ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 81

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 64
9. marec 2021


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) 2021/406 z dne 5. marca 2021 o spremembi uredb (EU) 2021/91 in (EU) 2021/92 glede nekaterih začasnih ribolovnih možnosti za leto 2021 v vodah Unije in vodah zunaj Unije

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/407 z dne 3. novembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev citronske kisline kot aktivne snovi v Prilogo I k Uredbi ( 1 )

15

 

*

Uredba Komisije (EU) 2021/408 z dne 2. marca 2021 o zaprtju ribolova na morskega lista v vodah območja 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

18

 

*

Uredba Komisije (EU) 2021/409 z dne 3. marca 2021 o zaprtju ribolova na morsko ploščo na območju 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

21

 

*

Uredba Komisije (EU) 2021/410 z dne 4. marca 2021 o zaprtju ribolova na mol na območju 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

24

 

*

Uredba Komisije (EU) 2021/411 z dne 4. marca 2021 o zaprtju ribolova na trsko na območju 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

27

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/412 z dne 8. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/962 glede pregleda začasnega preklica dovoljenja za etoksikvin kot krmni dodatek ( 1 )

30

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/413 z dne 8. marca 2021 o obnovitvi odobritve krvne moke kot aktivne snovi z majhnim tveganjem v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )

32

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/414 z dne 8. marca 2021 o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

37

 

 

DIREKTIVE

 

*

Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2021/415 z dne 8. marca 2021 o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS in 66/402/EGS za prilagoditev taksonomskih skupin in imen nekaterih vrst semen in plevela razvoju znanstvenih in tehničnih dognanj ( 1 )

65

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2021/416 z dne 22. februarja 2021

70

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/1


UREDBA SVETA (EU) 2021/406

z dne 5. marca 2021

o spremembi uredb (EU) 2021/91 in (EU) 2021/92 glede nekaterih začasnih ribolovnih možnosti za leto 2021 v vodah Unije in vodah zunaj Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter mnenji svetovalnih svetov.

(2)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP) iz člena 2(2) navedene uredbe. Za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, bi bilo treba TAC določiti v skladu s pravili iz navedenih načrtov. Na podlagi člena 16(1) navedene uredbe se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo.

(3)

Celotni dovoljeni ulov (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov ter zagotavljanju poštene obravnave med ribiškimi sektorji in na podlagi mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti na zasedanjih svetovalnih svetov.

(4)

Kot posledica izstopa Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije so številni staleži postali deljeni staleži. Komisija bo začela dvostranska posvetovanja z Združenim kraljestvom in Norveško ter tristranska posvetovanja z Združenim kraljestvom in Norveško na podlagi osnutka stališča Unije, ki ga mora potrditi Svet. Ker ta posvetovanja še niso zaključena, bi moral Svet na način, ki dosledno spoštuje Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS)) ter pravice in obveznosti obalnih držav, pa tudi njihove suverenosti in jurisdikcije, določiti začasne TAC, ki se lahko lovijo v vodah Unije in mednarodnih vodah ter vodah, do katerih ribiškim plovilom Unije dostop dovolijo tretje države.

(5)

Svet je 15. in 16. decembra 2020 dosegel politični dogovor o ribolovnih možnostih za leto 2021. Svet se je strinjal, da bi bilo treba določiti začasne TAC za staleže, ki se delijo s tretjimi državami, dokler se zadevna posvetovanja ne zaključijo v skladu s pravnim okvirom Unije in mednarodnimi obveznostmi ali, če jih ni mogoče uspešno zaključiti, dokler Svet za Unijo ne določi enostranskih TAC za leto 2021.

(6)

Namen začasnih TAC iz uredb Sveta (EU) 2021/91 (2) in (EU) 2021/92 (3), ki odražata politični dogovor, dosežen v Svetu, je zagotoviti nadaljevanje trajnostnih ribolovnih dejavnosti Unije. Te začasne ribolovne možnosti nikakor ne bi smele ovirati določanja dokončnih ribolovnih možnosti v skladu z mednarodnimi sporazumi in izidom posvetovanj, pravnim okvirom Unije ter znanstvenim mnenjem. Kot splošni pristop bi morale ustrezati 25-odstotnemu deležu ribolovnih možnosti Unije, določenih za leto 2020. Vendar bi bilo treba v zelo omejenem številu primerov uporabiti drug odstotek, kadar se staleži lovijo predvsem v začetku leta. Ta pristop ne posega v deleže Unije, določene v Sporazumu o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom (4) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju), ki se bodo uporabili za določitev dokončnih TAC.

(7)

Seznam staležev, za katere bi se moral uporabljati odstotek, višji od 25 %, bi moral temeljiti na analizi izkoriščenosti kvot v prvem četrtletju zadnjih treh let (2018–2020) za države članice, ki so zahtevale višji začasni TAC. Začasni TAC ne bi smeli presegati morebitnih dokončnih TAC, ki so bili brez poseganja v prihodnja posvetovanja s tretjimi državami ocenjeni v skladu z znanstvenim mnenjem in ob upoštevanju deležev Unije, določenih v Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Ta zvišanja začasnih TAC so v skladu z mnenjem ICES, veljavnim pravnim okvirom Unije ter Sporazumom o trgovini in sodelovanju. Ribiškim plovilom Unije bodo omogočila izkoriščanje ribolovnih možnosti, do katerih so upravičena in ki bi jim bile sicer odvzete zaradi sezonske narave ribolova zadevnih staležev.

(8)

Podatki o mesečnem ulovu iz preteklih let, kot so bili sporočeni Komisiji, kažejo, da se staleži nekaterih drugih pelagičnih in pridnenih vrst lovijo predvsem na začetku leta. Zato bi bilo treba na podlagi navedenih podatkov o ulovu in v skladu z znanstvenim mnenjem za zadevne TAC določiti višji odstotek, ki ustreza deležu ribolovnih možnosti Unije, določenih za leto 2021, brez poseganja v pristop, ki bi se lahko uporabil v kakršnih koli prihodnjih mednarodnih sporazumih in/ali posvetovanjih.

(9)

Uredbi (EU) 2021/91 in (EU) 2021/92 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Omejitve ulova iz uredb (EU) 2021/91 in (EU) 2021/92 se uporabljajo od 1. januarja 2021. Določbe o omejitvah ulova, ki jih uvaja ta uredba, bi zato morale začeti veljati čim prej in se uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2021. Taka retroaktivna uporaba ne vpliva na načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj so zadevne ribolovne možnosti večje in še niso bile izkoriščene. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (EU) 2021/91

Priloga k Uredbi (EU) 2021/91 se spremeni v skladu z delom A Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Sprememba Uredbe (EU) 2021/92

Uredba (EU) 2021/92 se spremeni:

(1)

Priloga IA se spremeni v skladu z delom B Priloge k tej uredbi;

(2)

Priloga IB se spremeni v skladu z delom C Priloge k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. marca 2021

Za Svet

Predsednica

A. P. ZACARIAS


(1)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(2)  Uredba Sveta (EU) 2021/91 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022 (UL L 31, 29.1.2021, str. 20).

(3)  Uredba Sveta (EU) 2021/92 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 31, 29.1.2021, str. 31).

(4)  Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 444, 31.12.2020, str. 14).


PRILOGA

DEL A

V Prilogi k Uredbi (EU) 2021/91 se tabela ribolovnih možnosti za sluzoglavke v vodah Unije in mednarodnih vodah območij 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12 in 14 nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

sluzoglavke

Beryx spp.

Območje:

vode Unije in mednarodne vode območij 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12 in 14

(ALF/3X14-)

Leto

2021

 

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 8(1) te uredbe.

Irska

4

(1)

Španija

29

(1)

Francija

8

(1)

Portugalska

82

(1)

Unija

123

(1)

Združeno kraljestvo

4

(1)

TAC

127

(1)

(1)

Izključno za prilov. Usmerjeni ribolov v okviru te kvote ni dovoljen.“

DEL B

Priloga IA k Uredbi (EU) 2021/92 se spremeni:

(1)

tabela ribolovnih možnosti za merjaščevke v vodah Unije in mednarodnih vodah območij 6, 7 in 8 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

merjaščevke

Caproidae

Območje:

vode Unije in mednarodne vode območij 6, 7 in 8

(BOR/678-)

Danska

1 645

 

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.“

Irska

4 632

 

Unija

6 277

 

Združeno kraljestvo

426

 

 

TAC

6 703

 

(2)

tabela ribolovnih možnosti za morske spake na območju 7 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

morske spake

Lophiidae

Območje:

območje 7

(ANF/07.)

Belgija

1 468

(1)

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Nemčija

164

(1)

Španija

583

(1)

Francija

9 419

(1)

Irska

1 204

(1)

Nizozemska

190

(1)

Unija

13 028

(1)

Združeno kraljestvo

2 857

(1)

 

TAC

15 885

 

(1)

Posebni pogoj: od tega je do 10 % dovoljeno uloviti na območjih 8a, 8b, 8d in 8e (ANF/*8ABDE).“

(3)

tabela ribolovnih možnosti za mola na območjih 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7 g, 7h, 7j in 7k se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

mol

Merlangius merlangus

Območje:

območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k

(WHG/7X7A-C)

Belgija

37

 

Analitski TAC

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.“

Francija

2 258

 

Irska

1 629

 

Nizozemska

18

 

Unija

3 942

 

Združeno kraljestvo

404

 

 

TAC

4 346

 

(4)

tabela ribolovnih možnosti za sinjega mola v vodah Unije in mednarodnih vodah območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

sinji mol

Micromesistius poutassou

Območje:

vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14

(WHB/1X14)

Danska

34 892

(1)

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Nemčija

13 566

(1)

Španija

29 581

(1) (2)

Francija

24 282

(1)

Irska

27 019

(1)

Nizozemska

42 546

(1)

Portugalska

2 748

(1) (2)

Švedska

8 631

(1)

Unija

183 265

(1) (3)

Norveška

69 930

 

Ferski otoki

7 000

 

Združeno kraljestvo

45 274

(1)

 

TAC

Ni relevantno.

(1)

Posebni pogoj: od celotne omejitve dostopa v višini 24 375 ton za Unijo lahko države članice v vodah Ferskih otokov (WHB/*05-F.) ulovijo naslednji odstotek svojih kvot: 14,3 %.

(2)

Ta kvota se lahko prenese na območja 8c, 9 in 10; v vode Unije območja CECAF 34.1.1. Vendar je treba o teh prenosih vnaprej obvestiti Komisijo.

(3)

Posebni pogoj: v vodah Unije in mednarodnih vodah območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14 (WHB/*NZJM1) ter območij 8c, 9 in 10 ter vodah Unije območja CECAF 34.1.1 (WHB/*NZJM2) je v norveški ekonomski coni ali na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen lahko ulovljena naslednja količina:

133 566 “

(5)

tabela ribolovnih možnosti za sinjega mola na območjih 8c, 9 in 10; v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

sinji mol

Micromesistius poutassou

Območje:

območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1

(WHB/8C3411)

Španija

25 065

 

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Portugalska

6 266

 

Unija

31 331

(1)

 

TAC

Ni relevantno.

(1)

Posebni pogoj: v vodah Unije in mednarodnih vodah območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14 (WHB/*NZJM1) ter območij 8c, 9 in 10 ter vodah Unije območja CECAF 34.1.1 (WHB/*NZJM2) je v norveški ekonomski coni ali na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen lahko ulovljena naslednja količina:

133 566 “

(6)

tabela ribolovnih možnosti za sinjega mola v vodah Unije območij 2, 4a, 5, 6 severno od 56° 30′ S in območja 7 zahodno od 12° Z se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

sinji mol

Micromesistius poutassou

Območje:

vode Unije območij 2, 4a, 5, 6 severno od 56° 30′ S in območja 7 zahodno od 12° Z

(WHB/24A567)

Norveška

133 566

(1) (2)

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Ferski otoki

26 250

(3) (4)

 

TAC

Ni relevantno.

(1)

Se všteva v kvoto, ki jo je določila Norveška.

(2)

Posebni pogoj: ulov na območju 4a ne preseže naslednje količine (WHB/* 04A-C):

28 000

Ta omejitev ulova na območju 4a znaša naslednji odstotek omejitve dostopa za Norveško:

18 %

(3)

Se všteva v kvoto, ki so jo določili Ferski otoki.

(4)

Posebni pogoji: lahko se lovi tudi na območju 6b (WHB/*06B-C). Ulov na območju 4a ne presega naslednje količine (WHB/*04A-C):

6 563 “

(7)

tabela ribolovnih možnosti za škampa na območju 7 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

škamp

Nephrops norvegicus

Območje:

območje 7

(NEP/07.)

Španija

252

(1)

Analitski TAC

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Francija

1 022

(1)

Irska

1 550

(1)

Unija

2 824

(1)

Združeno kraljestvo

1 379

(1)

 

TAC

4 203

(1)

(1)

Posebni pogoj: v mejah navedenih kvot ulov na naslednjem območju ne sme preseči spodaj navedenih količin:

funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7 (NEP/*07U16):

Španija

437

Francija

274

Irska

526

Unija

1 237

Združeno kraljestvo

213“

(8)

tabela ribolovnih možnosti za morsko ploščo na območjih 7d in 7e se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

morska plošča

Pleuronectes platessa

Območje:

območji 7d in 7e

(PLE/7DE.)

Belgija

674

 

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.“

Francija

2 247

 

Unija

2 921

 

Združeno kraljestvo

1 198

 

 

TAC

4 119

 

(9)

tabela ribolovnih možnosti za valovito progasto ražo na območjih 7d in 7e se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

valovito progasta raža

Raja undulata

Območje:

območji 7d in 7e

(RJU/7DE.)

Belgija

13

(1)

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Estonija

0

(1)

Francija

63

(1)

Nemčija

0

(1)

Irska

16

(1)

Litva

0

(1)

Nizozemska

0

(1)

Portugalska

0

(1)

Španija

14

(1)

Unija

106

(1)

Združeno kraljestvo

35

(1)

 

TAC

141

(1)

(1)

Ta vrsta se ne lovi na območjih, za katera velja ta TAC. Ta vrsta se lahko iztovori le cela ali brez drobovja. Prejšnje določbe ne posegajo v prepovedi iz členov 20 in 57 te uredbe za območja, ki so določena v navedenih členih.“

(10)

tabela ribolovnih možnosti za skušo v območjih 3a in 4; v vodah Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

skuša

Scomber scombrus

Območje:

območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32

(MAC/2A34.)

