(1)

Prilogi I in II k Direktivi 2002/46/ES določata seznam vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji prehranskih dopolnil.

(2)

V skladu s členom 14 Direktive 2002/46/ES je treba predpise o vitaminih in mineralih v prehranskih dopolnilih, ki lahko vplivajo na javno zdravje, sprejeti po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

V skladu s členom 14(1) in členom 14(3)(a) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z (2), se živila ne smejo dajati na trg, če niso varna, ob upoštevanju običajnih pogojev uporabe živila s strani potrošnika.

(4)

Na zahtevo Evropske komisije za pripravo znanstvenega mnenja o nikotinamid ribozid kloridu kot novem živilu, vključno z varnostjo njegove uporabe v prehranskih dopolnilih kot vira niacina ter biološko dostopnostjo nikotinamida (ene od oblik niacina) iz tega vira, v okviru Direktive 2002/46/ES, je Agencija 4. julija 2019 sprejela znanstveno mnenje o varnosti nikotinamid ribozid klorida kot nove živilske sestavine za uporabo kot vira niacina v prehranskih dopolnilih (3).

(5)

Iz navedenega mnenja sledi, da je uporaba nikotinamid ribozid klorida v prehranskih dopolnilih varna, če so upoštevane nekatere omejitve, ki so določene v odobritvi te snovi v Uredbi Komisije (EU) 2020/16 (4).

(6)

Na podlagi pozitivnega mnenja Agencije in odobritve kot nove živilske sestavine z Uredbo (EU) 2020/16 bi bilo treba nikotinamid ribozid klorid vključiti v seznam iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES.

(7)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je bil magnezijev citrat malat vključen v seznam Unije odobrenih novih živil iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/2470 (6). Ta vključitev v seznam določa, da je magnezijev citrat malat odobren izključno kot nova živilska sestavina za uporabo v prehranskih dopolnilih, kot je opredeljeno v Direktivi 2002/46/ES. Ta vključitev ne vključuje najvišje dnevne meje za njegovo uporabo v prehranskih dopolnilih.

(8)

Na zahtevo Evropske komisije za pripravo mnenja o magnezijevem citrat malatu kot viru hranilnih snovi je Agencija sprejela znanstveno mnenje o biološki dostopnosti magnezija iz magnezijevega citrat malata, ko je za prehranske namene dodan prehranskim dopolnilom (7). Agencija je ugotovila, da je magnezijev citrat malat vir, iz katerega je magnezij biološko dostopen. Ocena biološke dostopnosti vira hranilnih snovi je pomembna za oceno njegove varnosti, kot je Agencija pojasnila v svojih smernicah o oceni varnosti virov hranilnih snovi in biološki dostopnosti hranilnih snovi iz njihovih virov („Guidance on safety evaluation of sources of nutrients and bioavailability of nutrient from the sources“) (8). Agencija pojasnjuje, da pri svojem pristopu k ocenjevanju biološke dostopnosti vira hranilnih snovi uporablja primerjalne študije, ki obravnavajo biološko dostopnost kemijskih oblik hranilnih snovi, ki so že na pozitivnih seznamih v zadevni zakonodaji. Agencija nadalje pojasnjuje, da razvrstitev biološke dostopnosti vira hranilnih snovi kot enakovredne, višje ali nižje v primerjavi z referenčnim virom vpliva na varnost vira pri predlaganih uporabah in ravneh uporabe ter ob upoštevanju ustreznih orientacijskih vrednosti na podlagi zdravstvenih razlogov, kot je največji dopustni vnos za samo hranilno snov.

(9)

