvoznih cen uporabila podatke o uvozu Kitajske iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) in podatke Eurostata.

(135)

Te cene se navajajo na podlagi stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF), zato so bile prilagojene na raven franko tovarna, pri čemer se je odštel ustrezen znesek za stroške prevoza (53 EUR/tono) in zavarovanja (0,2 %) med LRK in mejo Unije. Glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila podatke, ki jih je predložil vložnik (100).

3.2.7 Primerjava in stopnja dampinga

(136)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost na ravni franko tovarna, kakor je bila določena v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno za Unijo na ravni franko tovarna. Komisija je sledila konservativnemu pristopu in primerjala konstruirano normalno vrednost za sulfanilno kislino z izvoznimi cenami za sulfanilno kislino in njene soli (uvoz na podlagi oznak TARIC 2921420060 in 2921420040). Komisija pa ni upoštevala uvoza na podlagi oznake TARIC 2921420090 (derivati anilina in njihove soli – drugo), saj bi lahko ta oznaka vključevala izdelke, ki niso izdelek, ki se pregleduje.

(137)

Ugotovljena stopnja dampinga, izražena kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je znašala 41,7 %.

3.2.8 Sklep o nadaljevanju dampinga

(138)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3 Verjetni razvoj uvoza v primeru izteka ukrepov

(139)

Pred ugotovitvijo obstoja dampinga med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK, povezava med ravnjo cen v Uniji in izvoznimi cenami za tretje države ter privlačnost trga Unije.

(140)

Zaradi nesodelovanja kitajskih organov in proizvajalcev/izvoznikov iz LRK se je Komisija pri oceni v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na razpoložljiva dejstva.

3.3.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(141)

Komisija je v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa sklenila, da je bila razpoložljiva zmogljivost v LRK v razponu od 65 500 do 82 000 ton. Takrat je bila neizkoriščena zmogljivost sulfanilne kisline v LRK ocenjena v razponu od 13 100 do 16 400 ton.

(142)

Sedanji zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa vključuje seznam 44 kitajskih proizvajalcev sulfanilne kisline in ocenjuje, da je bila proizvodna zmogljivost v zvezi s sulfanilno kislino leta 2019 v razponu od 75 000 do 190 000 ton. Leta 2017 je bila proizvodna zmogljivost v zvezi s sulfanilno kislino v LRK ocenjena na 98 506 ton za 14 kitajskih proizvajalcev (101). Od leta 2017 dodajajo proizvodne zmogljivosti proizvajalci, kot sta Hebei Honggang Chemical Co., Ltd. in Cangzhou Lingang Yueguo Chemical Co., Ltd (102). Poleg tega se lahko večina proizvodne opreme, ki se v LRK uporablja za proizvodnjo barvil, pigmentov in organskih kemikalij, uporablja tudi za proizvodnjo sulfanilne kisline (103).

(143)

Glede na napovedi, ki temeljijo na preteklem povpraševanju in izvozu ter tržnih informacijah o LRK, neizkoriščena zmogljivost sulfanilne kisline v LRK trenutno znaša med 35 000 in 65 000 ton, kar že kot minimum predstavlja veliko več kot petkratno potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.3.2 Cene na drugih izvoznih trgih

(144)

Komisija je naredila izvleček iz podatkovne zbirke GTA z vrednostmi in obsegom izvoza derivatov anilina in njegovih soli iz LRK (104) (podatki zgolj za sulfanilno kislino niso na voljo) za obdobje 2015–2019 po namembni državi. Analiza izvoznih cen je pokazala, da ima kitajski izvoz derivatov anilina in njegovih soli v Unijo najvišje cene (poleg prodaje v ZDA). Nabor izdelkov po namembni državi ni znan, vendar je razlika med cenami v Uniji in na drugih izvoznih trgih znatna. Leta 2019 je bila povprečna prodajna cena derivatov anilina in njegovih soli v Unijo 3,2-krat višja kot na drugih izvoznih trgih. V odsotnosti protidampinških ukrepov je zato verjetno, da se bo kitajska prodaja v Unijo povečala. Pričakuje se, da bo tak uvoz potekal po dampinških cenah, ki bi nelojalno nižale prodajne cene edinega proizvajalca Unije.

3.3.3 Privlačnost trga Unije

(145)

LRK je po količini največja država izvoznica sulfanilne kisline na svetu (105). Glede na načrte kitajske vlade (glej oddelek 3.2.2) in spletišča ustreznih kitajskih proizvajalcev (106) je jasno, da je izvoz kitajskih proizvajalcev sulfanilne kisline znaten.

(146)

Analiza izvlečka iz podatkovne zbirke GTA, omenjenega v uvodni izjavi 144, je pokazala, da je kitajski izvoz derivatov anilina in njegovih soli leta 2019 znašal približno 82 milijonov ton. Večina tega izvoza je bila namenjena v Oman, Pakistan, Brazilijo, Indijo in Vietnam. Čeprav se lahko nabor izvoženih izdelkov razlikuje in podatki presegajo zgolj izdelek, ki se pregleduje, je treba opozoriti, da je bila poprečna cena kitajskega izvoza derivatov anilina in njegovih soli v države nečlanice EU veliko nižja od povprečne cene izvoza v Unijo. Preiskava je pokazala, da je bilo povpraševanje po sulfanilni kislini osredotočeno v ZDA, Evropi, Mehiki, Braziliji in na Japonskem (107). V zvezi z ZDA je treba omeniti, da bi bile cene sulfanilne kisline visoke, vendar se zdi, da je dostop kitajskih proizvajalcev sulfanilne kisline na trg ZDA od uvedbe protidampinških ukrepov omejen (108). Privlačnost trga Unije v smislu povpraševanja in cen je torej očitna.

3.3.4 Sklep o verjetnem razvoju uvoza v primeru izteka ukrepov

(147)

Glede na znatno proizvodnjo in neizkoriščeno zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečal obseg dampinškega uvoza.

3.3.5 Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga

(148)

Komisija je ob upoštevanju svojih ugotovitev o nadaljevanju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in o verjetnem razvoju uvoza v primeru izteka ukrepov na podlagi razpoložljivih dejstev sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov damping nadaljeval.