Belgija

407

(1)(2)

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Danska

13 999

(1)(2)

Nemčija

424

(1)(2)

Francija

1 281

(1)(2)

Nizozemska

1 289

(1)(2)

Švedska

3 821

(1) (2)(3)

Unija

21 221

(1) (2)

Norveška

133 741

(4)

Združeno kraljestvo

1 194

(1)(2)

 

TAC

Ni relevantno.

(1)

V mejah navedenih kvot ulov na naslednjih območjih ne sme preseči spodaj navedenih količin:

 

norveške vode območja 2a (MAC/*02AN-)

vode Ferskih otokov (MAC/*FRO1)

Belgija

55

56

Danska

1 887

1 929

Nemčija

57

59

Francija

173

176

Nizozemska

174

178

Švedska

515

527

Unija

2 860

2 925

 

 

 

Združeno kraljestvo

161

165

(2)

Lovi se lahko tudi v norveških vodah območja 4a (MAC/*4AN.).

(3)

Posebni pogoj: vključno z naslednjo tonažo, ki se lovi v norveških vodah območij 2a in 4a (MAC/*2A4AN):

190

Pri ribolovu na podlagi tega posebnega pogoja se prilovi trske, vahnje, polaka, mola in saja vštevajo v kvote za te vrste.

(4)

Odšteje se od norveškega deleža TAC (kvota za dostop). Ta količina vključuje naslednji norveški delež TAC v Severnem morju:

38 778

Ta kvota se lahko lovi le na območju 4a (MAC/*04A.), razen naslednje količine, izražene v tonah, ki se lahko lovi na območju 3a (MAC/*03A.):

2 100

Posebni pogoj: v mejah navedenih kvot ulov ne sme preseči spodaj navedenih količin na naslednjih območjih:

 

območje 3a

območji 3a in 4bc

območje 4b

območje 4c

območje 6, mednarodne vode območja 2a, od 1. januarja do 15. februarja in od 1. septembra do 31. decembra

 

(MAC/*03A.)

(MAC/*3A4BC)

(MAC/*04 B.)

(MAC/*04C.)

(MAC/*2A6.)

Danska

0

2 891

0

0

8 399

Francija

0

343

0

0

0

Nizozemska

0

343

0

0

0

Švedska

0

0

273

7

2 179

Združeno kraljestvo

0

343

0

0

0

Norveška

2 100

0

0

0

0“

(11)

tabela ribolovnih možnosti za skušo na območjih 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; v vodah Unije in mednarodnih vodah območja 5b; v mednarodnih vodah območij 2a, 12 in 14 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

skuša

Scomber scombrus

Območje:

območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodnih vodah območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14

(MAC/2CX14-)

Nemčija

17 562

(1)

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Španija

19

(1)

Estonija

146

(1)

Francija

11 709

(1)

Irska

58 539

(1)

Latvija

108

(1)

Litva

108

(1)

Nizozemska

25 610

(1)

Poljska

1 237

(1)

Unija

115 038

(1)

Norveška

12 369

(2) (3)

Ferski otoki

26 142

(4)

Združeno kraljestvo

160 985

(1)

 

TAC

Ni relevantno.

(1)

Posebni pogoj: od tega se do 25 % lahko da na voljo za izmenjave s Španijo, Francijo in Portugalsko v območjih 8c, 9 in 10 v vodah Unije CECAF 34.1.1 (MAC/*8C910).

(2)

Lahko se lovi na območjih 2a, 6a severno od 56° 30′ S, 4a, 7d, 7e, 7f in 7h (MAC/*AX7H).

(3)

Norveška lahko severno od 56° 30′ S ulovi spodaj navedeno količino omejitve dostopa v tonah (MAC/*N5630). Količine, ki niso vključene v opombo 2, se vštevajo v omejitev ulova, ki jo določi Norveška.

28 659

(4)

Ta količina se odšteje od omejitve ulova Ferskih otokov (kvota za dostop). Lahko se lovi samo na območju 6a severno od 56° 30′ S (MAC/*6AN56). Vendar se od 1. januarja do 15. februarja in od 1. oktobra do 31. decembra v okviru te kvote lahko lovi tudi na območjih 2a in 4a severno od 59° (območje EU) (MAC/*24N59).

Posebni pogoj: v mejah navedenih kvot ulov na naslednjih območjih in v naslednjih obdobjih ne sme preseči spodaj navedenih količin:

 

vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a. V obdobjih od 1. januarja do 15. februarja in od 1. septembra do 31. decembra

norveške vode območja 2a

vode Ferskih otokov

 

(MAC/*4A-EN)

(MAC/*2AN-)

(MAC/*FRO2)

Nemčija

10 599

1 428

1 461

Francija

7 067

951

974

Irska

35 330

4 762

4 871

Nizozemska

15 457

2 082

2 131

Unija

68 453

9 223

9 437

Združeno kraljestvo

97 162

13 097

13 395 “

(12)

tabela ribolovnih možnosti za skušo na območjih 8c, 9 in 10; v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

skuša

Scomber scombrus

Območje:

območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1

(MAC/8C3411)

Španija

24 990

(1)

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Francija

166

(1)

Portugalska

5 165

(1)

Unija

30 321

 

 

TAC

Ni relevantno.

(1)

Posebni pogoj: količine, ki se lahko izmenjajo z drugimi državami članicami, se lahko lovijo na območjih 8a, 8b in 8d (MAC/*8ABD.). Kljub temu pa količine, ki jih za namen zamenjave dajo na voljo Španija, Portugalska ali Francija in se ulovijo na območjih 8a, 8b in 8d, ne smejo presegati 25 % kvot države članice dajalke.

Posebni pogoj: v mejah navedenih kvot ulov na naslednjem območju ne sme preseči spodaj navedenih količin:

območje 8b (MAC/*08B.)

Španija

2 099

Francija

14

Portugalska

433“

(13)

tabela ribolovnih možnosti za morski list v vodah Unije območij 2a in 4 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

morski list

Solea solea

Območje:

vode Unije območij 2a in 4

(SOL/24-C.)

Belgija

731

 

Analitski TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Danska

334

 

Nemčija

585

 

Francija

146

 

Nizozemska

6 597

 

Unija

8 393

 

Norveška

5

(1)

Združeno kraljestvo

376

 

 

TAC

8 774

 

(1)

Lovi se lahko samo v vodah Unije območja 4 (SOL/*04-C.).“

(14)

tabela ribolovnih možnosti za morski list na območjih 7b in 7c se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

morski list

Solea solea

Območje:

območji 7b in 7c

(SOL/7BC.)

Francija

6

 

Previdnostni TAC“

Irska

28

 

Unija

34

 

 

TAC

34

 

(15)

tabela ribolovnih možnosti za morski list na območju 7d se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

morski list

Solea solea

Območje:

območje 7d

(SOL/07D.)

Belgija

339

 

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 8(2) te uredbe.

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.“

Francija

678

 

Unija

1 017

 

Združeno kraljestvo

242

 

 

TAC

1 259

 

(16)

tabela ribolovnih možnosti za šure in z njim povezan prilov v vodah Unije območij 2a, 4a; območjih 6, 7a–c, 7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; v vodah Unije in mednarodnih vodah območja 5b; mednarodnih vodah območij 12 in 14 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

šuri in z njimi povezan prilov

Trachurus spp.

Območje:

vode Unije območij 2a, 4a; območja 6, 7a–c, 7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14

(JAX/2A-14)

Danska

5 457

(1) (3)

Analitski TAC

Uporablja se člen 7(1) te uredbe.

Nemčija

4 258

(1) (2) (3)

Španija

5 808

(3) (5)

Francija

2 191

(1) (2) (3) (5)

Irska

14 181

(1) (3)

Nizozemska

17 085

(1) (2) (3)

Portugalska

559

(3) (5)

Švedska

540

(1) (3)

Unija

50 079

(3)

Ferski otoki

1 280

(4)

Združeno kraljestvo

5 135

(1) (2) (3)

 

TAC

56 494

 

(1)

Posebni pogoj: do 5 % te kvote, ulovljene v vodah Unije območja 2a ali 4a pred 30. junijem, se lahko všteje v kvoto za vode Unije območij 4b, 4c in 7d (JAX/*2A4AC).

(2)

Posebni pogoj: do 5 % te kvote se lahko ulovi na območju 7d (JAX/*07D.). V skladu s tem posebnim pogojem in opombo (3) se prilovi merjaščevk in mola sporočajo ločeno pod naslednjo kodo: (OTH/*07D.).

(3)

Kvoto lahko do 5 % sestavlja prilov merjaščevk, vahnje, mola in skuše (OTH/* 2A-14). Prilov merjaščevk, vahnje, mola in skuše, ki se všteva v kvoto v skladu s to določbo, in prilov vrst, ki se všteva v kvoto v skladu s členom 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, skupaj ne presegata 9 % kvote.

(4)

Omejeno na območja 4a, 6a (samo severno od 56° 30′ S), 7e, 7f in 7h.

(5)

Posebni pogoj: do 80 % te kvote se lahko ulovi na območju 8c (JAX/*08C2). V skladu s tem posebnim pogojem in opombo (3) se prilovi merjaščevk in mola sporočajo ločeno pod naslednjo kodo: (OTH/*08C2).“

DEL C

Priloga IB k Uredbi (EU) 2021/92 se spremeni:

(1)

tabela ribolovnih možnosti za sleda v vodah Unije, vodah Ferskih otokov, norveških vodah ter mednarodnih vodah območij 1 in 2 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

sled

Clupea harengus

Območje:

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2

(HER/1/2-)

Belgija

10

(1)

Analitski TAC

Uporablja se člen 7(1) te uredbe

Danska

9 965

(1)

Nemčija

1 745

(1)

Španija

33

(1)

Francija

430

(1)

Irska

2 580

(1)

Nizozemska

3 566

(1)

Poljska

504

(1)

Portugalska

33

(1)

Finska

154

(1)

Švedska

3 692

(1)

Unija

22 713

(1)

Združeno kraljestvo

6 371

(1)

Ferski otoki

5 950

(2)(3)

Norveška

26 175

(2)(4)

 

TAC

446 755

 

(1)

Ob sporočanju ulova Komisiji se hkrati sporočijo tudi ulovljene količine na vsakem od naslednjih območij: upravno območje NEAFC in vode Unije.

(2)

Lahko se lovi v vodah Unije severno od 62° S.

(3)

Se všteva v omejitve ulova Ferskih otokov.

(4)

Se všteva v omejitve ulova Norveške.

Posebni pogoj: v mejah navedenih kvot ulov na naslednjih območjih ne sme preseči spodaj navedenih količin:

norveške vode severno od 62° S in ribolovno območje okrog otoka Jan Mayen (HER/*2AJMN)

26 175

območji 2 in 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (HER/*25B-F)

Belgija

2

Uporablja se člen 7(1) te uredbe“

Danska

2 040

Nemčija

357

Španija

7

Francija

88

Irska

528

Nizozemska

729

Poljska

103

Portugalska

7

Finska

31

Švedska

756

Združeno kraljestvo

1 303

(2)

tabela ribolovnih možnosti za trsko v norveških vodah območij 1 in 2 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

trska

Gadus morhua

Območje:

Norveške vode območij 1 in 2

(COD/1N2AB.)

Nemčija

1 300

 

Analitski TAC

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja

Člen 7(1) te uredbe se ne uporablja“

Grčija

161

 

Španija

1 450

 

Irska

161

 

Francija

1 194

 

Portugalska

1 450

 

Unija

5 716

 

Združeno kraljestvo

5 044

 

 

TAC

Ni relevantno.

 


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/15


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/407

z dne 3. novembra 2020

o spremembi Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev citronske kisline kot aktivne snovi v Prilogo I k Uredbi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 28(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Citronska kislina je bila ocenjena kot obstoječa aktivna snov v okviru programa pregledovanja iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 528/2012, uvedenega z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1062/2014 (2).

(2)

V skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 je Odbor za biocidne proizvode ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa 16. februarja 2016 (3) sprejel mnenje Evropske agencije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija). V mnenju je bilo ugotovljeno, da je za biocidne proizvode 2. vrste proizvodov, ki vsebujejo citronsko kislino, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), torej zahteve, ki veljajo za preverjanje vloge za odobritev citronske kisline v skladu s členom 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(3)

Zato je bila citronska kislina z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1938 (5) odobrena kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 2. vrste proizvodov.

(4)

V mnenju Agencije je bilo prav tako ugotovljeno, da citronska kislina ne vzbuja zaskrbljenosti in je zato upravičena do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(5)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je zato primerno citronsko kislino vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Ker je bila citronska kislina ocenjena na osnovi dokumentacije o aktivni snovi, ki izpolnjuje zahteve iz člena 11(1) Direktive 98/8/ES, bi bilo treba citronsko kislino vključiti v kategorijo 6 Priloge I k navedeni uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 528/2012 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. novembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3)  Mnenje Odbora za biocidne proizvode o vlogi za odobritev aktivne snovi: Citronska kislina, 2. vrsta proizvodov, ECHA/BPC/088/2016, sprejeto dne 16. februarja 2016.

(4)  Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1938 z dne 4. novembra 2016 o odobritvi citronske kisline kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 2. vrste proizvodov (UL L 299, 5.11.2016, str. 54).


PRILOGA

V Prilogi I k Uredbi (EU) št. 528/2012 se v kategoriji 6 seznama aktivnih snovi iz člena 25(a) doda naslednji vnos:

Številka EC

Ime/skupina

Omejitev

Opomba

„201-069-1

Citronska kislina

Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (*1): 995 g/kg

Št. CAS: 77-92-9


(*1)  Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna ocenjeni aktivni snovi.“.


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/18


UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/408

z dne 2. marca 2021

o zaprtju ribolova na morskega lista v vodah območja 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža morskega lista v vodah območja 7a s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota, ki je bila za leto 2020 dodeljena Belgiji za stalež morskega lista v vodah območja 7a, kot je določeno v Prilogi, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.