Agencija v zgoraj navedenih smernicah pojasnjuje, da ocena varnosti vira hranilnih snovi v skladu z ustrezno pravno podlago za to oceno ne vključuje ocene hranilne oz. fiziološke funkcije ali varnosti hranilne snovi kot take. Vendar je Agencija pojasnila, da če je verjetno, da bodo predlagani načini in ravni uporabe dosegli največji dopustni vnos za navedeno hranilno snov, bo to upoštevala v svoji oceni varnosti. Agencija je v svojem znanstvenem mnenju o biološki dostopnosti magnezijevega citrat malata ugotovila, da je bil ob predlaganih najvišjih dovoljenih ravneh uporabe za magnezijev citrat malat obstoječi največji dopustni vnos za magnezij v prehranskih dopolnilih, vodi ali dodan živilom in pijači (250 mg na dan) presežen. Direktiva 2002/46/ES priznava, da je čezmeren vnos vitaminov in mineralov lahko zdravju škodljiv, zato je treba določiti najvišje dovoljene varne ravni za te snovi v prehranskih dopolnilih, kot je ustrezno. Navedene najvišje dovoljene ravni bi bilo treba določiti ob upoštevanju največjega dopustnega vnosa vitamina ali minerala, kot je določeno z znanstveno oceno tveganja na podlagi splošno sprejetih znanstvenih podatkov in vnosa hranilne snovi pri običajni prehrani. Treba je opozoriti, da je Znanstveni odbor za hrano (9) leta 2001 določil največji dopustni vnos za magnezij na podlagi blagega, prehodnega, zlahka reverzibilnega odvajalnega učinka, na katerega se lahko telo brez težav prilagodi. Na podlagi splošno sprejetih znanstvenih podatkov se sporočeni neželeni učinki vnosa magnezija pri uporabi v proizvodnji prehranskih dopolnil ne štejejo za resne posledice, zaradi katerih bi bilo treba pri predlaganih ravneh uporabe v prehranskih dopolnilih določiti najvišjo dovoljeno varno raven za uporabo magnezijevega citrat malata. Vendar bi se to lahko spremenilo, ko bodo na voljo znanstvene informacije, ki bodo dokazale potrebo po določitvi usklajene najvišje dovoljene varne ravni za magnezij. Dokler take mejne vrednosti niso določene na ravni EU, se poleg tega na podlagi meril iz člena 5 Direktive 2002/46/ES lahko uporabljajo nacionalna pravila, ki urejajo uporabo magnezija pri proizvodnji prehranskih dopolnil.

(10)

Na podlagi pozitivnega mnenja Agencije o biološki dostopnosti magnezijevega citrat malata in njegovi odobritvi kot nove živilske sestavine z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo treba magnezijev citrat malat vključiti v seznam iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES.

(11)

V skladu s členom 8(1) in (3) Direktive 2002/46/ES je treba količino bakra v prehranskem dopolnilu navesti na oznaki v številčni obliki z uporabo merske enote, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2002/46/ES. V skladu s členom 8(3) Direktive 2002/46/ES se informacije o tej snovi izrazijo tudi kot odstotek priporočenih vrednosti iz Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10). V skladu s Prilogo I k Direktivi 2002/46/ES se zahteva, da se pri označevanju bakra pri prehranskih dopolnilih uporablja merska enota „μg“, v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 pa „mg“. Zaradi doslednosti in jasnosti bi morala biti merska enota za baker v Prilogi I k Direktivi 2002/46/ES prav tako „mg“. Glede na to, da sprememba merske enote za baker ne bo vplivala na zdravje ljudi, ni treba zaprositi za mnenje Agencije.

(12)

Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalno skupino za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin in njene pripombe so bile upoštevane.

(13)

V izogib motnjam v trgovini bi bilo treba proizvajalcem zagotoviti dovolj časa, da izpolnijo zahteve glede nove merske enote za baker. Glede na to, da ni varnostnih pomislekov, bi bilo poleg tega treba dovoliti trženje obstoječih zalog prehranskih dopolnil, ki vsebujejo baker, po datumu začetka uporabe člena 1 te uredbe do porabe obstoječih zalog.

(14)

Direktivo 2002/46/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2019 (2) določa seznam zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v smislu člena 42 Uredbe (EU) 2016/2031.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2018 (3) določa posebna pravila v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati za izvedbo ocene tveganja iz člena 42(4) Uredbe (EU) 2016/2031 za navedene zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.

(3)

Po predhodni oceni je bilo v Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019 vključenih 35 rastlin za saditev s poreklom iz vseh tretjih držav kot zelo tveganih rastlin, med katerimi so tudi rastline iz rodu Jasminum L.

(4)

Če se v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 na podlagi ocene tveganja ugotovi, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet s poreklom iz tretje države, skupine tretjih držav ali z določenega območja zadevne tretje države predstavlja nesprejemljivo tveganje v zvezi s škodljivimi organizmi, vendar se navedeno tveganje lahko zmanjša na sprejemljivo raven z uporabo nekaterih ukrepov, mora Komisija navedeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet črtati s seznama, določenega z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2019, in jo/ga dodati na seznam iz člena 41(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

(5)

Poleg tega Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1213 (4) določa fitosanitarne ukrepe za vnos na ozemlje Unije nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so bili črtani iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019.

(6)

Izrael je 25. septembra 2019 Komisiji predložil zahtevek za izvoz neukoreninjenih podtaknjencev rastlin za saditev Jasminum polyanthum Franchet (v nadaljnjem besedilu: specificirane rastline). Navedenemu zahtevku je bila priložena zadevna tehnična dokumentacija.