4. ŠKODA

4.1 Opredelitev industrije in proizvodnje Unije

(149)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajal en proizvajalec Unije. Ta družba predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(150)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala med 1 900 in 2 300 ton. Analiza je bila izvedena na podlagi podatkov, ki jih je predložil edini proizvajalec podobnega izdelka v Uniji, ki je predstavljal 100 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2 Potrošnja Unije

(151)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi:

—	obsega prodaje podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije,

—	obsega uvoza sulfanilne kisline in njenih soli (10-mestna oznaka TARIC) po podatkih Eurostata.

(152)

Ker industrija Unije zajema le enega proizvajalca, je zaradi varstva zaupnih poslovnih informacij informacije v preglednicah treba predstaviti v indeksirani obliki.

(153)

V skladu z obvestilom k spisu z dne 18. novembra 2020 (109) je imela Komisija konservativen pristop in za analizo škode uporabila le uvoz, ki se je uvrščal pod oznaki TARIC 2921420060 (sulfanilna kislina) in 2921420040 (natrijev sulfanilat, ki je sol sulfanilne kisline, proizvedena z obdelavo sulfanilne kisline z natrijevim hidroksidom). Komisija pa ni upoštevala uvoza na podlagi oznake TARIC 2921420090 (derivati anilina in njihove soli – drugo), saj bi lahko ta oznaka vključevala izdelke, ki niso izdelek, ki se pregleduje, in ni bilo mogoče uporabiti ustrezne metodologije za opredelitev deleža izdelka, ki se pregleduje, pod to oznako.

(154)

Preiskava je pokazala, da se je trg Unije za sulfanilno kislino prvič razširil v drugem letu obravnavanega obdobja. Nato se je potrošnja zmanjšala, vendar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala nekoliko nad ravnjo iz leta 2016.

Preglednica 2

Potrošnja Unije (indeks obsega)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Potrošnja Unije	100	113	104	105
Vir: Proizvajalec Unije in Eurostat.

4.3 Uvoz iz LRK

(a) Obseg uvoza in tržni delež

(155)

Komisija je obseg uvoza iz LRK v Unijo določila na podlagi podatkov Eurostata, tržni delež uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazano v preglednici 3.

(156)

Celotni obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju stalno povečeval. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg uvoza za 66 % večji kot leta 2016.

(157)

Uvoz iz LRK se je nenehno povečeval in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal več kot tretjino celotnega uvoza.

(158)

Komisija je v prvotni preiskavi preiskala uvoz sulfanilne kisline in njenih soli, kar je med drugim razvidno iz opredelitve zadevnega izdelka v uvodnih izjavah uredbe o uvedbi začasnih ukrepov (110). Vendar je izdelek, za katerega veljajo ukrepi, v izvedbenem delu Uredbe opisala z izpustom, in sicer zgolj kot sulfanilno kislino. Ta težava je postala znatnejša leta 2015.

(159)

Leta 2015, ko je bil prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa že zaključen, je bila z revizijo tarifne uvrstitve Unije uvedena nova oznaka TARIC za natrijev sulfanilat (oznaka TARIC 2921420040). Poleg tega sta Nizozemska (111) in Italija (112) konec leta 2014 oziroma na začetku leta 2015 izdali odločbi o zavezujočih tarifnih informacijah, v katerih soli sulfanilne kisline uvrščata pod oznako TARIC 2921420090 (derivati anilina in njihove soli – drugo).

(160)

Statistični podatki Eurostata o uvozu kažejo, da je obseg uvoza iz LRK, ki se uvršča pod oznako TARIC 2921420090, med letom 2010 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom nihal med 1 500 in 3 000 tonami (113). Spremembe tarifne uvrstitve v letu 2015 in obe odločbi o zavezujočih tarifnih informacijah niso vplivale na nihanje te oznake TARIC.

(161)

Nasprotno se je obseg uvoza iz LRK pod oznako TARIC 2921420060 (sulfanilna kislina) po letu 2014 očitno zmanjšal. V obdobju 2010–2014 je obseg uvoza znašal med 100 in 800 ton letno (114). Od leta 2015 pa ni nikoli presegel 65 ton. Poleg tega se je obseg uvoza iz LRK pod oznako TARIC 2921420040 (natrijev sulfanilat) povečal s približno 35 ton leta 2015 na več kot 1 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(162)

Komisija je zato menila, da so kitajski proizvajalci izvozniki izkoristili položaj, pojasnjen v uvodnih izjavah 158 in 159, ter še naprej uvažali soli sulfanilne kisline pod oznakami TARIC, ki niso izrecno zajete v izvedbenem delu protidampinških ukrepov v obravnavanem obdobju.

Preglednica 3

Uvoz iz LRK (v tonah, v razponih)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
LRK	600–670	550–600	750–800	1 050 –1 100
Indeks (2016 = 100)	100	90	119	166
Vir: Eurostat.

(163)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 158 do 161, se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, povečal po letu 2015, ko je bila uvedena oznaka TARIC za natrijev sulfanilat. Leta 2016 je kitajski uvoz predstavljal 14 % trga Unije. Tržni delež Kitajske se je leta 2017 zmanjšal, nato pa se je okrepil in se v preostanku obravnavanega obdobja še naprej povečeval. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je uvoz iz LRK dosegel 22 % tržnega deleža Unije.

Preglednica 4

Tržni delež Unije (v %)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
LRK (v %)	14	11	16	22
Indeks (2016 = 100)	100	80	115	158
Vir: Izračunano na podlagi informacij proizvajalca Unije in Eurostata.

(b) Uvozne cene in nelojalno nižanje prodajnih cen

(164)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata. Povprečna uvozna cena izdelka, ki se pregleduje, iz LRK se je v obravnavanem obdobju skoraj podvojila. Uvozna cena sulfanilne kisline, edine sestavine izdelka, ki se pregleduje in za katerega trenutno veljajo ukrepi, ter uvozna cena njenih soli pa sta sledili različnim trendom.

(165)

Uvozna cena sulfanilne kisline iz LRK se je v obravnavanem obdobju znižala. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvozna cena znižala za skoraj 10 % v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja. Komisija je menila, da najvišja cena v letu 2018 ni bila reprezentativna, ker je ustrezala samo 4 tonam sulfanilne kisline, uvožene iz LRK.