Člen 2

Prepovedi

1.   Ribolov na stalež iz člena 1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Zlasti je prepovedano izsledovati ribe ter metati, nastavljati ali vleči ribolovno orodje za namen ribolova na navedeni stalež.

2.   Pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelava na krovu, prenašanje, reja v mrežastih kletkah, pitanje in iztovarjanje rib in ribiških proizvodov iz tega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila, so še naprej dovoljeni za ulove pred navedenim datumom.

3.   Nenamerni ulov vrste iz navedenega staleža z navedenimi plovili se izvleče na krov in obdrži na krovu ribiških plovil, evidentira, iztovori in odšteje od kvot v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2021

Za Komisijo

V imenu predsednice

Virginijus SINKEVIČIUS

Član Komisije


(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).


PRILOGA

Št.

35/TQ123

DRŽAVA ČLANICA

Belgija

STALEŽ

SOL/07A.

VRSTA

morski list (Solea solea)

CONA

7a

DATUM ZAPRTJA

24.12.2020


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/21


UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/409

z dne 3. marca 2021

o zaprtju ribolova na morsko ploščo na območju 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža morske plošče na območju 7a s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota, ki je bila za leto 2020 dodeljena Belgiji za stalež morske plošče na območju 7a in je navedena v Prilogi, velja za izčrpano od datuma iz Priloge.

Člen 2

Prepovedi

1.   Ribolov na stalež iz člena 1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Zlasti je prepovedano izsledovati ribe ter metati, nastavljati ali vleči ribolovno orodje za namen ribolova na navedeni stalež.

2.   Pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelava na krovu, prenašanje, reja v mrežastih kletkah, pitanje in iztovarjanje rib in ribiških proizvodov iz tega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila, so še naprej dovoljeni za ulove pred navedenim datumom.

3.   Nenamerni ulov vrste iz navedenega staleža z navedenimi plovili se izvleče na krov in obdrži na krovu ribiških plovil, evidentira, iztovori in odšteje od kvot v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. marca 2021

Za Komisijo

V imenu predsednice

Virginijus SINKEVIČIUS

Član Komisije


(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).


PRILOGA

Št.

36/TQ123

DRŽAVA ČLANICA

Belgija

STALEŽ

PLE/07A.

VRSTA

morska plošča (Pleuronectes platessa)

CONA

7a

DATUM ZAPRTJA

24.12.2020


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/24


UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/410

z dne 4. marca 2021

o zaprtju ribolova na mol na območju 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža mola na območju 7a s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota, ki je bila za leto 2020 dodeljena Belgiji za stalež mola na območju 7a in je navedena v Prilogi, velja za izčrpano od datuma iz Priloge.

Člen 2

Prepovedi

1.   Ribolov na stalež iz člena 1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Zlasti je prepovedano izsledovati ribe ter metati, nastavljati ali vleči ribolovno orodje za namen ribolova na navedeni stalež.

2.   Pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelava na krovu, prenašanje, reja v mrežastih kletkah, pitanje in iztovarjanje rib in ribiških proizvodov iz tega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila, so še naprej dovoljeni za ulove pred navedenim datumom.

3.   Nenamerni ulov vrste iz navedenega staleža z navedenimi plovili se izvleče na krov in obdrži na krovu ribiških plovil, evidentira, iztovori in odšteje od kvot v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. marca 2021

Za Komisijo

V imenu predsednice

Virginijus SINKEVIČIUS

Član Komisije


(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).


PRILOGA

Št.

38/TQ123

Država članica

Belgija

Stalež

WHG/07A.

Vrsta

mol (Merlangius merlangus)

Cona

7a

Datum zaprtja

24.12.2020


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/27


UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/411

z dne 4. marca 2021

o zaprtju ribolova na trsko na območju 7a za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža trske na območju 7a s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota, ki je bila za leto 2020 dodeljena Belgiji za stalež trske na območju 7a in je navedena v Prilogi, velja za izčrpano od datuma iz Priloge.

Člen 2

Prepovedi

1.   Ribolov na stalež iz člena 1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Zlasti je prepovedano izsledovati ribe ter metati, nastavljati ali vleči ribolovno orodje za namen ribolova na navedeni stalež.

2.   Pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelava na krovu, prenašanje, reja v mrežastih kletkah, pitanje in iztovarjanje rib in ribiških proizvodov iz tega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila, so še naprej dovoljeni za ulove pred navedenim datumom.

3.   Nenamerni ulov vrste iz navedenega staleža z navedenimi plovili se izvleče na krov in obdrži na krovu ribiških plovil, evidentira, iztovori in odšteje od kvot v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. marca 2021

Za Komisijo

V imenu predsednice

Virginijus SINKEVIČIUS

Član Komisije


(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).


PRILOGA

Št.

39/TQ123

DRŽAVA ČLANICA

Belgija

STALEŽ

COD/07A.

VRSTA

trska (Gadus morhua)

CONA

7a

DATUM ZAPRTJA

24.12.2020


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/30


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/412

z dne 8. marca 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/962 glede pregleda začasnega preklica dovoljenja za etoksikvin kot krmni dodatek

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/962 (2) je bilo začasno preklicano dovoljenje za dodatek etoksikvin na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) z dne 21. oktobra 2015 (3), ki zaradi splošnega pomanjkanja podatkov, ki jih je vložnik predložil v okviru postopka za izdajo dovoljenja, ni mogla sprejeti ugotovitev o varnosti in učinkovitosti dodatka.

(2)

Dovoljenje za dodatek etoksikvin je bilo začasno preklicano do predložitve in ocene dodatnih podatkov, ki jih mora vložnik predložiti v skladu s časovnim razporedom, ki v prednostnem vrstnem redu navaja študije, ki jih je treba izvesti zaporedno. V skladu z navedenim časovnim razporedom naj bi bili rezultati zadnje od teh študij na voljo do julija 2018.

(3)

V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/962 je treba ukrep začasnega preklica pregledati najpozneje do 31. decembra 2020 po ustrezni proučitvi zahtevanih dodatnih podatkov.

(4)

Čeprav je vložnik predložil zaporedne pakete dodatnih podatkov, je prišlo do večjih zamud pri pripravi niza podatkov, zlasti v zvezi z dokazovanjem varnosti etoksikvina za okolje. Razlogi za navedene zamude vključujejo potrebo po začetku nadaljnjih študij za izpolnitev posebnih zahtev glede podatkov iz Uredbe Komisije (ES) št. 429/2008 (4) in s tem povezanih podrobnih navodil Agencije ter težave pri iskanju ustreznih laboratorijev ali preizkuševalnih zmogljivosti za izvedbo nekaterih študij.

(5)

Vložnik je dodatne podatke o oceni tveganja za okolje nazadnje predložil septembra 2020. Glede na rezultate ocene navedenih dodatnih podatkov s strani Agencije ni mogoče izključiti, da bo vložnik vseeno moral predložiti dodatne informacije in podatke.

(6)

Glede na zgoraj navedeno je treba Agenciji zagotoviti dovolj časa, da zaključi postopek ocenjevanja vseh dodatnih informacij in podatkov, ki jih je vložnik predložil ali jih mora še predložiti, da se dokažeta varnost in učinkovitost dodatka etoksikvina. Zato je primerno, da se pregled ukrepa začasnega preklica odloži do zaključka postopka ocenjevanja. Novi časovni okvir za pregled bi bilo treba določiti ob upoštevanju predvidenega najdaljšega obdobja, potrebnega za zaključek postopka. V vsakem primeru bi bilo treba ukrep začasnega preklica pregledati, kadar Agencija med postopkom ocenjevanja sprejme negativno mnenje o varnosti ali učinkovitosti dodatka etoksikvina.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/962 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ob upoštevanju, da je treba Izvedbeno uredbo (EU) 2017/962 pregledati najpozneje do 31. decembra 2020, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej, da se čim bolj zapolni pravna praznina.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) 2017/962

Člen 5 Izvedbene uredbe (EU) 2017/962 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Pregled

Ta uredba se pregleda najpozneje 31. decembra 2022, v vsakem primeru pa po tem, ko Agencija sprejme morebitno negativno mnenje glede varnosti ali učinkovitosti dodatka etoksikvin.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/962 z dne 7. junija 2017 o začasnem preklicu dovoljenja za etoksikvin kot krmni dodatek za vse živalske vrste in kategorije (UL L 145, 8.6.2017, str. 13).

(3)   EFSA Journal 2015;13(11):4272.

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 429/2008 z dne 25. aprila 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 v zvezi s pripravo in predložitvijo vlog ter oceno krmnih dodatkov in izdajo dovoljenj zanje (UL L 133, 22.5.2008, str. 1).


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/32


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/413

z dne 8. marca 2021

o obnovitvi odobritve krvne moke kot aktivne snovi z majhnim tveganjem v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 20(1) v povezavi s členom 22(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2008/127/ES (2) je vključila krvno moko kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi krvna moka, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. avgusta 2021.

(4)

Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi krvna moka je bila vložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila osnutek poročila o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 18. februarja 2019 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je osnutek poročila o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 31. januarja 2020 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za krvno moko lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je prvotno poročilo o obnovitvi in osnutek uredbe o krvni moki predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 16. julija 2020.

(9)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s tretjim odstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k poročilu o obnovitvi. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(10)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi vrstami uporabe vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov krvna moka, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno obnoviti odobritev krvne moke.

(11)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve aktivne snovi krvna moka temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo krvno moko.

(12)

Po oceni države članice poročevalke in Agencije ter ob upoštevanju predvidenih uporab ni bilo ugotovljeno nobeno problematično področje.

(13)

Kar zadeva merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev iz točke 3.6.5 in točke 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, je v sklepu Agencije navedeno, da je zelo malo verjetno, da bi krvna moka lahko povzročila endokrine motnje. Zato Komisija ugotavlja, da ni mogoče šteti, da ima krvna moka lastnosti endokrinih motilcev.

(14)

Komisija nadalje meni, da je krvna moka aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009, ker ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Poleg tega je kri sestavina živalskega telesa in je običajno prisotna v prehrani ljudi.

(15)

V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011.

(16)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1160 (7) je bilo obdobje odobritve krvne moke podaljšano do 31. avgusta 2021, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred iztekom navedenega obdobja. Ker pa se sklep o obnovitvi odobritve sprejme pred potekom navedenega podaljšanja obdobja odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati pred navedenim datumom.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obnovitev odobritve aktivne snovi

Odobritev aktivne snovi krvna moka, kot je opredeljena v Prilogi I, se obnovi v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Komisije 2008/127/ES z dne 18. decembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve nekaterih aktivnih snovi (UL L 344, 20.12.2008, str. 89).

(3)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(6)   EFSA Journal 18(2):6006, doi: 10.2903/j.efsa.2020.6006. Na voljo na spletu:https://www.efsa.europa.eu/fr/efsajournal/pub/6006.

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1160 z dne 5. avgusta 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij registracije aktivnih snovi aluminijev amonijev sulfat, aluminijev silikat, krvna moka, kalcijev karbonat, ogljikov dioksid, ekstrakt čajevca, ostanki destilacije maščob, maščobne kisline C7 do C20, izvleček česna, giberelinska kislina, giberelini, hidrolizirane beljakovine, železov sulfat, kieselgur (diatomejska zemlja), rastlinska olja/olje navadne ogrščice, kalijev vodikov karbonat, kremenov pesek, ribje olje, repelenti po vonju živalskega ali rastlinskega izvora/ovčja maščoba, nerazvejena veriga feromonov iz reda Lepidoptera, tebukonazol in sečnina (UL L 257, 6.8.2020, str. 29).


PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost  (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

Krvna moka

90989-74–5

909

Ni relevantno.

100 % krvna moka z vsebino hemoglobina najmanj 80 %.

1. april 2021

31. marec 2036

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi krvna moka ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

Države članice so zlasti pozorne na:

zaščito rib in vodnih nevretenčarjev, ko se uporabljajo manj usmerjene tehnike škropljenja, in

potrebo, da se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo krvno moko, pred navlažitvijo proizvodov premešajo.


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o obnovitvi.


PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)

v delu A se vnos 222 za krvno moko črta;

(2)

v delu D se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost  (*)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„26

Krvna moka

90989-74–5

909

Ni relevantno.

100 % krvna moka z vsebino hemoglobina najmanj 80 %.

1. april 2021

31. marec 2036

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi snovi krvna moka ter zlasti dodatkov I in II k poročilu.

Države članice so zlasti pozorne na:

zaščito rib in vodnih nevretenčarjev, ko se uporabljajo manj usmerjene tehnike škropljenja, in

potrebo, da se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo krvno moko, pred navlažitvijo proizvodov premešajo.


(*)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o obnovitvi.“


9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/37


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/414

z dne 8. marca 2021

o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 8(1)(b) in člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) določa, da se vsa izmenjava informacij, kot so deklaracije, zahtevki ali odločbe, med carinskimi organi držav članic ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi držav članic ter shranjevanje takšnih informacij, kot to zahteva carinska zakonodaja, izvaja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 (2) vzpostavlja delovni program za izvajanje elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo zakonika, ki bodo razviti prek projektov iz oddelka II Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Določiti bi bilo treba pomembne tehnične zahteve za delovanje elektronskih sistemov, na primer za razvoj, testiranje, uvedbo, vzdrževanje in njihove spremembe. Določiti bi bilo treba tudi zahteve glede varstva podatkov, njihovega posodabljanja, omejitve obdelave podatkov ter lastništva in varnosti sistemov.

(4)

Za zaščito pravic in interesov Unije, držav članic in gospodarskih subjektov je treba določiti postopkovna pravila in zagotoviti alternativne rešitve, ki se bodo izvajale v primeru začasne odpovedi elektronskih sistemov.

(5)

Namen portala EU za gospodarske subjekte, kot je bil prvotno razvit prek projektov pooblaščenih gospodarskih subjektov, evropskih zavezujočih tarifnih informacij in informacijskih listov (INF) za posebne postopke (INF SP) v okviru carinskega zakonika Unije, je zagotoviti enotno točko za dostop za gospodarske subjekte in druge osebe ter dostop do posebnih portalov za gospodarske subjekte, razvitih za njihove povezane sisteme.