(7)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 12. avgusta 2020 objavila znanstveno mnenje o oceni tveganja blaga za rastline za saditev Jasminum polyanthum iz Izraela (5). Agencija je opredelila Scirtothrips dorsalis, Aonidiella orientalis, Milviscutulus mangiferae, Paracoccus marginatus, Pulvinaria psidii in Colletotrichum siamense kot škodljive organizme za navedene rastline za saditev, ovrednotila ukrepe za zmanjšanje tveganja, opisane v dokumentaciji za navedene škodljive organizme, in ocenila verjetnost nenavzočnosti škodljivih organizmov.

(8)

Na podlagi navedenega mnenja se šteje, da je fitosanitarno tveganje pri vnosu na ozemlje Unije neukoreninjenih podtaknjencev rastlin za saditev Jasminum polyanthum Franchet s poreklom iz Izraela zmanjšano na sprejemljivo raven, pod pogojem, da se uporabljajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja škodljivih organizmov v zvezi z navedenimi rastlinami za saditev.

(9)

Navedeni ukrepi, sprejeti kot fitosanitarne uvozne zahteve, zagotavljajo fitosanitarno zaščito ozemlja Unije pred vnosom specificiranih rastlin. Zato se neukoreninjeni podtaknjenci rastlin za saditev Jasminum polyanthum s poreklom iz Izraela ne bi smeli več šteti za rastline z visokim tveganjem in bi jih bilo treba črtati iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019.

(10)

Ukrepi, ki jih je Izrael opisal v dokumentaciji, se štejejo za zadostne za zmanjšanje tveganja pri vnosu specificiranih rastlin na ozemlje Unije na sprejemljivo raven. Zato bi morali ukrepi, sprejeti s to uredbo, temeljiti na ukrepih, ki jih je Izrael opisal v dokumentaciji.

(11)

Scirtothrips dorsalis je naveden kot karantenski škodljivi organizem za Unijo v Prilogi II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (6). Aonidiella orientalis, Milviscutulus mangiferae, Paracoccus marginatus, Pulvinaria psidii in Colletotrichum siamense še niso vključeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, vendar bi lahko izpolnjevali pogoje za vključitev po nadaljnji popolni oceni tveganja. Zato so potrebni fitosanitarni ukrepi v zvezi z navedenimi škodljivimi organizmi, dokler se ne opravi popolna ocena tveganja.

(12)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1213 bi bilo zato treba nadomestiti z novo prilogo, da bi se vključili navedeni fitosanitarni ukrepi.

(13)

Priloga bi morala vključevati tudi ponovno uvrstitev zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na seznam po abecednem vrstnem redu, da bi se olajšala berljivost navedenega seznama.

(14)

Izkušnje, pridobljene pri nadzoru uvoza po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/2019, so pokazale, da je treba nekatere dodatne oznake kombinirane nomenklature (KN), določene v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (7), vključiti v točko 2 Priloge k navedeni uredbi, da bi zajeli vse blago, ki se trži kot rastline Ullucus tuberosus. Zato bi bilo treba Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2019 ustrezno spremeniti.

(15)

Za izpolnitev obveznosti Unije, ki izhajajo iz Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, bi bilo treba uvoz navedenega blaga ponovno začeti v najkrajšem možnem času.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo, člen 4 pa določa dovoljevanje nove uporabe dodatka.

(2)

Izvleček iz Tagetes erecta, bogat z luteinom, in izvleček iz Tagetes erecta z luteinom/zeaksantinom sta bila dovoljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1097 (3) o dovoljenju za izvleček iz Tagetes erecta, bogat z luteinom, in izvleček iz Tagetes erecta z luteinom/zeaksantinom kot krmna dodatka za perutnino (razen za purane) za pitanje in nesnice ter za manj pomembne vrste perutnine za pitanje in nesnice.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 3. aprila 2019 (4) navedla, da je najvišja predlagana raven uporabe 80 mg skupnih karotenoidov/kg popolne krmne mešanice za izvleček, bogat z luteinom, in izvleček z luteinom/zeaksantinom varna za perutnino za pitanje (razen puranov), manj pomembne vrste perutnine za pitanje, perutnino za nesnice (razen puranov) in manj pomembne vrste perutnine za nesnice. Naslov šestega in sedmega stolpca Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1097 se pomotoma nanaša na „mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage“. Navedeni sklic ni pravilen, saj se mnenje Agencije sklicuje na „skupne karotenoide“. Zato je primerno popraviti naslov šestega in sedmega stolpca preglednice v Prilogi k navedeni izvedbeni uredbi, da se bo odražalo besedilo iz mnenja Agencije z dne 3. aprila 2019.

(4)

Izraza „perutnina za pitanje (razen puranov)“ in „perutnina za nesnice (razen puranov)“ sta bila spremenjena v „pitovni piščanci“ in „kokoši nesnice“. Ta sprememba ne vpliva na kategorije živali, ki so trenutno dovoljene, ali jih spreminja, saj izraz „perutnina“ zajema purane za nesnice in pitanje, pitovne piščance in kokoši nesnice. Zato se je primerneje sklicevati neposredno na pitovne piščance in kokoši nesnice.