(166)

Uvozna cena soli sulfanilne kisline iz LRK je pokazala nasproten trend. Uvozna cena soli se je stalno zviševala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla skoraj 190 % svoje vrednosti leta 2016.

Preglednica 5

Uvozna cena (EUR/tono)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Cena sulfanilne kisline v EUR/tono	1 271	1 070	2 315	1 157
Indeks (2016 = 100)	100	84	182	91
Cena soli sulfanilne kisline (115) v EUR/tono	714	1 046	1 198	1 333
Indeks (2016 = 100)	100	146	168	187
Povprečna cena izdelka, ki se pregleduje, v EUR	720	1 049	1 204	1 325
Indeks (2016 = 100)	100	146	167	184
Vir: Eurostat.

(167)

Glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov in posledično pomanjkanje informacij o točnih vrstah uvoženega izdelka je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen določila na podlagi uvoza po oznaki TARIC in predpostavke, da so vrste izdelka, ki spadajo pod posebne oznake TARIC in se uvažajo iz LRK, podobne tistim, ki jih proizvaja in prodaja edini proizvajalec Unije.

(168)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

—	tehtane povprečne prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, edinega proizvajalca Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

—

ustrezne tehtane povprečne uvozne cene proizvajalcev iz LRK (podatki Eurostata) za izdelek, ki se pregleduje, iz LRK po oznaki TARIC, ki so določene na podlagi CIF (tj. stroškov, zavarovanja in prevoznine) in prilagojene na ceno z vsemi stroški, vključno z zneskom konvencionalne carine in stroški po uvozu.

(169)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(170)

Primerjava je ob upoštevanju pristopa, opisanega v uvodni izjavi 153, pokazala, da je pri uvozu primerljivih vrst izdelka iz LRK na podlagi uvrstitve oznake TARIC v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obstajala 13,3-odstotna povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen na trgu Unije.

4.4 Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(171)

V celotnem obravnavanem obdobju je večina celotnega uvoza Unije prihajala iz ZDA. Uvoz iz ZDA se je med letoma 2016 in 2017 povečal, nato pa se je stalno zmanjševal, vendar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal 5 % nad ravnjo iz leta 2016. Tržni delež ZDA se je med letoma 2016 in 2018 povečal za 8 odstotnih točk, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal nazaj na 32-odstotno raven.

(172)

Na trend uvoza iz tretjih držav razen LRK je močno vplival uvoz iz ZDA in je tako sledil enakemu razvoju v smislu obsega uvoza. Tržni delež uvoza iz tretjih držav razen LRK je v obravnavanem obdobju ostal precej stabilen. Uvoz iz tretjih držav je predstavljal 38–41 % trga Unije.

Preglednica 6

Obseg uvoza in tržni deleži tretjih držav razen LRK (v tonah, v %)

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Indija – obseg uvoza	270–300	70–100	70–100	270–300
Indeks (2016 = 100)	100	30	28	100
Indija – tržni delež v %	6	2	2	6
Švica – obseg uvoza	0–1	0	0	0
Indeks (2016 = 100)	100	0	0	0
Švica – tržni delež v %	> 0,01	0	0	0
Združene države – obseg uvoza	1 450 –1 500	2 000 –2 050	1 900 –1 950	1 550 –1 600
Indeks (2016 = 100)	100	137	129	105
Združene države – tržni delež v %	32	39	40	32
Vse tretje države razen LRK – obseg uvoza	1 720 –1 800	2 070 –2 150	1 970 –2 050	1 720 –1 900
Indeks (2016 = 100)	100	120	113	104
Vse tretje države razen LRK – tržni delež v %	38	40	41	38
Vir: Eurostat.

(173)

Uvozne cene izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz tretjih držav razen LRK so ostale precej nad ravnjo kitajskih uvoznih cen ter so se gibale med približno 1 400 EUR/tono leta 2017 in skoraj 1 700 EUR/tono v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

4.5 Gospodarski položaj industrije

4.5.1 Splošne opombe

(174)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(175)

V zvezi z industrijo Unije vzorčenje ni bilo uporabljeno. Zato je bila ocena gospodarskega položaja industrije izvedena pri edinem proizvajalcu Unije, ki je predstavljal 100 % proizvodnje Unije.

(176)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je proizvajalec Unije predložil v zahtevku za pregled, in navzkrižno preverjenega izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil ta proizvajalec.

(177)

Ugotovljeno je bilo, da so bili podatki reprezentativni za gospodarski položaj industrije Unije.

(178)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(179)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, dejavniki, ki so vplivali na cene, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2 Makroekonomski kazalniki

4.5.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(180)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja med letoma 2016 in 2018 zmanjšala. Čeprav se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko okrepila, je ostala 11 % pod ravnjo iz leta 2016.

(181)

Proizvodna zmogljivost je ostala nespremenjena v celotnem obravnavanem obdobju.

(182)

Izkoriščenost zmogljivosti je ob stabilni proizvodni zmogljivosti sledila enakemu trendu kot proizvodnja. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je tako v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 11 % (oz. 8 odstotnih točk). Poleg tega pa je bila izkoriščenost zmogljivosti že leta 2016 pod optimalno ravnjo.

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Proizvodnja v tonah (indeks)	100	99	79	89
Proizvodna zmogljivost v tonah (indeks)	100	100	100	100
Izkoriščenost zmogljivosti v %	71	70	56	63
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

4.5.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(183)

Po povečanju potrošnje Unije leta 2017 je lahko proizvajalec Unije prav tako povečal svoj obseg prodaje. V drugem delu obravnavanega obdobja pa se je obseg prodaje zmanjšal in je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 11 % manjši od ravni iz leta 2016.

(184)

Poleg tega se je tržni delež edinega proizvajalca Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil njegov tržni delež 8 odstotnih točk nižji kot leta 2016.

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Obseg prodaje v tonah (indeks)	100	115	92	89
Tržni delež v % (indeks)	48	49	43	40
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

4.5.2.3 Rast

(185)

Od leta 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja Unije stalno povečevala. Zaradi vse večje konkurence poceni uvoza iz LRK pa se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zato zmanjšal.