(6)

Namen sistema carinskih odločb, ki se razvija prek projekta carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je uskladitev postopkov v zvezi z zahtevki za carinske odločbe, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb v vsej Uniji samo z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov. Zato je treba določiti pravila, ki bodo urejala ta elektronski sistem. Področje uporabe sistema bi bilo treba določiti na podlagi carinskih odločb, za katere bodo vloženi zahtevki prek sistema in ki se bodo prek njega sprejemale in upravljale. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema (portal EU za gospodarske subjekte, osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb in referenčne storitve za uporabnike) ter za nacionalne komponente sistema (nacionalni portali za gospodarske subjekte in nacionalni sistemi za upravljanje carinskih odločb), in sicer z opredelitvijo njihovih funkcij in medsebojnih povezav.

(7)

S sistemom enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, razvitim prek projekta neposrednega dostopa gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis) iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, naj bi se upravljal proces avtentikacije in preverjanja dostopa za gospodarske subjekte in druge osebe. Določiti je treba podrobna pravila glede obsega uporabe in lastnosti sistema z opredelitvijo različnih komponent sistema (skupnih in nacionalnih), njihovih funkcij in medsebojnih povezav. Vendar funkcija digitalnega podpisa v okviru sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa še ni na voljo. Zato v tej uredbi ni mogoče določiti podrobnih pravil v zvezi s to funkcijo.

(8)

Namen sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, nadgrajenega prek projekta zavezujočih tarifnih informacij v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je uskladitev postopkov v zvezi z zahtevki za odločbe glede zavezujočih tarifnih informacij ter sprejemanjem in upravljanjem teh odločb z zahtevami zakonika, pri čemer se uporabljajo samo tehnike elektronske obdelave podatkov. Zato je treba določiti pravila, ki bodo urejala ta sistem. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema (portal EU za gospodarske subjekte, osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij in spremljanje uporabe zavezujočih tarifnih informacij) ter za nacionalne komponente sistema (nacionalni portal za gospodarske subjekte in nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij), in sicer z opredelitvijo njihovih funkcij in medsebojnih povezav. Poleg tega je namen projekta olajšati spremljanje obvezne uporabe zavezujočih tarifnih informacij ter spremljanje in upravljanje podaljšane uporabe zavezujočih tarifnih informacij.

(9)

Namen sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), nadgrajenega prek projekta sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov Unije in gospodarskih subjektov tretjih držav ter drugih oseb za namene uporabe carinske zakonodaje Unije. Zato je treba določiti pravila, ki urejajo sistem, tako da se določijo komponente (osrednji sistem EORI in nacionalni sistemi EORI) ter uporaba sistema EORI.

(10)

Namen sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov, nadgrajenega prek projekta pooblaščenih gospodarskih subjektov v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je izboljšanje poslovnih procesov v zvezi z zahtevki in dovoljenji pooblaščenih gospodarskih subjektov ter njihovega upravljanja. Namen sistema je tudi uvesti elektronski obrazec, ki se bo uporabljal za zahtevke in odločbe glede pooblaščenih gospodarskih subjektov, ter gospodarskim subjektom zagotoviti portal EU, prek katerega se bodo v elektronski obliki predložili zahtevki pooblaščenih gospodarskih subjektov in prejemale odločbe glede pooblaščenih gospodarskih subjektov. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema.

(11)

Cilj sistema nadzora uvoza 2 (ICS2), kot je bil razvit prek projekta ICS2 iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je okrepiti zaščito in varnost blaga, ki vstopa v Unijo. Sistem podpira zbiranje podatkov o vstopni skupni deklaraciji od različnih gospodarskih subjektov in drugih oseb, ki delujejo v mednarodnih dobavnih verigah za blago. Namenjen je podpori vsem izmenjavam informacij v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za vstopno skupno deklaracijo med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami prek usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte, ki je razvit kot skupna ali nacionalna aplikacija. Namenjen je tudi podpori, prek skupnega odložišča in povezanih procesov, skupnemu izvajanju analize varnostnih in varstvenih tveganj v realnem času s strani carinskih uradov prvega vstopa ter izmenjavi rezultatov analize tveganj med carinskimi organi držav članic preden blago zapusti tretjo državo in/ali preden prispe na carinsko območje Unije. Sistem podpira carinske ukrepe za obravnavo varnostnih in varstvenih tveganj, ugotovljenih po analizi tveganj, vključno s carinskimi kontrolami in izmenjavo rezultatov kontrol, ter po potrebi obveščanje gospodarskih subjektov in drugih oseb o nekaterih ukrepih, ki jih morajo sprejeti za zmanjšanje tveganj. Sistem podpira Komisijo in carinske organe držav članic pri spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril in standardov varnostnih in varstvenih tveganj ter kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij iz zakonika.

(12)

Namen avtomatiziranega izvoznega sistema, kot je bil nadgrajen s projektom avtomatiziranega izvoznega sistema v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je nadgraditi obstoječi sistem nadzora izvoza, da bi se uskladil z novimi poslovnimi in podatkovnimi zahtevami iz zakonika. Sistem je namenjen tudi zagotavljanju vseh potrebnih funkcij in pokrivanju potrebnih vmesnikov s podpornimi sistemi, in sicer z novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom in sistemom za nadzor gibanja trošarin. Poleg tega avtomatizirani izvozni sistem podpira izvajanje funkcij centraliziranega carinjenja pri izvozu. Ker je avtomatizirani izvozni sistem decentraliziran vseevropski sistem, je treba določiti pravila z določitvijo komponent in uporabe sistema.

(13)

Namen novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema, kot je bil nadgrajen s projektom novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je nadgraditi obstoječo fazo 4 NCTS zaradi uskladitve z novimi poslovnimi in podatkovnimi zahtevami iz zakonika. Sistem je namenjen tudi zagotavljanju novih funkcij iz zakonika ter pokrivanju potrebnih vmesnikov s podpornimi sistemi in avtomatiziranim izvoznim sistemom. Ker je novi informacijsko podprti tranzitni sistem decentraliziran vseevropski sistem, je treba določiti pravila z določitvijo komponent in uporabe sistema.

(14)

Namen sistema INF SP, ki je bil razvit prek projekta informativnih listov (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je razvoj novega vseevropskega sistema za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za določitev komponent sistema in njegove uporabe.

(15)

Namen carinskega sistema za obvladovanje tveganja iz člena 36 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (3) je podpreti izmenjavo informacij o tveganju med carinskimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo, da se podpre izvajanje skupnega okvira za obvladovanje tveganja.

(16)

Cilj sistema za centralizirano carinjenje za uvoz, kot je bil razvit s projektom centraliziranega carinjenja za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je omogočiti, da se blago da v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, s čimer se gospodarskim subjektom omogoči centralizacija njihovega poslovanja s carinskega vidika. Vključeni carinski uradi bi se morali usklajevati glede obdelave carinskih deklaracij in fizične sprostitve blaga. Ker je centralizirano carinjenje za uvoz decentraliziran vseevropski sistem, je treba določiti pravila z določitvijo komponent in uporabe sistema.

(17)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1026 (4) določa tehnične zahteve za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi zakonika. Glede na število sprememb navedene uredbe, ki bi bile potrebne, da bi se upoštevalo dejstvo, da so ali bodo začeli delovati portal EU za gospodarske subjekte, INF SP, ICS2, avtomatizirani izvozni sistem, novi informacijsko podprti tranzitni sistem, carinski sistem za obvladovanje tveganja in centralizirano carinjenje za uvoz, in zaradi jasnosti bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1026 razveljaviti.

(18)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. Če je za namene uporabe carinske zakonodaje Unije potrebna obdelava osebnih podatkov v elektronskih sistemih, morajo biti ti podatki obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (5) in Uredbo (EU) 2018/1725 (6) Evropskega parlamenta in Sveta. Osebni podatki gospodarskih subjektov in drugih oseb, ki se obdelujejo z elektronskimi sistemi, so omejeni na nabor podatkov iz skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 1 naslova I Priloge A, skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 2 naslova I Priloge A, skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 3 naslova I Priloge B, skupine 3 (udeleženci) iz naslova II Priloge B ter Priloge 12-01 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 (7).

(19)

V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za naslednje elektronske sisteme, razvite ali nadgrajene prek naslednjih projektov iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151:

(a)

sistem carinskih odločb, razvit prek projekta carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije;

(b)

sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, razvit prek projekta neposrednega dostopa gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis);

(c)

sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij, nadgrajen prek projekta zavezujočih tarifnih informacij v okviru carinskega zakonika Unije;

(d)

sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), nadgrajen v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) prek projekta EORI 2;

(e)

sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov, nadgrajen v skladu z zahtevami zakonika prek projekta nadgradnje pooblaščenih gospodarskih subjektov;

(f)

sistem nadzora uvoza 2 (ICS2), razvit prek projekta ICS2;

(g)

avtomatizirani izvozni sistem, razvit v skladu z zahtevami zakonika prek projekta avtomatiziranega izvoznega sistema;

(h)

novi informacijsko podprti tranzitni sistem, nadgrajen v skladu z zahtevami zakonika prek projekta nadgradnje novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema;

(i)

sistem INF SP, razvit prek informativnih listov (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije;

(j)

sistem za centralizirano carinjenje za uvoz, razvit prek projekta centraliziranega carinjenja za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije.

2.   Ta uredba se uporablja tudi za naslednja elektronska sistema:

(a)

carinski portal Evropske unije za gospodarske subjekte;

(b)

carinski sistem obvladovanja tveganja iz člena 36 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„skupna komponenta“ pomeni komponento elektronskega sistema, razvito na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi učinkovitosti, varnosti in poenostavitve;

(2)

„nacionalna komponenta“ pomeni komponento elektronskega sistema, razvito na nacionalni ravni, ki je na voljo v državi članici, ki jo je razvila ali je prispevala k njenemu skupnemu razvoju;

(3)

„decentralizirani sistem“ pomeni vseevropski sistem, sestavljen iz skupnih in nacionalnih komponent, ki temeljijo na skupnih specifikacijah;

(4)

„vseevropski sistem“ pomeni zbirko sodelujočih sistemov s pristojnostmi, porazdeljenimi med nacionalne uprave in Komisijo, razvitih v sodelovanju s Komisijo.

Člen 3

Kontaktne točke za elektronske sisteme

Komisija in države članice za vse elektronske sisteme iz člena 1 določijo kontaktne točke za izmenjavo informacij, da se zagotovijo usklajen razvoj, delovanje in vzdrževanje teh elektronskih sistemov.

Podatke o teh kontaktnih točkah si izmenjujejo in se nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah teh podatkov.

POGLAVJE II

PORTAL EU ZA GOSPODARSKE SUBJEKTE

Člen 4

Cilj in struktura portala EU za gospodarske subjekte

Portal EU za gospodarske subjekte gospodarskim subjektom in drugim osebam zagotavlja enotno vstopno točko za dostop do posebnih portalov za gospodarske subjekte v okviru vseevropskih sistemov iz člena 6(1).

Člen 5

Avtentikacija in dostop do portala EU za gospodarske subjekte

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do portala EU za gospodarske subjekte, je treba njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrirati v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 6

Uporaba portala EU za gospodarske subjekte

1.   Portal EU za gospodarske subjekte zagotavlja dostop do posebnih portalov za gospodarske subjekte v okviru vseevropskih sistemov evropskih zavezujočih tarifnih informacij, pooblaščenih gospodarskih subjektov in INF iz člena 24, člena 38 oziroma člena 67 ter do skupnega vmesnika za gospodarske subjekte za ICS2 iz člena 45.

2.   Portal EU za gospodarske subjekte se uporablja za izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami o zahtevah, zahtevkih, dovoljenjih in odločbah v zvezi z evropskimi zavezujočimi tarifnimi informacijami, pooblaščenimi gospodarskimi subjekti in INF.

3.   Portal EU za gospodarske subjekte se lahko uporablja za izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami o vstopnih skupnih deklaracijah in po potrebi njihovih spremembah, izdanih napotitvah in razveljavitvi v zvezi s sistemom ICS2.

POGLAVJE III

SISTEM CARINSKIH ODLOČB

Člen 7

Namen in struktura sistema carinskih odločb

1.   Sistem carinskih odločb omogoča komunikacijo med Komisijo, carinskimi organi držav članic, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov in odločb iz člena 8(1) ter upravljanje odločb v zvezi z dovoljenji, tj. spremembami, razveljavitvijo, preklici in zadržanji.

2.   Sistem carinskih odločb sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

portal EU za gospodarske subjekte;

(b)

osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb;

(c)

referenčne storitve za uporabnike.

3.   Države članice lahko vzpostavijo naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalne portale za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalne sisteme za upravljanje carinskih odločb.

Člen 8

Uporaba sistema carinskih odločb

1.   Sistem carinskih odločb se uporablja za predložitev in obdelavo zahtevkov za naslednja dovoljenja ter za upravljanje odločb v zvezi z zahtevki ali dovoljenji:

(a)

dovoljenje za poenostavitev določanja zneskov, ki so del carinske vrednosti blaga, iz člena 73 zakonika;

(b)

dovoljenje za podelitev splošnega zavarovanja iz člena 95 zakonika, vključno z morebitnim znižanjem ali opustitvijo;

(c)

dovoljenje za odlog plačila plačljive dajatve iz člena 110 zakonika, kolikor se ne odobri za posamezno operacijo;

(d)

dovoljenje za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga iz člena 148 zakonika;

(e)

dovoljenje za vzpostavitev rednega ladijskega prevoza iz člena 120 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(f)

dovoljenje za status pooblaščenega izdajatelja iz člena 128 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(g)

dovoljenje za redno uporabo poenostavljene deklaracije iz člena 166(2) zakonika;

(h)

dovoljenje za centralizirano carinjenje iz člena 179 zakonika;

(i)

dovoljenje za vložitev carinske deklaracije v obliki vpisa podatkov v evidence deklaranta iz člena 182 zakonika, in sicer tudi za izvozni postopek;

(j)

dovoljenje za samooceno iz člena 185 zakonika;

(k)

dovoljenje za status pooblaščenega tehtalca banan iz člena 155 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(l)

dovoljenje za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 211(1)(a) zakonika;

(m)

dovoljenje za uporabo postopka pasivnega oplemenitenja iz člena 211(1)(a) zakonika;

(n)

dovoljenje za uporabo postopka posebne rabe iz člena 211(1)(a) zakonika;

(o)

dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza iz člena 211(1)(a) zakonika;

(p)

dovoljenje za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga iz člena 211(1)(b) zakonika;

(q)

dovoljenje za status pooblaščenega prejemnika za operacije TIR iz člena 230 zakonika;

(r)

dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja v postopku tranzita Unije iz člena 233(4)(a) zakonika;

(s)

dovoljenje za status pooblaščenega prejemnika v postopku tranzita Unije iz člena 233(4)(b) zakonika;

(t)

dovoljenje za uporabo posebnih carinskih oznak iz člena 233(4)(c) zakonika;

(u)

dovoljenje za uporabo carinske deklaracije, pri kateri se zahteva manj podatkov, iz člena 233(4)(d) zakonika;

(v)

dovoljenje za uporabo elektronske prevozne listine kot carinske deklaracije iz člena 233(4)(e) zakonika.