(5)

V mnenju Agencije je navedeno tudi, da je najvišja raven uporabe za izvleček z luteinom/zeaksantinom 80 mg skupnih karotenoidov/kg popolne krmne mešanice za perutnino za pitanje (razen puranov), manj pomembne vrste perutnine za pitanje, perutnino za nesnice (razen puranov) in manj pomembne vrste perutnine za nesnice. Poleg tega je Agencija v mnenju navedla, da pri manj pomembnih vrstah matične perutnine najvišja raven uporabe ne bi smela presegati 50 mg skupnih karotenoidov/kg popolne krmne mešanice, ob upoštevanju toksikološkega potenciala zeaksantina pri razmnoževanju. Agencija je v mnenju nadalje navedla, da glede na to, da se pri reji manj pomembnih vrst perutnine ne razlikuje med nesenjem in razplodom, ni mogoče izključiti, da bi se dodatek iz krme za nesnice dajal manj pomembnim vrstam matične perutnine. Pomotoma je v preglednici v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1097 določena najvišja raven karotenoidov izvlečka z luteinom/zeaksantinom za perutnino za pitanje (razen puranov), manj pomembne vrste perutnine za pitanje, perutnino za nesnice (razen puranov) in manj pomembne vrste perutnine za nesnice na 50 mg skupnih karotenoidov/kg krme, vendar bi se morala ta raven uporabljati samo za manj pomembne vrste perutnine za nesnice, da se prepreči kakršna koli napačna uporaba pri matičnih živalih. Za ostale kategorije perutnine bi morala biti najvišja raven uporabe 80 mg skupnih karotenoidov/kg popolne krmne mešanice.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1097 bi bilo zato treba popraviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za tinkturo iz Artemisia vulgaris L. (tinkturo iz navadnega pelina) kot krmni dodatek za vse živalske vrste. Temu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za tinkturo iz Artemisia vulgaris L. (tinktura iz navadnega pelina) kot krmni dodatek za vse živalske vrste. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 4. oktobra 2019 (2) in 1. julija 2020 (3) navedla, da tinktura iz Artemisia vulgaris L. (tinktura iz navadnega pelina) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in potrošnikov ali na okolje. Agencija je navedla, da ni mogoče sprejeti sklepov o tem, ali je dodatek morebiti dražilen za kožo/oči ali povzročitelj preobčutljivosti kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka.

(5)

Agencija je tudi navedla, da so Artemisia vulgaris L. in njegovi ekstrakti na splošno priznani kot aroma za živila, njihova funkcija v krmi pa bi bila v bistvu enaka tisti v živilih, zato dodatno dokazovanje učinkovitosti ni potrebno. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena tinkture iz Artemisia vulgaris L. (tinktura iz navadnega pelina) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedene snovi.

(7)

Treba bi bilo določiti omejitve in pogoje, da se omogoči boljši nadzor. Na oznaki dodatka bi bilo treba zlasti navesti priporočeno vsebnost. Kadar je taka vsebnost presežena, bi bilo treba na oznaki premiksov navesti nekatere informacije.

(8)

Dejstvo, da uporaba tinkture iz Artemisia vulgaris L. (tinktura iz navadnega pelina) kot aromatične snovi v vodi za pitje ni dovoljena, ne izključuje njegove uporabe v krmnih mešanicah, ki se dajejo prek vode.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za pripravek iz Enterococcus faecium DSM 7134. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Enterococcus faecium DSM 7134 kot krmni dodatek za kokoši nesnice in njegovo uvrstitev v kategorijo „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 30. septembra 2020 (2) ugotovila, da pripravek iz Enterococcus faecium DSM 7134 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, varstvo potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da ta pripravek ni dražilen za kožo ali oči, vendar je morebitni povzročitelj preobčutljivosti kože in dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da je pripravek lahko učinkovit kot zootehnični dodatek v krmnih mešanicah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Enterococcus faecium DSM 7134 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo proizvoda, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je 10. decembra 2019, 20. januarja 2020, 3. februarja 2020 in 26. marca 2020 sprejel sklepe (EU) 2019/2157 (1), (EU) 2020/102 (2), (EU) 2020/144 (3) oziroma (EU) 2020/511 (4) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2020 do 25. januarja 2025. Svet je 8. junija 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/766 (5) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 1. februarja 2020 do 25. januarja 2025. Svet je 30. julija 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/1153 (6) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij.

(2)

Zaradi konca mandata Eve Borchorst MEJNERTZ se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

Line KROGH LAY, Member of a Local Assembly: Stevns kommunalbestyrelse.