4.5.2.4 Zaposlenost in produktivnost

(186)

Stopnja zaposlenosti industrije Unije se je med letoma 2016 in 2018 zmanjšala in se v relativnem smislu povečala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V zvezi s tem je treba opozoriti, da industrija Unije zaposluje omejeno število oseb v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Zato je bilo majhno povečanje števila zaposlenih prikazano kot nenadno povečanje zaposlenosti, ko je bilo izraženo kot indeks osnovnega leta 2016. Povečanja zaposlenosti v obravnavanem obdobju zato ni bilo mogoče razlagati kot jasen znak okrevanja.

(187)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ) na leto, se je leta 2017 povečala za 15 % v primerjavi z letom 2016. V preostalem obravnavanem obdobju se je zmanjšala. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je obseg proizvodnje pod ravnjo iz leta 2016 v kombinaciji s številom zaposlenih, ki je presegalo raven iz leta 2016, povzročil, da je proizvodnja dosegla le 78 % ravni iz leta 2016.

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Zaposlenost v EPDČ (indeks)	100	86	71	114
Proizvodnja v tonah/EPDČ (indeks)	100	115	110	78
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

4.5.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(188)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da se damping iz LRK nadaljuje ter da višina stopenj dampinga, kot je navedeno v uvodni izjavi 137, močno presega stopnjo de minimis.

(189)

Poleg tega je bila raven uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatna in je znašala 22 % trga Unije.

(190)

Pregled zaradi izteka ukrepa je pokazal, da veljavni ukrepi niso omogočili okrevanja industrije Unije od preteklega dampinga.

4.5.3 Mikroekonomski kazalniki

4.5.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(191)

Povprečna cena na enoto industrije Unije, dosežena na trgu Unije, se je med letoma 2016 in 2017 zvišala za 8 %. V zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja pa se je cena znižala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala 4 % nad ravnjo iz leta 2016.

(192)

Podobno so se stroški proizvodnje v obravnavanem obdobju zvišali. Razsežnost njihovega zvišanja je znatno presegla zvišanje prodajnih cen. Tako so se proizvodni stroški na enoto leta 2018 zvišali za 20 %. Čeprav so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali, so ostali 10 % nad ravnjo iz leta 2016. Ta razvoj je v kombinaciji s prodajno ceno, ki je bila samo 4 % višja, vplival na dobičkonosnost proizvajalca Unije.

Preglednica 10

Cena na enoto in stroški na enoto na trgu Unije

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Cena Unije na enoto za nepovezane stranke v EUR/tono (indeks)	100	108	107	104
Proizvodni stroški v Uniji na enoto v EUR/tono (indeks)	100	104	120	110
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

4.5.3.2 Stroški dela

(193)

Povprečni stroški dela so se med letoma 2016 in 2018 znatno povišali. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se stroški dela na zaposlenega znižali na raven, primerljivo z letom 2016.

Preglednica 11

Stroški dela

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Stroški dela v Uniji v EUR/EPDČ (indeks)	100	119	133	102
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

4.5.3.3 Zaloge

(194)

Zaloge so se med letoma 2016 in 2018 razvijale v pozitivno smer. Količina končnih zalog se je v navedenem obdobju zmanjšala za 70 %. Vendar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet znatno povečala in dosegla skoraj enako raven kot leta 2016.

Preglednica 12

Zaloge

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Končne zaloge v tonah (indeks)	100	62	29	97
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

4.5.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(195)

V obravnavanem obdobju se je v letu 2017 povečala dobičkonosnost industrije Unije, izražena kot odstotek neto prodaje. Temu povečanju je sledil nenaden upad in proizvajalec Unije je v preostalem delu obravnavanega obdobja, vključno z obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, posloval z izgubo. To je v veliki meri povzročilo dejstvo, da so bili stroški proizvodnje leta 2018 najvišji, vendar proizvajalec Unije v konkurenci z naraščajočim nizkocenovnim uvozom iz LRK ni mogel zvišati svoje prodajne cene na ustrezno raven.

(196)

Donosnost naložb, izražena kot delež dobička na neto knjižno vrednost naložb, je bila na splošno v skladu s trendom dobičkonosnosti. Med letoma 2016 in 2017 se je povečala. V drugi polovici obravnavanega obdobja je donosnost naložb padla in dosegla negativne zneske.

Preglednica 13

Dobičkonosnost in donosnost naložb

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Dobičkonosnost v % (indeks)	100	309	–59	–76
Donosnost naložb v % (indeks)	100	355	–57	–71
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

(197)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok iz poslovanja je sledil trendu dobičkonosnosti. Njegova vrednost se je med letoma 2016 in 2017 povečala za več kot šestkrat. Leta 2018 pa je padla na eno tretjino svoje vrednosti v letu 2017. Neto denarni tok se je še naprej zmanjševal in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel znatno negativne vrednosti.

Preglednica 14

Denarni tok

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Denarni tok v EUR (indeks)	100	648	217	–163
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

(198)

Letne naložbe industrije Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se v celotnem obravnavanem obdobju nenehno zmanjševale. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila vrednost neto naložb 77 % nižja kot leta 2016.

(199)

Proizvajalec Unije je informacije o sposobnosti zbiranja kapitala štel za občutljive. Zato Komisija ne more javno podati nobenih ugotovitev v zvezi s tem.

Preglednica 15

Naložbe

	2016	2017	2018	Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
Neto naložbe v EUR (indeks)	100	72	56	23
Vir: Izpolnjen vprašalnik.

4.6 Sklep o položaju industrije Unije

(200)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz nizkocenovnih dampinških izdelkov iz LRK po prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa povečal. To so dopuščale predvsem razmere, opisane v uvodnih izjavah 158 in 159, in posledični uvoz izdelka, ki se pregleduje, na podlagi oznak TARIC, ki niso bile izrecno zajete v protidampinških ukrepih. Pri industriji Unije je to privedlo do zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje, kar je poslabšalo njen splošni finančni položaj.

(201)

Proučeni makro- in mikrokazalniki so pokazali, da je industrija Unije kljub protidampinškim dajatvam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej trpela znatno škodo v smislu člena 3(1) osnovne uredbe.

5. VERJETNOST NADALJEVANJA ŠKODE

(202)

Komisija je v uvodni izjavi 200 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Poleg navedenega sklepa je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja škode zaradi dampinškega uvoza iz LRK.