2.   Skupne komponente sistema carinskih odločb se uporabljajo za zahtevke in dovoljenja iz odstavka 1 ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici.

3.   Država članica lahko odloči, da se skupne komponente sistema carinskih odločb lahko uporabljajo za zahtevke in dovoljenja iz odstavka 1 ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo ti zahtevki ali dovoljenja učinek samo v zadevni državi članici.

4.   Sistem carinskih odločb se ne uporablja za zahtevke, dovoljenja ali odločbe, ki niso našteti v odstavku 1.

Člen 9

Avtentikacija in dostop do sistema carinskih odločb

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema carinskih odločb, se njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrira v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 10

Portal EU za gospodarske subjekte

1.   Portal EU za gospodarske subjekte je vstopna točka za sistem carinskih odločb za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Portal EU za gospodarske subjekte je interoperabilen z osrednjim sistemom za upravljanje carinskih odločb ter z nacionalnimi sistemi za upravljanje carinskih odločb, če jih države članice vzpostavijo.

3.   Portal EU za gospodarske subjekte se uporablja za zahtevke in dovoljenja iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici.

4.   Država članica lahko odloči, da se portal EU za gospodarske subjekte lahko uporablja za zahtevke in dovoljenja iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo ta dovoljenja ali odločbe učinek samo v zadevni državi članici.

Če se država članica odloči, da bo portal EU za gospodarske subjekte uporabljala za dovoljenja ali odločbe, ki imajo učinek samo v zadevni državi članici, o tem obvesti Komisijo.

Člen 11

Osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb za obdelavo zahtevkov in dovoljenj iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb je interoperabilen s portalom EU za gospodarske subjekte, referenčnimi storitvami za uporabnike iz člena 13 in nacionalnimi sistemi za upravljanje carinskih odločb, če jih države članice vzpostavijo.

Člen 12

Posvetovanje med carinskimi organi držav članic z uporabo sistema za upravljanje carinskih odločb

Carinski organ države članice uporabi osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb, če se mora pred sprejetjem odločbe glede zahtevkov ali dovoljenj iz člena 8(1) posvetovati s carinskim organom druge države članice.

Člen 13

Referenčne storitve za uporabnike

1.   Referenčne storitve za uporabnike se uporabljajo za osrednjo hrambo podatkov v zvezi z dovoljenji iz člena 8(1) in odločbami glede teh dovoljenj, omogočajo pa tudi pregledovanje, reprodukcijo in potrjevanje teh dovoljenj z drugimi elektronskimi sistemi, vzpostavljenimi za namene člena 16 zakonika.

2.   Referenčne storitve za uporabnike se uporabljajo za shranjevanje podatkov iz sistema za registracijo izvoznikov (sistem REX) iz člena 80(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, sistema EORI in sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Člen 14

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, je dodatna vstopna točka za sistem carinskih odločb za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   V zvezi z zahtevki in dovoljeni iz člena 8(1) ter upravljanjem odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici, se lahko gospodarski subjekti in druge osebe odločijo za uporabo nacionalnega portala za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, ali portala EU za gospodarske subjekte.

3.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom za upravljanje carinskih odločb, če je vzpostavljen.

4.   Če država članica vzpostavi nacionalni portal za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo.

Člen 15

Nacionalni sistem za upravljanje carinskih odločb

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem za upravljanje carinskih odločb, ga njen carinski organ uporablja za obdelavo zahtevkov in dovoljenj iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Nacionalni sistem za upravljanje carinskih odločb je za namene posvetovanj med carinskimi organi držav članic iz člena 12 interoperabilen z osrednjim sistemom za upravljanje carinskih odločb.

POGLAVJE IV

SISTEM ENOTNEGA UPRAVLJANJA UPORABNIKOV IN DIGITALNEGA PODPISA

Člen 16

Namen in struktura sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

1.   Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa omogoča komunikacijo med Komisijo in sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 20, da se uslužbencem Komisije, gospodarskim subjektom in drugim osebam zagotovi varen pooblaščen dostop do elektronskih sistemov.

2.   Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

sistem upravljanja dostopa;

(b)

sistem za vodenje administracije.

3.   Države članice vzpostavijo sisteme za upravljanje identitete in dostopa kot nacionalne komponente sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Člen 17

Uporaba sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa se uporablja za avtentikacijo in preverjanje dostopa:

(a)

gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte, skupnih komponent sistema carinskih odločb, sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov ter sistemov INF SP in ICS2;

(b)

uslužbencev Komisije za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte, skupnih komponent sistema carinskih odločb, sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, sistema EORI, sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov, ICS2, avtomatiziranega izvoznega sistema, novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema, carinskega sistema za obvladovanje tveganja, centraliziranega carinjenja za uvoz in sistema INF SP za namene vzdrževanja in upravljanja sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Člen 18

Sistem upravljanja dostopa

Komisija vzpostavi sistem upravljanja dostopa za potrjevanje zahtevkov za dostop, ki jih predložijo gospodarski subjekti in druge osebe v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, in sicer prek interoperabilnosti s sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 20.

Člen 19

Sistem za vodenje administracije

Komisija vzpostavi sistem za vodenje administracije za upravljanje pravil za avtentikacijo in izdajo dovoljenj za potrjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb, da se jim dovoli dostop do elektronskih sistemov.

Člen 20

Sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa

Države članice vzpostavijo sistem za upravljanje identitete in dostopa, da zagotovijo:

(a)

varno registracijo in shranjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb;

(b)

varno izmenjavo podpisanih in šifriranih identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb.

POGLAVJE V

SISTEM EVROPSKIH ZAVEZUJOČIH TARIFNIH INFORMACIJ

Člen 21

Namen in struktura sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij v skladu s členoma 33 in 34 zakonika omogoča:

(a)

komunikacijo med Komisijo, carinskimi organi držav članic, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov in odločb glede zavezujočih tarifnih informacij;

(b)

upravljanje vseh poznejših dogodkov, ki bi lahko imeli posledice za prvotni zahtevek ali odločbo;

(c)

spremljanje obvezne uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij;

(d)

spremljanje in upravljanje podaljšane uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij.

2.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropskih zavezujoče tarifne informacije;

(b)

osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij;

(c)

zmogljivost spremljanja uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij.

3.   Države članice lahko kot nacionalno komponento skupaj z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte vzpostavijo nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij.

Člen 22

Uporaba sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij se uporablja za predložitev, obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, kakor je navedeno v členu 21(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij se uporablja za podporo carinskim organom držav članic pri njihovem spremljanju izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz zavezujočih tarifnih informacij, v skladu s členom 21(3) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Komisija uporablja sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za obveščanje držav članic v skladu s tretjim pododstavkom člena 22(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, takoj ko so dosežene količine blaga, ki se lahko ocarinijo v obdobju podaljšane uporabe.

Člen 23

Avtentikacija in dostop do sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, se njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrira v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 24

Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije

1.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije komunicira s portalom EU za gospodarske subjekte, pri čemer je ta vstopna točka za sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije je interoperabilen z osrednjim sistemom evropskih zavezujočih tarifnih informacij in v primerih, ko so države članice vzpostavile nacionalne sisteme zavezujočih tarifnih informacij, ponuja preusmeritev na nacionalne portale za gospodarske subjekte.

3.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije se uporablja za predložitev in izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo.

Člen 25

Osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za namene preverjanja, obdelave, izmenjave in shranjevanja informacij iz člena 16(4), člena 17 ter člena 21(2)(b) in (5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij je interoperabilen s posebnim portalom EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije in z nacionalnimi sistemi zavezujočih tarifnih informacij, če so vzpostavljeni.

Člen 26

Posvetovanje med carinskimi organi držav članic z uporabo osrednjega sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

Carinski organ države članice uporablja osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za namene posvetovanja s carinskim organom druge države članice za zagotovitev skladnosti s členom 16(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 27

Spremljanje uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij

Zmogljivost spremljanja uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij se uporablja za namene iz člena 21(3) in tretjega pododstavka člena 22(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 28

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Če je država članica vzpostavila nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij v skladu s členom 21(3), je nacionalni portal za gospodarske subjekte glavna vstopna točka za nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Gospodarski subjekti in druge osebe uporabljajo nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo.

3.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom zavezujočih tarifnih informacij, če je vzpostavljen.

4.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča postopke, enakovredne tistim, ki jih omogoča posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije.

5.   Če država članica vzpostavi nacionalni portal za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo. Komisija zagotovi, da je nacionalni portal za gospodarske subjekte dostopen neposredno na posebnem portalu EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije.

Člen 29

Nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij, ga njen carinski organ uporablja za obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka ali sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Carinski organ države članice uporablja svoj nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij za namene preverjanja, obdelave, izmenjave in shranjevanja informacij iz člena 16(4), člena 17 ter člena 21(2)(b) in (5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, razen če za te namene uporablja osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij.

3.   Nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte in osrednjim sistemom evropskih zavezujočih tarifnih informacij.

POGLAVJE VI

SISTEM REGISTRACIJE IN IDENTIFIKACIJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 30

Namen in struktura sistema EORI

Sistem EORI omogoča enotno registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb na ravni Unije.

Sistem EORI sestavljata naslednji komponenti:

(a)

osrednji sistem EORI;

(b)

nacionalni sistemi EORI, če jih države članice vzpostavijo.

Člen 31

Uporaba sistema EORI

1.   Sistem EORI se uporablja za naslednje namene:

(a)

prejemanje podatkov za registracijo gospodarskih subjektov in drugih oseb iz Priloge 12-01 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 (v nadaljnjem besedilu: podatki EORI), ki jih zagotovijo države članice;

(b)

centralno shranjevanje podatkov EORI v zvezi z registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb;

(c)

dajanje podatkov EORI na voljo državam članicam.

2.   Sistem EORI carinskim organom držav članic omogoča spletni dostop do podatkov EORI, shranjenih na ravni osrednjega sistema.

3.   Sistem EORI je interoperabilen z vsemi drugimi elektronskimi sistemi, pri katerih se uporablja številka EORI.

Člen 32

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema EORI

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema EORI se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema EORI se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 33

Osrednji sistem EORI

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem EORI za namene člena 7 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Osrednji sistem EORI je interoperabilen z nacionalnimi sistemi EORI, če so vzpostavljeni.

Člen 34

Nacionalni sistem EORI

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem EORI, ga njen carinski organ uporablja za izmenjavo in shranjevanje podatkov EORI.

2.   Nacionalni sistem EORI je interoperabilen z osrednjim sistemom EORI.

POGLAVJE VII

SISTEM POOBLAŠČENIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 35

Namen in struktura sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov omogoča komunikacijo med Komisijo, carinskimi organi držav članic, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov pooblaščenih gospodarskih subjektov in izdaje dovoljenj za pooblaščene gospodarske subjekte ter upravljanja katerega koli poznejšega dogodka, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo, kakor je navedeno v členu 30(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte;

(b)

osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov.

3.   Države članice lahko vzpostavijo naslednji nacionalni komponenti:

(a)

nacionalni portal za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Člen 36

Uporaba sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov se uporablja za predložitev, izmenjavo, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo, kakor je navedeno v členu 30(1) ter členu 31(1) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 31(1) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ter vodenje evidence zadevnih posvetovanj.

Člen 37

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov, se njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrira v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 38

Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte

1.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte komunicira s portalom EU za gospodarske subjekte, pri čemer je ta vstopna točka za sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte je interoperabilen z osrednjim sistemom za pooblaščene gospodarske subjekte in ponuja preusmeritev na nacionalne portale za gospodarske subjekte, če so vzpostavljeni.

3.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte se uporablja za predložitev in izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

Člen 39

Osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo centralni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za namene izmenjave in shranjevanja informacij, posvetovanja in upravljanja odločb, kakor je navedeno v členih 30 in 31 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov je interoperabilen s portalom EU za gospodarske subjekte in z nacionalnimi sistemi pooblaščenih gospodarskih subjektov, če so vzpostavljeni.

Člen 40

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, omogoča izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov.

2.   Gospodarski subjekti in druge osebe uporabljajo nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, za izmenjavo informacij s carinskimi organi držav članic v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov.

3.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Člen 41

Nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov, ga njen carinski organ uporablja za izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

2.   Nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, in z osrednjim sistemom pooblaščenih gospodarskih subjektov.

POGLAVJE VIII

SISTEM NADZORA UVOZA 2

Člen 42

Namen in struktura sistema ICS2

1.   Sistem ICS2 podpira komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med gospodarskimi subjekti in drugimi osebami in carinskimi organi držav članic za naslednje namene:

(a)

izpolnjevanje zahtev vstopne skupne deklaracije;

(b)

analizo tveganja, ki jo opravijo carinski organi držav članic zlasti za varnostne in varstvene namene ter za carinske ukrepe, namenjene zmanjšanju relevantnih tveganj, vključno s carinskimi kontrolami;

(c)

komunikacijo med carinskimi organi držav članic zaradi izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije.

2.   Sistem ICS2 sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

skupni vmesnik za gospodarske subjekte;

(b)

skupno odložišče.