(203)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, cene na drugih trgih, privlačnost trga Unije in vpliv uvoza iz LRK na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

5.1 Prosta proizvodna zmogljivost

(204)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 141 do 143, imajo kitajski izvozniki na voljo znatno neizkoriščeno zmogljivost za hitro povečanje izvoza. Njihova neizkoriščena zmogljivost je bila ocenjena med 35 000 in 65 000 ton, kar je vsaj več kot petkrat več od potrošnje v Uniji.

5.2 Cene na drugih izvoznih trgih

(205)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 144, so kitajski proizvajalci sulfanilno kislino in njene soli izvažali v vse tretje države razen ZDA po cenah, nižjih od cene, ki so jo lahko zaračunavali na trgu Unije. Poleg tega je bila razlika v ceni znatna, saj je bila leta 2019 povprečna prodajna cena derivatov anilina in njihovih soli v Unijo več kot trikrat višja kot na drugih izvoznih trgih.

5.3 Privlačnost trga Unije

(206)

Glede na donosnejše cene na trgu Unije v primerjavi s trgi tretjih držav, kot je opisano v uvodnih izjavah 145 in 146, je verjetno, da bi bile znatne količine, ki se trenutno izvažajo v te države, v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov preusmerjene na trg Unije.

(207)

Na podlagi navedenega bi kitajski proizvajalci ob odsotnosti ukrepov verjetno povečali svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega in tržnega deleža, in sicer po dampinških cenah, ki bi verjetno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 164 do 169.

5.4 Vpliv uvoza iz LRK na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov

(208)

V primeru izteka ukrepov bi se po pričakovanjih povečal uvoz iz LRK, in sicer zaradi privlačnosti trga Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 205 in 206. Ta uvoz bi verjetno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije ali pa bi pomenil vsaj močan pritisk na neškodljivo ceno industrije Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 164 do 169.

5.5 Sklep o verjetnosti nadaljevanja znatne škode

(209)

Z verjetnim prihodom velikih količin kitajskega uvoza po dampinških cenah bi bila industrija Unije prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo ali znižati cene. Neizkoriščena zmogljivost v LRK je tako velika, da bi že manjša preusmeritev prodaje v Unijo negativno vplivala na industrijo Unije, zlasti ker je kitajski izvoz v druge tretje države pokazal, da se lahko cene na trgu Unije znižajo, kar bi pomenilo nadaljnje nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije. Zmanjšanje obsega proizvodnje ali znižanje prodajnih cen industrije Unije bi povzročilo nadaljnje poslabšanje njene dobičkonosnosti in drugih kazalnikov uspešnosti.

(210)

Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja znatne škode.

6. INTERES UNIJE

(211)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

6.1 Interes industrije Unije

(212)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 208, bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov položaj industrije Unije verjetno nadalje zelo poslabšal. Zato bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi imel proizvajalec Unije možnost, da poveča svoj obseg prodaje in tržni delež ter izboljša svojo dobičkonosnost in svoj splošni gospodarski položaj.

(213)

Po drugi strani bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj bi se kitajski uvoz verjetno preusmeril na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, zaradi česar bi se nadaljevala znatna škoda za industrijo Unije.

6.2 Interes nepovezanih uvoznikov in uporabnikov

(214)

V zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa je vložnik navedel 25 uvoznikov in/ali uporabnikov v Uniji. Vse družbe so bile obveščene o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Nobena od njih ni sodelovala v preiskavi niti se ni registrirala kot zainteresirana stran.

(215)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34, ima sulfanilna kislina pet glavnih področij uporabe: optična belila, dodatki za beton, prehranska barvila, posebna barvila in farmacevtska industrija. V prejšnjih preiskavah je bilo ugotovljeno, da izdelek, ki se pregleduje, predstavlja zanemarljiv delež v višini približno 1 % proizvodnih stroškov proizvajalcev zdravil in posebnih barvil. Vseeno pa je prispeval k proizvodnim stroškom proizvajalcev optičnih belil in dodatkov za beton, in sicer za 4 do 12 %. Ker v preiskavi ni sodeloval noben uporabnik ali uvoznik, je mogoče skleniti, da ukrepi nanje niso bistveno negativno vplivali.

(216)

Poleg tega se izdelek, ki se pregleduje, trenutno proizvaja samo v štirih svetovnih gospodarstvih: na Kitajskem, v Indiji, Uniji in ZDA. Komisija je tako menila, da bi podaljšanje ukrepov pomagalo ohraniti že tako omejeno število virov za uporabnike sulfanilne kisline.

(217)

Zato je sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi bilo v nasprotju z interesom uvoznikov in uporabnikov.

6.3 Sklep o interesu Unije

(218)

Komisija je sklenila, da ni utemeljenih razlogov v interesu Unije, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK. Ohranitev ukrepov bi bila v interesu industrije Unije ter ne bi škodovala položaju uporabnikov in uvoznikov v Uniji.

7. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(219)

Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju dampinga in škode ter o interesu Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za sulfanilno kislino in njene soli s poreklom iz LRK ohraniti.

(220)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov.

(221)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (116) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(222)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe. Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, je dal pozitivno mnenje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz sulfanilne kisline in njenih soli, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznake TARIC 2921420040, 2921420060 in 2921420061), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2 Stopnja dokončne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev je za izdelek iz odstavka 1 naslednja:

Država	Dokončna dajatev (%)
Ljudska republika Kitajska	33,7

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1339/2002 z dne 22. julija 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 11).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1338/2002 z dne 22. julija 2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in o dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 1).

(4) Sklep Komisije 2002/611/ES z dne 12. julija 2002 o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 36).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 236/2004 z dne 10. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL L 40, 12.2.2004, str. 17).

(6) Sklep Komisije 2004/255/ES z dne 17. marca 2004 o razveljavitvi Sklepa 2002/611/ES o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 80, 18.3.2004, str. 29).

(7) Sklep Komisije 2006/37/ES z dne 5. decembra 2005 o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 52).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 123/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremembah Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom, med drugim, iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 5).

(9) Uredba Sveta (ES) št. 1000/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 275, 16.10.2008, str. 1).

(10) Uredba Sveta (ES) št. 1010/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2026/97 in delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 2026/97 ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1000/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 276, 17.10.2008, str. 3).

(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1346/2014 z dne 17. decembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 363, 18.12.2014, str. 82).

(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1347/2014 z dne 17. decembra 2014 o razveljavitvi dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (UL L 363, 18.12.2014, str. 101).

(13) UL C 140, 16.4.2019, str. 10.

(14) UL C 425, 18.12.2019, str. 39.

(15) Verbalna nota z dne 27. januarja 2020.

(16) Ref. št. t20.001169.

(17) Kot je pojasnjeno v obvestilu k spisu z dne 18. novembra 2020, ref. št. t20.007508. Razen soglasja vložnika Komisija ni prejela nobenih pripomb na obvestilo k spisu.

(18) Glej opombe za posamezne družbe v naslednjih oddelkih.

(19) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite z dne 20. decembra 2017 (SWD(2017) 483 final/2).

(20) Poročilo – poglavje 2, str. 6 in 7.

(21) Poročilo – poglavje 2, str. 10.

(22) Na voljo na spletnem naslovuhttp://www.fdi.gov.cn/1800000121_39_4866_0_7.html (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(23) Poročilo – poglavje 2, str. 20 in 21.

(24) Poročilo – poglavje 3, str. 41, 73 in 74.

(25) Poročilo – poglavje 6, str. 120 in 121.

(26) Poročilo – poglavje 6, str. 122–135.

(27) Poročilo – poglavje 7, str. 167 in 168.

(28) Poročilo – poglavje 8, str. 169, 170, 200 in 201.

(29) Poročilo – poglavje 2, str. 15 in 16; poglavje 4, str. 50 in 84; poglavje 5, str. 108 in 109.

(30) Glejhttp://www.czcip.gov.cn/zonghexinxi/r-24281.html (zadnji ogled 27. oktobra 2020).

(31) Glejhttps://www.acfic.org.cn/gdgsl_362/zj/zjgslgz/200901/t20090123_23197.html (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(32) Northeast Pharmaceutical Group Import And Export Trade Co., Ltd., China Jiangsu International Economic And Technical Cooperation Group Co., Ltd. in Zhejiang Chemicals Import & Export Corporation.

(33) Glejhttps://www.globenewswire.com/news-release/2020/03/18/2002467/0/en/Global-Aniline-Market-Opportunities-to-2025-Innovations-in-the-Production-of-Aniline-from-Biomass.html inhttps://teletype.in/@skr-tt/rkrLj4e3Q (zadnji ogled obojega 26. oktober 2020).

(34) Glejhttps://cen.acs.org/business/finance/CENs-Global-Top-50-chemical/97/i30 (zadnji ogled 26. oktober 2020).

(35) Glejhttp://gzw.yantai.gov.cn/art/2019/8/21/art_9289_2493465.html (zadnji ogled 26. oktober 2020).

(36) Glejhttp://static.sse.com.cn//disclosure/listedinfo/announcement/c/2020-03-31/600309_2019_n.pdf, str. 52–54 (zadnji ogled 26. oktobra 2020).

(37) Glej članek v specializirani spletni storitvi PUdaily: Wanhua ’ s Pursuit of Reform — An Exemplar of China ’ s State-owned Enterprise Reform (Izvajanje reforme v družbi Wanhua – Primer reforme kitajskega podjetja v državni lasti), 10. junij 2019,http://www.pudaily.com/News/NewsView.aspx?nid=77913 (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(38) Glej opis sporazuma med družbo Wanhua in družbo v državni lasti Sinopec Nanjing Chemical o strateškem sodelovanju v zvezi z anilinom, ki ga je pripravila prva družba: „Dne 8. februarja sta družbi Yantai Wanhua Polyurethanes Co., Ltd. in SINOPEC Nanjing Chemical Co., Ltd. v starodavnem mestu Nanjing slovesno podpisali strateško sodelovanje na področju anilina. Sodelujoči so skupaj pregledali desetletno poročilo o svojem dvostranskem poslovnem sodelovanju na področju anilina, povzeli uspešne izkušnje pri sodelovanju, nato temeljito razpravljali o svojem prihodnjem strateškem sodelovanju ter dosegli dogovor o razširitvi sodelovanja in skupnem dolgoročnem razvoju. Sporazum o strateškem sodelovanju na področju anilina, ki sta ga podpisali družbi Yantai Wanhua in Nanjing Chemical Co., Ltd. (Nanhua), družbi Yantai Wanhua zagotavlja stabilno in poceni jamstvo za dobavo surovin za anilin v fazi hitrega razvoja. Obenem izboljšuje odpornost obeh družb na gospodarska tveganja ter s tem ustvarja ugodne pogoje za nadaljnje sodelovanje in razvoj obeh strani.“ 9. februar 2012,https://www.whchem.com/en/newsmedia/news/271.shtml (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(39) Podatki za leto 2015 na podlagi kitajskega letnega zbornika za leto 2016 kitajskega nacionalnega statističnega urada.

(40) Poročilo – poglavje 3, str. 22–24, in poglavje 5, str. 97–108.

(41) Poročilo – poglavje 5, str. 104–109.

(42) Poročilo – poglavje 5, str. 100 in 101.

(43) Poročilo – poglavje 2, str. 26.

(44) Poročilo – poglavje 2, str. 31 in 32.

(45) Na voljo na spletnem naslovuhttps://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(46) Glej spletišče družbehttps://www.whchem.com/cn/aboutus/management/directorboard.shtml (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(47) Glej spletišče družbehttp://www.zjgj.com/intro/21.html (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(48) Glej spletišče družbehttp://www.zjgj.com/news/2540.html (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(49) Glej spletišče družbehttp://www.nepharm.com.cn/article/index/cid/88.html (zadnji ogled 28. oktober 2020).

(50) Poročilo – poglavja 14.1 do 14.3.

(51) Poročilo – poglavje 4, str. 41, 42 in 83.

(52) Poročilo – poglavje 16, str. 406–424.

(53) Poročilo – poglavje 16, str. 401.

(54) Poročilo – poglavje 16, str. 411.

(55) 13. petletni načrt za petrokemično in kemično industrijo, oddelek III.7.

(56) Dokument št. 57 državnega sveta, 23. julij 2016, oddelek I.3,http://www.gov.cn/zhengce/content/2016-08/03/content_5097173.htm (zadnji ogled 27. oktober 2020).