3.   Vsaka država članica kot nacionalno komponento vzpostavi svoj nacionalni sistem vstopa.

4.   Država članica lahko kot nacionalno komponento vzpostavi svoj nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

Člen 43

Uporaba sistema ICS2

1.   Sistem ICS2 se uporablja za naslednje namene:

(a)

predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevke za spremembe in neveljavnost iz členov 127 in 129 zakonika;

(b)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, pridobljenih iz deklaracij iz člena 130 zakonika;

(c)

predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z obvestili o prihodu morskega plovila ali zrakoplova iz člena 133 zakonika;

(d)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s predložitvijo blaga carini, kot je navedeno v členu 139 zakonika;

(e)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovimi rezultati, priporočili glede nadzora, odločitvami glede kontrol in rezultati kontrol iz člena 46(3) in (5) ter člena 47(2) zakonika;

(f)

prejemanje, obdelavo, shranjevanje in posredovanje uradnih obvestil in informacij gospodarskim subjektom ali drugim osebam iz člena 186(2)(e), (3), (4), (5) in (6) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 in člena 24(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(g)

predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij s strani gospodarskih subjektov ali drugih oseb, ki jih zahtevajo carinski organi držav članic v skladu s členom 186(3) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Sistem ICS2 se uporablja za podporo Komisiji in državam članicam pri spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril in standardov tveganja za varnost in varstvo ter kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij iz člena 46(3) zakonika.

Člen 44

Avtentikacija in dostop do sistema ICS2

1.

Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

2.

Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.

Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 45

Skupni vmesnik za gospodarske subjekte

1.   Skupni vmesnik za gospodarske subjekte je vstopna točka za sistem ICS2 za gospodarske subjekte in druge osebe za namene člena 182(1a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Skupni vmesnik za gospodarske subjekte je interoperabilen s skupnim odložiščem ICS2 iz člena 46.

3.   Skupni vmesnik za gospodarske subjekte se uporablja za predložitve, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, obvestila o prihodu ter izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami.

Člen 46

Skupno odložišče ICS2

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno odložišče ICS2 za obdelavo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkov za spremembo, zahtevkov za razveljavitev, obvestil o prihodu, informacij v zvezi s predložitvijo blaga, informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovimi rezultati, priporočil glede nadzora, odločitev glede kontrol in rezultatov kontrol ter informacij, izmenjanih z gospodarskimi subjekti ali drugimi osebami.

2.   Komisija in države članice uporabljajo skupno odložišče ICS2 za namene statistike in ocenjevanja ter za izmenjavo informacij iz vstopnih skupnih deklaracij med državami članicami.

3.   Skupno odložišče ICS2 je interoperabilno s skupnim vmesnikom za gospodarske subjekte, nacionalnimi vmesniki za gospodarske subjekte, kadar jih države članice vzpostavijo, in z nacionalnimi sistemi vstopa.

Člen 47

Izmenjava informacij med carinskimi organi držav članic z uporabo skupnega odložišča ICS2

Carinski organ države članice uporablja skupno odložišče ICS2 za izmenjavo informacij s carinskim organom druge države članice v skladu s členom 186(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 pred zaključkom analize tveganja predvsem za varnostne in varstvene namene.

Carinski organ države članice uporablja skupno odložišče ICS2 tudi za izmenjavo informacij s carinskim organom druge države članice o priporočenih kontrolah, odločitvah v zvezi s priporočenimi kontrolami in rezultatih carinskih kontrol v skladu s členom 186(7) in (7a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 48

Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če ga države članice vzpostavijo, je vstopna točka za sistem ICS2 za gospodarske subjekte in druge osebe v skladu s členom 182(1a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, kadar je predložitev naslovljena na državo članico, ki upravlja nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

2.   V zvezi s predložitvami, spremembami, razveljavitvami, obdelavo in shranjevanjem navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu ter izmenjavo informacij med carinskimi organi ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami se lahko gospodarski subjekti in druge osebe odločijo za uporabo nacionalnega vmesnika za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, ali skupnega vmesnika za gospodarske subjekte.

3.   Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, je interoperabilen s skupnim odložiščem ICS2.

4.   Če država članica vzpostavi nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo.

Člen 49

Nacionalni sistem vstopa

1.   Carinski organ zadevne države članice uporablja nacionalni sistem vstopa za naslednje namene:

(a)

izmenjavo navedb v vstopni skupni deklaraciji, pridobljenih iz deklaracij iz člena 130 zakonika;

(b)

izmenjavo informacij in obvestil s skupnim odložiščem ICS2 za informacije v zvezi s prihodom morskega plovila ali zrakoplova;

(c)

izmenjavo informacij v zvezi s predložitvijo blaga;

(d)

obdelavo zahtevkov za analizo tveganja, izmenjavo in obdelavo informacij v zvezi z rezultati analize tveganja, priporočil glede nadzora, odločitev glede kontrol in rezultatov kontrol.

Uporablja se tudi v primerih, ko carinski organ od gospodarskih subjektov in drugih oseb zahteva dodatne informacije ter od njih prejme informacije.

2.   Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s skupnim odložiščem ICS2.

3.   Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s sistemi, razvitimi na nacionalni ravni, za namene pridobivanja informacij iz odstavka 1.

POGLAVJE IX

AVTOMATIZIRANI IZVOZNI SISTEM

Člen 50

Namen in struktura avtomatiziranega izvoznega sistema

1.   Decentralizirani avtomatizirani izvozni sistem omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave izvoznih deklaracij in deklaracij za ponovni izvoz, kadar se blago iznese s carinskega območja Unije. Omogoči lahko tudi komunikacijo med carinskimi organi držav članic za namene pošiljanja navedb v izstopnih skupnih deklaracijah v primerih iz drugega pododstavka člena 271(1) zakonika.

2.   Avtomatizirani izvozni sistem sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

skupno komunikacijsko omrežje;

(b)

osrednje storitve.

3.   Države članice vzpostavijo naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalni portal za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalni izvozni sistem (nacionalni avtomatizirani izvozni sistemi);

(c)

skupni vmesnik med nacionalnimi avtomatizirani izvoznimi sistemi in novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom na nacionalni ravni;

(d)

skupni vmesnik med nacionalnimi avtomatizirani izvoznimi sistemi in sistemom za nadzor gibanja trošarin na nacionalni ravni.

Člen 51

Uporaba avtomatiziranega izvoznega sistema

Avtomatizirani izvozni sistem se uporablja za naslednje namene, kadar se blago iznese s carinskega območja Unije ali se vnese na ozemlja s posebno davčno ureditvijo ali iznese z njih:

(a)

zagotovitev izvajanja formalnosti ob izvozu in izstopu, določenih z zakonikom;

(b)

predložitev in obdelava izvoznih deklaracij in deklaracij o ponovnem izvozu;

(c)

izmenjavo sporočil med carinskim uradom izvoza in carinskim uradom izstopa ter, v primeru centraliziranega carinjenja pri izvozu, med nadzornim carinskim uradom in carinskim uradom predložitve;

(d)

izmenjavo sporočil med carinskim uradom vložitve in carinskim uradom izstopa v primerih iz drugega pododstavka člena 271(1) zakonika.

Člen 52

Avtentikacija in dostop do avtomatiziranega izvoznega sistema

1.   Gospodarski subjekti in druge osebe imajo dostop samo do nacionalnega avtomatiziranega izvoznega sistema prek nacionalnega portala za gospodarske subjekte. Avtentikacijo in preverjanje dostopa določijo države članice.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent avtomatiziranega izvoznega sistema se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent avtomatiziranega izvoznega sistema se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 53

Skupno komunikacijsko omrežje avtomatiziranega izvoznega sistema

1.   Skupno komunikacijsko omrežje zagotavlja elektronsko komunikacijo med nacionalnimi avtomatiziranimi izvoznimi sistemi držav članic.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno komunikacijsko omrežje za izmenjavo informacij iz točk (c) in (d) člena 51.

Člen 54

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti ali drugimi osebami ter nacionalnim avtomatiziranim izvoznim sistemom carinskega organa države članice.

2.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim avtomatiziranim izvoznim sistemom.

Člen 55

Nacionalni izvozni sistem

1.   Nacionalni avtomatizirani izvozni sistem je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte in ga carinski organ države članice uporablja za obdelavo izvoznih deklaracij in deklaracij za ponovni izvoz.

2.   Nacionalni avtomatizirani izvozni sistemi držav članic elektronsko komunicirajo med seboj prek skupnega komunikacijskega omrežja ter obdelujejo informacije o izvozu in izstopu, prejete od drugih držav članic.

3.   Države članice na nacionalni ravni zagotovijo in vzdržujejo vmesnik med svojimi nacionalnimi avtomatiziranimi izvoznimi sistemi in sistemom za nadzor gibanja trošarin za namene člena 280 zakonika ter členov 21 in 25 Direktive Sveta (EU) 2020/262 (8).

4.   Države članice na nacionalni ravni zagotovijo in vzdržujejo vmesnik med svojimi nacionalnimi avtomatiziranimi izvoznimi sistemi in novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom za namene člena 280 zakonika, člena 329(5) in (6) ter člena 333(2)(b) in (c) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 56

Prehod IT

1.   Med časovnim okvirom za začetek uporabe, kot je opredeljen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/2151, Komisija državam članicam zagotovi dodatne skupne komponente, prehodna pravila in podporne mehanizme za vzpostavitev operativnega okolja, v katerem so lahko države članice, ki še niso uvedle novega sistema, začasno še vedno interoperabilne z državami članicami, ki so že uvedle novi sistem.

2.   Komisija ponudi skupno komponento v obliki osrednjega pretvornika za izmenjavo sporočil prek skupnega komunikacijskega omrežja. Država članica se lahko odloči za izvajanje navedenega na nacionalni ravni.

3.   V primeru postopnega povezovanja gospodarskih subjektov in drugih oseb lahko država članica ponudi nacionalni pretvornik za izmenjavo sporočil med gospodarskim subjektom in drugimi osebami ter carinskim organom.

4.   Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi tehnična pravila, ki se uporabljajo v prehodnem obdobju ter so poslovne in tehnične narave, da se omogočita evidentiranje in interoperabilnost zahtev za izmenjavo informacij iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (9) in Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 skupaj z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447.

POGLAVJE X

NOVI INFORMACIJSKO PODPRTI TRANZITNI SISTEM

Člen 57

Namen in struktura novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

1.   Decentralizirani novi informacijsko podprti tranzitni sistem omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med carinskimi organi držav članic in gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave carinskih deklaracij in obvestil, kadar je blago dano v postopek tranzita.

2.   Novi informacijsko podprti tranzitni sistem sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

skupno komunikacijsko omrežje;

(b)

osrednje storitve.

3.   Države članice vzpostavijo naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalni portal za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalni tranzitni sistem (nacionalni novi informacijsko podprti tranzitni sistemi);

(c)

skupni vmesnik med novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom in avtomatiziranim izvoznim sistemom na nacionalni ravni.

Člen 58

Uporaba novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

Novi informacijsko podprti tranzitni sistem se uporablja za naslednje namene, kadar se blago giblje v postopku tranzita:

(a)

zagotovitev izvajanja formalnosti pri tranzitu, določenih z zakonikom;

(b)

zagotovitev izvajanja formalnosti iz Konvencije o skupnem tranzitnem postopku (10);

(c)

vložitev in obdelavo tranzitnih deklaracij;

(d)

vložitev tranzitne deklaracije, ki vsebuje podatke, potrebne za analizo tveganja za varnostne in varstvene namene v skladu s členom 263(4) zakonika;

(e)

vložitev tranzitne deklaracije namesto vstopne skupne deklaracije, kot določa člen 130(1) zakonika.

Člen 59

Avtentikacija in dostop do novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

1.   Gospodarski subjekti imajo dostop samo do nacionalnega tranzitnega sistema prek nacionalnega portala za gospodarske subjekte. Avtentikacijo in preverjanje dostopa določijo države članice.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 60

Skupno komunikacijsko omrežje novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

1.   Skupno komunikacijsko omrežje zagotavlja elektronsko komunikacijo med nacionalnimi novimi informacijsko podprtimi tranzitnimi sistemi držav članic in pogodbenic Konvencije o skupnem tranzitnem postopku.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno komunikacijsko omrežje za izmenjavo informacij v zvezi s formalnostmi pri tranzitu.

Člen 61

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti in drugimi osebami ter nacionalnimi novimi informacijsko podprtimi tranzitnimi sistemi carinskih organov držav članic.

2.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom.

Člen 62

Nacionalni tranzitni sistem

1.   Nacionalni novi informacijsko podprti tranzitni sistem je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte in ga carinski organ države članice ali pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku uporablja za predložitev in obdelavo tranzitne deklaracije.

2.   Nacionalni novi informacijsko podprti tranzitni sistem elektronsko komunicira prek skupnega komunikacijskega omrežja z vsemi nacionalnimi tranzitnimi aplikacijami držav članic in pogodbenic Konvencije o skupnem tranzitnem postopku ter obdeluje informacije o tranzitu, prejete od drugih držav članic in pogodbenic Konvencije o skupnem tranzitnem postopku.

3.   Države članice zagotovijo in vzdržujejo vmesnik med svojim nacionalnim novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom in avtomatiziranim izvoznim sistemom za namene člena 329(5) in (6) Izvedbene Uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 63

Prehod IT

1.   Med prehodnim obdobjem, kot je opredeljeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/2151, Komisija državam članicam zagotovi dodatne skupne komponente, prehodna pravila in podporne mehanizme za vzpostavitev operativnega okolja, v katerem so lahko države članice, ki še niso uvedle novega sistema, začasno še vedno interoperabilne z državami članicami, ki so že uvedle novi sistem.

2.   Komisija ponudi skupno komponento v obliki osrednjega pretvornika za izmenjavo sporočil prek skupnega komunikacijskega omrežja. Država članica se lahko odloči za izvajanje navedenega na nacionalni ravni.

3.   V primeru postopnega povezovanja gospodarskih subjektov in drugih oseb lahko država članica ponudi nacionalni pretvornik za izmenjavo sporočil med gospodarskim subjektom in drugimi osebami ter carinskim organom.

4.   Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi tehnična pravila, ki se uporabljajo v prehodnem obdobju ter so poslovne in tehnične narave, da se omogočita evidentiranje in interoperabilnost starih zahtev za izmenjavo informacij (kot jih določa Delegirana uredba (EU) 2016/341) in novih zahtev za izmenjavo informacij (kot jih določa Delegirana uredba (EU) 2015/2446 skupaj z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447).