(57) Poročilo – poglavje 16, str. 419.

(58) Poročilo – poglavje 16, str. 424.

(59) Poročilo – poglavje 4, str. 70.

(60) Glejhttp://static.sse.com.cn//disclosure/listedinfo/announcement/c/2020-03-31/600309_2019_n.pdf, str. 160 (zadnji ogled 28. oktober 2020).

(61) Glejhttp://static.sse.com.cn//disclosure/listedinfo/announcement/c/2019-04-23/600309_2018_n.pdf, str. 138 (zadnji ogled 28. oktober 2020).

(62) Glejhttp://www.yantai.gov.cn/art/2020/6/28/art_20330_2762266.html (zadnji ogled 28. oktober 2020).

(63) http://transcustoms.com/China_HS_Code/China_Tariff.asp?HS_Code=2902200000 (zadnji ogled 29. oktober 2020).

(64) Poročilo – poglavje 6, str. 138–149.

(65) Poročilo – poglavje 9, str. 216.

(66) Poročilo – poglavje 9, str. 213–215.

(67) Poročilo – poglavje 9, str. 209–211.

(68) Poročilo – poglavje 13, str. 332–337.

(69) Poročilo – poglavje 13, str. 336.

(70) Poročilo – poglavje 13, str. 337–341.

(71) Poročilo – poglavje 6, str. 114–117.

(72) Poročilo – poglavje 6, str. 119.

(73) Poročilo – poglavje 6, str. 120.

(74) Poročilo – poglavje 6, str. 121, 122, 126–128, 133–135.

(75) Glej Delovni dokument MDS Resolving China ’ s Corporate Debt Problem (Reševanje težav z dolgom podjetij na Kitajskem), Wojciech Maliszewski, Serkan Arslanalp, John Caparusso, José Garrido, Si Guo, Joong Shik Kang, W. Raphael Lam, T. Daniel Law, Wei Liao, Nadia Rendak, Philippe Wingender, Jiangyan, oktober 2016, WP/16/203.

(76) Poročilo – poglavje 6, str. 121, 122, 126–128, 133–135.

(77) Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek,https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(78) Sulfanilna kislina se po svetu proizvaja v Uniji, ZDA, LRK in Indiji.

(79) http://www.daikaffil.com/collaboration.html (zadnji ogled 24. november 2020).

(80) http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm.

(81) To sta surovini za proizvodnjo sulfanilne kisline, ne pa tudi njenih soli.

(82) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33), kot je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/749 z dne 24. februarja 2017 (UL L 113, 29.4.2017, str. 11).

(83) Te države, ki niso članice STO, so Azerbajdžan, Belorusija, Severna Koreja, Turkmenistan in Uzbekistan.

(84) https://www.reportsanddata.com/report-detail/aniline-market.

(85) Stran 6 vloge družbe Huntsman Corporation 10-K pri ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo z dne 13. februarja 2020 se nanaša na neobstoj pomembnega „trga“ za anilin, ker so proizvajalci MDI bodisi povezani z obratom za proizvodnjo anilina bodisi imajo dolgoročno javno naročilo blaga. Za več informacij glejhttps://www.huntsman.com/investors/financials/sec-filings/content/0001558370-20-000780/0001558370-20-000780.pdf.

(86) Glej stran 7 zahtevka za pregled.

(87) Glej stran 7 zahtevka za pregled.

(88) Glej t20.003680.

(89) Na voljo na spletnem naslovuhttps://wits.worldbank.org/WITS/WITS/Restricted/Login.aspx (zadnji ogled 7. januar 2020); čeprav je za dostop do podatkovne zbirke potrebna registracija, je njena uporaba brezplačna.

(90) Glej stran 84 poročilahttps://www.doingbusiness.org/content/dam/doingBusiness/country/c/china/CHN.pdf.

(91) https://timesofindia.indiatimes.com/city/mumbai/maharashtra-govt-increases-water-tariff-for-industries-using-it-as-raw-material/articleshow/62573525.cms.

(92) http://mospi.nic.in/sites/default/files/publication_reports/Annual_Report_PLFS_2018_19_HL.pdf.

(93) Povprečna letna plača v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašala približno 192 000 INR (glej redne podatke o plačah zaposlenih v izjavi 17 na strani 60 letnega poročila v okviru rednih anket o delovni sili za leti 2018/2019, ki ga je mogoče prenesti prek povezave v zgornji opombi). Poročilo Statistika dela v Indiji za leto 2017 kaže, da so minimalni letni zaslužki delavcev v indijskem proizvodnem sektorju na splošno v letu 2014 presegali 100 000 INR/leto.

(94) http://www.labourbureaunew.gov.in/UserContent/ILS_2017.pdf.

(95) https://www.merc.gov.in/faces/merc/common/outputClient.xhtml.

(96) https://www.ppac.gov.in/.

(97) Glej stran 33 nahttps://www.ppac.gov.in/WriteReadData/Reports/202005260522443480671SnapshotofIndiasOilGasdata,April2020.pdf.

(98) Glej t20.007552. Podrobne informacije o stroških, ki jih je predložil vložnik, so zaupne narave glede na člen 19(1) osnovne uredbe in jih ni mogoče redigirati.

(99) Za razčlenitev glej t20.007552.

(100) Glej t20.006886.

(101) Glej str. I–16 publikacije 4680 Komisije ZDA za mednarodno trgovino (v nadaljnjem besedilu: USITC) v zvezi s sulfanilno kislino iz Kitajske in Indije, preiskave št. 701-TA-318 ter 731-TA-538 in 561 (četrti pregled) iz aprila 2017 (v nadaljnjem poročilu: poročilo USITC iz aprila 2017).

(102) Stran 33 zahtevka.

(103) Glej str. 22 poročila USITC iz aprila 2017.

(104) Derivati anilina in njegove soli vključujejo izdelek, ki se pregleduje. So širša kategorija kot sulfanilna kislina in njene soli.

(105) Glej str. I–19 poročila USITC iz aprila 2017.