POGLAVJE XI

SISTEM INF SP

Člen 64

Namen in struktura sistema INF SP

1.   Sistem INF SP omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene izdajanja in upravljanja podatkov INF na področju posebnih postopkov.

2.   Sistem INF SP sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

posebni portal EU za gospodarske subjekte za INF;

(b)

osrednji sistem INF.

Člen 65

Uporaba sistema INF SP

1.   Sistem INF SP uporabljajo gospodarski subjekti in druge osebe, da predložijo zahtevke za INF in spremljajo njihov status, ter carinski organi držav članic, da obdelujejo take zahtevke in upravljajo INF.

2.   Sistem INF SP omogoča, da carinski organi držav članic ustvarijo INF, in po potrebi komunikacijo med carinskimi organi držav članic.

3.   Sistem INF SP omogoča izračun zneska uvoznih dajatev v skladu s členom 86(3) zakonika.

Člen 66

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema INF SP

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema INF SP se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema INF SP, je treba njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrirati v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema INF SP se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema INF SP se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 67

Posebni portal EU za gospodarske subjekte za INF

1.   Portal EU za gospodarske subjekte zagotavlja dostop do posebnega portala EU za gospodarske subjekte za INF iz člena 6, pri čemer je posebni portal EU za gospodarske subjekte vstopna točka za sistem INF SP za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za INF je interoperabilen z osrednjim sistemom INF SP.

Člen 68

Osrednji sistem INF SP

1.   Osrednji sistem INF SP uporabljajo carinski organi držav članic za izmenjavo in shranjevanje informacij, ki se nanašajo na predložene INF.

2.   Osrednji sistem INF SP je interoperabilen s posebnim portalom EU za gospodarske subjekte za INF.

POGLAVJE XII

CARINSKI SISTEM ZA OBVLADOVANJE TVEGANJA

Člen 69

Namen in struktura carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja omogoča komunikacijo, shranjevanje in izmenjavo informacij o tveganju med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, da se podpre izvajanje skupnega okvira za obvladovanje tveganja.

2.   Lahko se uporablja spletna storitev za nacionalne sisteme, ki omogoča izmenjavo podatkov z nacionalnimi sistemi prek spletnega vmesnika, če je vzpostavljena. Carinski sistem za obvladovanje tveganja je interoperabilen s skupnima komponentama sistema ICS2.

Člen 70

Uporaba carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja se uporablja za naslednje namene v skladu s členom 46(3) in (5) zakonika:

(a)

izmenjavo informacij o tveganju med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, kot je navedeno v členu 46(5) zakonika in členu 36(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ter shranjevanje in obdelavo takih informacij;

(b)

izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo o izvajanju skupnih meril tveganja, prednostnih kontrolnih ukrepov in obvladovanju kriz iz člena 36(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ter predložitev, obdelavo in shranjevanje teh informacij, vključno z izmenjavo informacij o povezanih tveganjih in analizo rezultatov navedenih ukrepov;

(c)

omogočanje državam članicam in Komisiji, da iz poročil o sistemski analizi tveganja elektronsko pridobijo informacije o obstoječih tveganjih in novih trendih ter jih vnesejo v skupni okvir za obvladovanje tveganj in nacionalni sistem za obvladovanje tveganj.

2.   Kadar se lahko prenos podatkov iz carinskega sistema za obvladovanje tveganja v nacionalne sisteme in iz nacionalnih sistemov v carinski sistem za obvladovanje tveganja avtomatizira, se nacionalni sistemi prilagodijo za uporabo spletne storitve carinskega sistema za obvladovanje tveganja.

Člen 71

Avtentikacija in dostop do carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent carinskega sistema za obvladovanje tveganja se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupne komponente carinskega sistema za obvladovanje tveganja se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 72

Skupna komponenta carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja obrazce za informacije o tveganju in obrazce za povratne informacije o analizi tveganja in rezultatih kontrole, ki se izpolnijo na spletu v sistemu, obdelajo za poročanje in shranijo v sistemu. Pooblaščeni uporabniki lahko dostopajo do obrazcev in jih uporabijo za namene obvladovanja in nadzora tveganja na nacionalni ravni.

2.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja komunikacijske mehanizme, ki uporabnikom (posamezno ali kot del organizacijske enote) omogočajo predložitev in izmenjavo informacij o tveganju, odzivanje na posebne zahteve drugih uporabnikov ter predložitev dejstev in analize rezultatov ukrepov Komisiji med izvajanjem skupnih meril tveganja, prednostnih kontrolnih ukrepov in kriznega upravljanja.

3.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja orodja, ki omogočajo analizo in združevanje podatkov iz obrazcev z informacijami o tveganju, shranjenih v sistemih.

4.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja platformo, kjer se hranijo informacije, vključno z navodili, informacijami in podatki o tehnologiji za odkrivanje, ter povezave do drugih podatkovnih zbirk, ki so pomembne za obvladovanje in nadzor tveganja, ter so na voljo pooblaščenim uporabnikom za namene obvladovanja in nadzora tveganja.

POGLAVJE XIII

CENTRALIZIRANO CARINJENJE ZA UVOZ

Člen 73

Namen in struktura centraliziranega carinjenja za uvoz

1.   Decentraliziran sistem za centralizirano carinjenje za uvoz omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med carinskimi organi držav članic in gospodarskimi subjekti za namene predložitve in obdelave carinskih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz, kadar je vključena več kot ena država članica.

2.   Centralizirano carinjenje za uvoz sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

skupno komunikacijsko omrežje;

(b)

osrednje storitve.

3.   Države članice zagotovijo, da njihovi nacionalni sistemi uvoza komunicirajo z nacionalnimi sistemi uvoza drugih držav članic prek skupnega komunikacijskega omrežja za centralizirano carinjenje za uvoz in da vključujejo vsaj naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalne portale za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalno aplikacijo za centralizirano carinjenje za uvoz;

(c)

vmesnik s sistemom za nadzor gibanja trošarin/sistemom za izmenjavo podatkov o trošarinah na nacionalni ravni.

Člen 74

Uporaba centraliziranega carinjenja za uvoz

Sistem centraliziranega carinjenja za uvoz se uporablja za naslednje namene:

(a)

zagotovitev formalnosti v zvezi s centraliziranim carinjenjem za uvoz, določenih v zakoniku, če je vključena več kot ena država članica;

(b)

vložitev in obdelavo standardnih carinskih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz;

(c)

vložitev in obdelavo poenostavljenih carinskih deklaracij in ustreznih dopolnilnih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz;

(d)

vložitev in obdelavo ustreznih carinskih deklaracij in obvestil o predložitvi iz dovoljenja za vpis v evidence deklaranta v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz.

Člen 75

Avtentikacija in dostop do centraliziranega carinjenja za uvoz

1.   Gospodarski subjekti imajo dostop samo do nacionalnih sistemov uvoza prek nacionalnega portala za gospodarske subjekte, ki so ga razvile države članice. Avtentikacijo in preverjanje dostopa določijo države članice.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema centraliziranega carinjenja za uvoz se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema centraliziranega carinjenja za uvoz se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 76

Skupno komunikacijsko omrežje centraliziranega carinjenja za uvoz

1.   Skupno komunikacijsko omrežje zagotavlja elektronsko komunikacijo med nacionalnimi aplikacijami držav članic za centralizirano carinjenje za uvoz.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno komunikacijsko omrežje za izmenjavo informacij v zvezi z uvoznimi formalnostmi pri centraliziranem carinjenju za uvoz.

Člen 77

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti in nacionalnimi sistemi uvoza carinskih organov držav članic.

2.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnimi aplikacijami za centralizirano carinjenje za uvoz.

Člen 78

Nacionalni sistem za centralizirano carinjenje za uvoz

1.   Nacionalni sistem za centralizirano carinjenje za uvoz uporablja carinski organ države članice, ki ga je vzpostavila, za namene obdelave carinskih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz.

2.   Nacionalni sistemi držav članic za centralizirano carinjenje za uvoz elektronsko komunicirajo med seboj prek skupne domene in obdelujejo informacije o uvozu, prejete od drugih držav članic.

POGLAVJE XIV

DELOVANJE ELEKTRONSKIH SISTEMOV IN USPOSABLJANJE ZA NJIHOVO UPORABO

Člen 79

Razvoj, testiranje, uvedba in upravljanje elektronskih sistemov

1.   Skupne komponente razvija, testira, uvaja in upravlja Komisija, po potrebi pa jih lahko testirajo tudi države članice. Nacionalne komponente razvijajo, testirajo, uvajajo in upravljajo države članice.

2.   Države članice zagotovijo interoperabilnost nacionalnih komponent s skupnimi komponentami.

3.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami razvije in vzdržuje skupne specifikacije za decentralizirane sisteme.

4.   Države članice razvijejo, upravljajo in vzdržujejo vmesnike za zagotavljanje funkcionalnosti decentraliziranih sistemov, potrebnih za izmenjavo informacij z gospodarskimi subjekti in drugimi osebami prek nacionalnih komponent in vmesnikov ter z drugimi državami članicami prek skupnih komponent.

Člen 80

Vzdrževanje in spremembe elektronskih sistemov

1.   Komisija vzdržuje skupne komponente, države članice pa vzdržujejo svoje nacionalne komponente.

2.   Komisija in države članice zagotavljajo neprekinjeno delovanje elektronskih sistemov.

3.   Komisija lahko spreminja skupne komponente elektronskih sistemov, da popravi okvare, doda nove funkcionalnosti ali spremeni obstoječe.

4.   Komisija obvešča države članice o spremembah in posodobitvah skupnih komponent.

5.   Države članice obveščajo Komisijo o spremembah in posodobitvah nacionalnih komponent, ki bi lahko vplivale na delovanje skupnih komponent.

6.   Komisija in države članice javno objavijo informacije o spremembah in posodobitvah elektronskih sistemov v skladu z odstavkoma 4 in 5.

Člen 81

Začasna odpoved elektronskih sistemov

1.   V primeru začasne odpovedi elektronskih sistemov iz člena 6(3)(b) zakonika gospodarski subjekti in druge osebe informacije, potrebne za izpolnitev zadevnih formalnosti, predložijo na način, ki ga določijo države članice, in sicer tudi na druge načine poleg tehnik elektronske obdelave podatkov.

2.   Carinski organi držav članic zagotovijo, da so informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, na voljo v ustreznih elektronskih sistemih v sedmih dneh po tem, ko so ti elektronski sistemi spet na voljo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru začasne odpovedi sistema ICS2, avtomatiziranega izvoznega sistema, carinskega sistema za obvladovanje tveganja ali centraliziranega carinjenja za uvoz uporablja načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga določijo države članice in Komisija.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru začasne odpovedi novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema uporablja postopek neprekinjenega poslovanja iz Priloge 72-04 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447.

5.   Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o nerazpoložljivosti elektronskih sistemov, ki je posledica začasne odpovedi.

Člen 82

Podpora v obliki usposabljanj o uporabi in delovanju skupnih komponent

Komisija državam članicam nudi podporo pri uporabi in delovanju skupnih komponent elektronskih sistemov z zagotavljanjem ustreznega učnega gradiva.

POGLAVJE XV

VARSTVO PODATKOV, UPRAVLJANJE S PODATKI TER LASTNIŠTVO IN VARNOST ELEKTRONSKIH SISTEMOV

Člen 83

Varstvo osebnih podatkov

1.   Osebni podatki, ki so registrirani v elektronskih sistemih, se obdelujejo za namene izvajanja carinske zakonodaje, ob upoštevanju posebnih ciljev vsakega od elektronskih sistemov iz člena 4, člena 7(1), člena 16(1), člena 21(1), člena 30, člena 35(1), člena 42(1), člena 50(1), člena 57(1), člena 64(1), člena 69(1) oziroma člena 73(1).

2.   Nacionalni nadzorni organi na področju varstva osebnih podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sodelujejo v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725, da zagotovijo usklajen nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, registriranih v elektronskih sistemih.

Člen 84

Posodabljanje podatkov v elektronskih sistemih

1.   Države članice zagotovijo, da podatki, registrirani na nacionalni ravni, ustrezajo podatkom, registriranim v skupnih komponentah, in da so ažurni.

2.   V primeru sistema ICS2 države članice z odstopanjem od odstavka 1 zagotovijo, da se naslednji podatki ujemajo s podatki v skupnem odložišču ICS2 in da so ažurni:

(a)

podatki, registrirani na nacionalni ravni in posredovani iz nacionalnega sistema vstopa v skupno odložišče ICS2;

(b)

podatki, prejeti iz skupnega odložišča ICS2 v nacionalni sistem vstopa.

Člen 85

Omejevanje dostopa do podatkov in njihove obdelave

1.   Do podatkov, ki jih v skupnih komponentah elektronskih sistemov registrira država članica, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevna država članica. Do njih lahko dostopajo in jih obdelujejo tudi druge države članice, če so vključene v obravnavo zahtevka ali upravljanje odločbe, na katero se podatki nanašajo.

2.   Do podatkov, ki jih v skupnih komponentah elektronskih sistemov registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba. Do njih lahko dostopajo in jih obdelujejo tudi države članice, ki so vključene v obravnavo zahtevka ali upravljanje odločbe, na katero se podatki nanašajo.

3.   Do podatkov v skupni komponenti ICS2, ki jih v skupnem vmesniku za gospodarske subjekte posreduje ali registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba.

4.   Podatke, ki jih v osrednjem sistemu evropskih zavezujočih tarifnih informacij registrira država članica, lahko obdeluje zadevna država članica. Obdelujejo jih lahko tudi druge države članice, če so vključene v obravnavo zahtevka, na katerega se podatki nanašajo, tudi prek posvetovanja v skladu s členom 26. Do njih lahko dostopajo vse države članice v skladu s členom 25(2).

5.   Do podatkov, ki jih v osrednjem sistemu evropskih zavezujočih tarifnih informacij registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba. Do njih lahko dostopajo vse države članice v skladu s členom 25(2).