(106) Za družbo Hebei Honggang Chemical Industry Co., Ltd. glejhttp://en.hebhonggang.com/comcontent_detail/i=2&comContentId=2.html (zadnji ogled 24. november 2020); za družbo Cangzhou Lingang Yueguo Chemical Co., Ltd. glejhttp://www.y-gchem.com/about_en.html (zadnji ogled 24. november 2020); za družbo Orichem International Ltd glejhttp://www.orichem.com/ (zadnji ogled 24. november 2020).

(107) Glej str. I–18 poročila USITC iz aprila 2017. Glej opombo 98.

(108) Glej str. 10 poročila USITC iz aprila 2017. Glej opombo 98.

(109) Ref. št. t20.007508.

(110) Uredba Komisije (ES) št. 575/2002 z dne 3. marca 2002 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL L 87, 4.4.2002, str. 28).

(111) Ref. št. NLRTD-2014-1999. Na voljo na spletnem naslovuhttps://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/ebti/ebti_consultation.jsp?Lang=en (zadnji ogled 30. november 2020).

(112) Ref. št. ITIT-2014-0509C-277100. Na voljo na spletnem naslovuhttps://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/ebti/ebti_consultation.jsp?Lang=en (zadnji ogled 30. november 2020).

(113) Leti 2010 in 2011 sta bili precej izjemni, saj je uvoz iz LRK takrat znašal več kot 5 000 ton oziroma manj kot 1 200 ton.

(114) Leto 2013 je bilo izjemno, saj je obseg uvoza komaj presegel 10 ton.

(115) Kot je navedeno v uvodni izjavi 153, so soli sulfanilne kisline omejene na natrijev sulfanilat

(116) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/435 z dne 3. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 288/2014 glede sprememb vzorcev za operativne programe v okviru ciljev naložbe za rast in delovna mesta in evropsko teritorialno sodelovanje zaradi zagotovitve pomoči v okviru tematskega cilja spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/436 z dne 3. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/207 glede sprememb vzorca poročil o izvajanju za cilj naložbe za rast in delovna mesta	73
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/437 z dne 3. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1011/2014 glede sprememb vzorca za posredovanje finančnih podatkov, vzorca zahtevka za plačilo, vključno z dodatnimi informacijami o finančnih instrumentih, in vzorca za izkaze	107
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/438 z dne 3. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 184/2014 glede vključitve novega tematskega cilja v nomenklaturo kategorij ukrepov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje	147
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/439 z dne 3. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014 glede vključitve novega tematskega cilja v nomenklaturo kategorij ukrepov za ESRR, ESS in Kohezijski sklad v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta	149
	*	Uredba Komisije (EU) 2021/440 z dne 8. marca 2021 o zaprtju ribolova na severnega belega tuna v Atlantskem oceanu severno od 5° S za plovila, ki plujejo pod zastavo Portugalske	151
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/441 z dne 11. marca 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	154
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/442 z dne 11. marca 2021 o določitvi obvezne predložitve izvoznega dovoljenja pri izvozu nekaterih proizvodov	190
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2021/443 z dne 18. februarja 2021 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Partnerskem svetu, ustanovljenem s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, glede datuma prenehanja začasne uporabe Sporazuma o trgovini in sodelovanju	198

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 85

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 12. marec 2021

Št.	40/TQ123
Država članica	Portugalska
Stalež	ALB/AN05N.
Vrsta	severni beli tun (Thunnus alalunga)
Cona	Atlantski ocean severno od 5° S
Datum zaprtja	24.12.2020

Polje 1	Imetnik dovoljenja	Polno ime in naslov podjetja, za katero se izda dovoljenje, ter številka EORI, če se uporablja. Dodatna oznaka TARIC v skladu s Prilogo II.
Polje 2	Številka dovoljenja	Številko dovoljenja izpolni organ, ki izda izvozno dovoljenje, in ima naslednjo obliko: XXyyyy999999, pri čemer je XX dvočrkovna oznaka po geonomenklaturi (1) za državo članico izdajateljico, yyyy je štirimestna letnica izdaje dovoljenja, 999999 pa je edinstvena šestmestna številka v okviru XXyyyy, ki jo dodeli organ izdajatelj.
Polje 3	Datum poteka veljavnosti	Organ izdajatelj lahko določi datum poteka veljavnosti dovoljenja. Ta datum poteka veljavnosti ne sme biti poznejši od 30. junija 2021. Če organ izdajatelj ne določi datuma poteka veljavnosti, dovoljenje poteče najpozneje 30. junija 2021.
Polje 4	Organ izdajatelj	Polno ime in naslov organa države članice, ki je izdal izvozno dovoljenje.
Polje 5	Carinski urad izvoza	Polno ime in oznaka Unije carinskega urada, pri katerem se vloži izvozna deklaracija.
Polje 6	Namembna država	Dvočrkovna oznaka po geonomenklaturi za namembno državo blaga, za katero je bilo izdano dovoljenje.
Polje 7	Oznaka blaga	Številčna oznaka harmoniziranega sistema ali kombinirane nomenklature (2), pod katero je blago, ki se izvaža, uvrščeno ob izdaji dovoljenja.
Polje 8	Količina	Količina blaga, merjena v enoti, navedeni v polju 9.
Polje 9	Enota	Merska enota, v kateri je izražena količina, navedena v polju 8. Enota, ki jo je treba uporabiti, je število odmerkov cepiva.
Polje 10	Opis blaga	Enostaven opis, ki je dovolj natančen, da omogoča identifikacijo blaga.
Polje 11	Kraj	Oznaka po geonomenklaturi za državo članico, v kateri se nahaja blago. Če se blago nahaja v državi članici organa izdajatelja, je treba to polje pustiti prazno.
Polje 12	Podpis, žig, kraj in datum	Podpis in žig organa izdajatelja. Kraj in datum izdaje dovoljenja.

Podjetje	Dodatna oznaka TARIC za cepiva proti koronavirusom, povezanim s SARS (vrste SARS-CoV)	Dodatna oznaka TARIC za aktivne snovi (1)
AstraZeneca AB	4500	4520
Pfizer / BioNTech	4501	4521
Moderna Switzerland / Moderna Inc	4502	4522
Janssen Pharmaceutica NV	4503	4523
CureVac AG	4504	4524
Sanofi Pasteur / GlaxoSmithKline Biologicals S.A	4505	4525
Novavax	4506	4526
Drugi proizvajalci	4999	4999