6.   Kar zadeva podatke v skupnih komponentah sistema ICS2:

(a)

ki jih državi članici posreduje gospodarski subjekt ali druga oseba prek skupnega vmesnika za gospodarske subjekte v skupno odložišče ICS2, lahko v skupnem odložišču ICS2 do njih dostopa in jih obdeluje zadevna država članica. Ta država članica lahko po potrebi tudi dostopa do teh informacij, ki so registrirane v skupnem vmesniku za trgovce;

(b)

ki jih v skupno odložišče ICS2 posreduje ali jih tam registrira država članica, lahko do njih dostopa ali jih obdeluje zadevna država članica;

(c)

iz zgornjih točk (a) in (b), lahko do njih dostopa in jih obdeluje tudi druga država članica, kadar je ta vključena v postopek analize in/ali nadzora tveganja, na katerega se podatki nanašajo, v skladu s členom 186(2)(a), (b) in (d), (5), (7) in (7a) ter členom 189(3) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, razen podatkov, ki jih v sistemu registrirajo carinski organi drugih držav članic v zvezi z informacijami o varnostnih in varstvenih tveganjih iz člena 186(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447;

(d)

jih lahko Komisija v sodelovanju z državami članicami obdeluje za namene iz člena 43(2) te uredbe in člena 182(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Do rezultatov take obdelave lahko dostopajo Komisija in države članice.

7.   Do podatkov v skupni komponenti sistema ICS2, ki jih v skupnem odložišču ICS2 registrira Komisija, lahko dostopajo in jih obdelujejo Komisija in države članice.

Člen 86

Lastništvo sistema

1.   Sistemski lastnik skupnih komponent je Komisija.

2.   Sistemski lastniki nacionalnih komponent so države članice.

Člen 87

Varnost sistema

1.   Varnost skupnih komponent zagotavlja Komisija. Varnost nacionalnih komponent zagotavljajo države članice.

V ta namen Komisija in države članice sprejmejo vsaj ukrepe, ki so potrebni za:

(a)

preprečevanje dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov, nepooblaščenim osebam;

(b)

preprečevanje vnosa podatkov, vpogleda vanje, njihovega spreminjanja ali brisanja s strani nepooblaščenih oseb;

(c)

odkrivanje morebitnih dejavnosti iz točk (a) in (b).

2.   Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o dejavnostih, ki bi lahko vodile do kršitve ali domnevne kršitve varnosti elektronskih sistemov.

3.   Komisija in države članice za vse sisteme določijo varnostne načrte.

Člen 88

Upravljavec in obdelovalec sistemov

Kar zadeva sisteme iz člena 1 te uredbe in obdelavo osebnih podatkov:

(a)

države članice delujejo kot upravljavci, kot so opredeljeni v točki 7 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679, in izpolnjujejo obveznosti iz navedene uredbe;

(b)

Komisija deluje kot obdelovalec, kot je opredeljen v točki 12 člena 3 Uredbe (EU) 2018/1725, in izpolnjuje obveznosti iz navedene uredbe;

(c)

z odstopanjem od točke (b) Komisija skupaj z državami članicami deluje kot skupni upravljavec sistema ICS2, kadar obdeluje podatke za spremljanje in ocenjevanje izvajanja skupnih meril in standardov varnostnih in varstvenih tveganj ter kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrol v skladu s točko (d) člena 85(6), ter carinskega sistema za obvladovanje tveganja.

POGLAVJE XVI

KONČNE DOLOČBE

Člen 89

Ocenjevanje elektronskih sistemov

Komisija in države članice ocenjujejo komponente, za katere so odgovorne, ter analizirajo zlasti varnost in celovitost komponent ter zaupnost podatkov, ki se obdelujejo v okviru teh komponent.

Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o rezultatih ocenjevanj.

Člen 90

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) 2019/1026 se razveljavi. Sklicevanja na navedeno izvedbeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 91

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1026 z dne 21. junija 2019 o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi carinskega zakonika Unije (UL L 167, 24.6.2019, str. 3).

(5)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(8)  Direktiva Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino (UL L 58, 27.2.2020, str. 4).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).

(10)   UL L 226, 13.8.1987, str. 2.


DIREKTIVE

9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/65


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2021/415

z dne 8. marca 2021

o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS in 66/402/EGS za prilagoditev taksonomskih skupin in imen nekaterih vrst semen in plevela razvoju znanstvenih in tehničnih dognanj

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (1) ter zlasti člena 2(1)(A)(a) in člena 21a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (2) ter zlasti člena 2(1)(A) in člena 21a Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na razvoj znanstvenih dognanj so bila v skladu s pravili Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za alge, glive in rastline spremenjena botanična imena raskavolistne bilnice in plazeče pirnice ter navadne pšenice, trde pšenice, sevke (pire), navadnega sirka in sudanskega sirka.

(2)

Botanično ime raskavolistne bilnice je bilo spremenjeno, ker je bilo ime Festuca trachyphylla (Hack.) Hack. veljavno objavljeno prej kot ime Festuca trachyphylla (Hack.) Krajina. Elytrigia repens kot botanično ime plazeče pirnice ni bilo veljavno objavljeno. Namesto tega je bilo za veljavno botanično ime navedene vrste določeno ime Elymus repens.

(3)

Pristopi k taksonomiji vrst Triticum, ki temeljijo na genomiki in filogeniji, so potrdili, da sta trda pšenica in sevka (pira), ki sta prej veljali za samostojni vrsti, podvrsti drugih vrst. Prejšnje botanično ime trde pšenice (Triticum durum Desf.) je bilo zato spremenjeno in njeno novo ime je Triticum turgidum L. subsp. durum (Desf.) van Slageren. Botanično ime sevke (pire) (Triticum spelta L.) je bilo spremenjeno in njeno novo ime je Triticum aestivum L. subsp. spelta (L.) Thell. Ker je sevka (pira) postala podvrsta navadne pšenice, se je skupina rastlin, prej imenovana Triticum aestivum L., preimenovala v Triticum aestivum L. subsp. aestivum v skladu s pravili Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za alge, glive in rastline.

(4)

Prejšnje botanično ime sudanskega sirka (Sorghum sudanense (Piper) Stapf) ni bilo veljavno objavljeno in Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse je bilo določeno za veljavno botanično ime te skupine rastlin v skladu s pravili Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za alge, glive in rastline. Ker je sudanski sirek glede na taksonomsko raven podvrsta navadnega sirka, je bilo botanično ime navadnega sirka (Sorghum bicolor (L.) Moench) spremenjeno v skladu s pravili Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za alge, glive in rastline in njegovo novo ime je Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor.

(5)

Direktivi 66/401/EGS in 66/402/EGS bi bilo zato treba spremeniti, da bi se upoštevale navedene spremembe.

(6)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 66/401/EGS

Direktiva 66/401/EGS se spremeni:

(1)

v členu 2(1)(A)(a) se šestnajsta definicija nadomesti z naslednjim:

Festuca trachyphylla (Hack.) Hack.

Raskavolistna bilnica“

(2)

Priloga II se spremeni v skladu z delom A Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive 66/402/EGS

Direktiva 66/402/EGS se spremeni:

(1)

člen 2(1)(A) se spremeni:

(a)

osma opredelitev se nadomesti z naslednjim:

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor

Navadni sirek“

(b)

deveta opredelitev se nadomesti z naslednjim:

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse

Sudanski sirek“

(c)

enajsta opredelitev se nadomesti z naslednjim:

Triticum aestivum L. subsp. aestivum

Navadna pšenica“

(d)

dvanajsta opredelitev se nadomesti z naslednjim:

Triticum turgidum L. subsp. durum (Desf.) van Slageren

Trda pšenica“

(e)

trinajsta opredelitev se nadomesti z naslednjim:

Triticum aestivum L. subsp. spelta (L.) Thell.

Sevka (pira)“

(f)

petnajsta opredelitev se nadomesti z naslednjim:

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolorSorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse

Hibridi, ki izhajajo iz križanja Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor in Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse“

(2)

priloge I, II in III se spremenijo v skladu z delom B Priloge k tej direktivi.

Člen 3

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2022. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od 1. februarja 2022.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila bistvenih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL 125, 11.7.1966, str. 2298.

(2)   UL 125, 11.7.1966, str. 2309.


PRILOGA

Del A – Spremembe Priloge II k Direktivi 66/401/EGS

Naslov stolpca 7 v preglednici v točki I(2)(A) in naslov stolpca 5 v preglednici v točki II(2)(A) se nadomestita z naslednjim:

Elymus repens

Del B – Spremembe prilog I, II in III k Direktivi 66/402/EGS

(1)

Priloga I se spremeni:

(a)

v točki 2 se opomba (*) k preglednici nadomesti z naslednjim:

„(*)

Na območjih, kjer je navzočnost S. halepense ali S. bicolor subsp. drummondii posebej problematična z vidika navzkrižnega opraševanja, velja naslednje:

(a)

posevki za proizvodnjo osnovnega semena Sorghum bicolor subsp. bicolor ali njegovih hibridov morajo biti izolirani najmanj 800 m od vseh virov kontaminacije s takim cvetnim prahom;

(b)

posevki za proizvodnjo certificiranega semena Sorghum bicolor subsp. bicolor ali njegovih hibridov morajo biti izolirani najmanj 400 m od vseh virov kontaminacije s takim cvetnim prahom.“;

(b)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Posevki pri proizvodnji certificiranega semena hibridov Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Oryza sativa, Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum, Triticum aestivum subsp. spelta in samoprašne xTriticosecale ter posevki pri proizvodnji certificiranega semena hibridov Hordeum vulgare s tehniko, ki ni citoplazemska moška sterilnost (CMS).

(a)

Posevek izpolnjuje naslednje standarde glede razdalje od sosednjih virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili nezaželeno tujo oprašitev:

najmanjša razdalja ženske komponente je 25 m od katere koli druge sorte iste vrste, razen od posevka moške komponente,

te razdalje ni treba upoštevati, če obstaja zadostna zaščita pred kakršno koli nezaželeno tujo oprašitvijo.

(b)

Posevek ima zadostno pristnost in čistost glede lastnosti komponent.

Pri proizvodnji semena z uporabo kemijskega sredstva za hibridizacijo izpolnjuje posevek naslednje druge standarde ali pogoje:

(i)

najmanjša sortna čistost vsake komponente je:

Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum in Triticum aestivum subsp. spelta: 99,7 %,

samoprašna xTriticosecale: 99,0 %;

(ii)

najmanjši delež hibridnosti mora biti 95 %. Odstotek hibridnosti se oceni po veljavnih mednarodnih metodah, če take metode obstajajo. Če se delež hibridnosti določi med testiranjem semena pred certificiranjem, ugotavljanje deleža hibridnosti med poljskim pregledom ni potrebno.“;

(c)

točka 7(B)(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

pri Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Phalaris canariensis, xTriticosecale, Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum, Triticum aestivum subsp. spelta, Secale cereale: eden;“;

(2)

Priloga II se spremeni:

(a)

točka 1 se spremeni:

(i)

točka (A) se nadomesti z naslednjim:

„A.

Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum, Triticum aestivum subsp. spelta razen hibridov v vsakem primeru:

Kategorija

Najmanjša sortna čistost

(%)

Osnovno seme

99,9

Certificirano seme prve množitve

99,7

Certificirano seme druge množitve

99,0

Najmanjša sortna čistost se preverja predvsem s poljskimi pregledi, ki se opravljajo pod pogoji iz Priloge I.“;

(ii)

točka (C) se nadomesti z naslednjim:

„C.

Hibridi Avena nuda, Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum, Triticum aestivum subsp. spelta in samoprašne xTriticosecale

Najmanjša sortna čistost semena za kategorijo certificirano seme je 90 %.

Za Hordeum vulgare, proizveden s tehniko CMS, znaša 85 %. Nečistoče razen linije za obnovitev moške fertilnosti ne presegajo 2 %.

Najmanjša sortna čistost se preverja z uradnim naknadnim kontrolnim testom na ustreznem deležu vzorcev.“;

(b)

v točki 2(A) v preglednici se vnos v tretji vrstici stolpca 1 nadomesti z naslednjim:

Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum, Triticum aestivum subsp. spelta:“;

(3)

v Prilogi III se preglednica spremeni:

(i)

v tretji vrstici prvega stolpca se vnos nadomesti z naslednjim:

Avena sativa, Avena strigosa, Hordeum vulgare, Triticum aestivum subsp. aestivum, Triticum turgidum subsp. durum, Triticum aestivum subsp. spelta, Secale cereale, xTriticosecale “;

(ii)

v šesti vrstici prvega stolpca se vnos nadomesti z naslednjim:

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor “;

(iii)

v sedmi vrstici prvega stolpca se vnos nadomesti z naslednjim:

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse“;

(iv)

v osmi vrstici prvega stolpca se vnos nadomesti z naslednjim:

„Hibridi Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolorSorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse“.


SKLEPI

9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/70


SKLEP SVETA (EU) 2021/416

z dne 22. februarja 2021

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EU-Švica, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih, v zvezi s spremembo poglavja III ter prilog I in II k navedenemu sporazumu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. januarja 2011.

(2)

Na podlagi člena 21(2) Sporazuma lahko Skupni odbor, ustanovljen s Sporazumom (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), na svojem naslednjem sestanku ali z izmenjavo pisem s sklepom spremeni poglavje III in priloge k Sporazumu.

(3)

V skladu s členom 22(4) Sporazuma, če sklepa ni mogoče sprejeti tako, da se omogoči hkratna uporaba sprememb Sporazuma in sprememb zakonodaje Unije, se začasno, če je to mogoče, od 15. marca 2021 uporabijo spremembe, predvidene v osnutku sklepa, ki je pogodbenicama predložen v odobritev, pri čemer se upoštevajo notranji postopki pogodbenic. Ta izbira datuma sovpada s prvo objavo sistema nadzora uvoza 2, v katerem se je Švica odločila sodelovati.

(4)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru v zvezi s spremembo poglavja III ter prilog I in II k Sporazumu, saj bo sprememba za Unijo zavezujoča.

(5)

Stališče Unije v Skupnem odboru bi zato moralo temeljiti na osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih, v zvezi s spremembo poglavja III ter prilog I in II k navedenemu sporazumu, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora (2).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. februarja 2021

Za Svet

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)   UL L 199, 31.7.2009, str. 24.

(2)  Glejte dokument ST 5658/21 na http://register.consilium.europa.eu.