19.2.2021

Uradni list Evropske unije

L 58/1

UREDBA (EU) 2021/250 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. februarja 2021

o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 glede začasne razbremenitve od pravil uporabe slotov na letališčih Unije zaradi krize zaradi COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi krize zaradi COVID-19 je znatno upadel zračni promet zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in tretje države za zajezitev širjenja COVID-19. Letalski prevozniki se s posledicami upada spopadajo vse od 1. marca 2020 in po vsej verjetnosti se bo to nadaljevalo tudi v prihodnjih letih.

(2)

Te okoliščine so izven nadzora letalskih prevoznikov in so vodile do prostovoljne ali obvezne odpovedi letalskih prevozov s strani letalskih prevoznikov. Zlasti prostovoljne odpovedi ščitijo zdravo finančno stanje letalskih prevoznikov in preprečujejo negativen okoljski vpliv zaradi praznih ali večinoma praznih letov, ki bi se izvajali le zaradi ohranjanja njihovih slotov.

(3)	Podatki, ki jih je objavil Eurocontrol, ki je upravitelj omrežja mreže za opravljanje zračnega prometa Enotnega evropskega neba, kažejo na stalno medletno zmanjšanje zračnega prometa za približno 74 % od sredine junija 2020.

(4)

Na podlagi znanih vnaprejšnjih rezervacij, napovedi Eurocontrola in epidemioloških napovedi ni mogoče predvideti, kdaj naj bi se končalo obdobje močno zmanjšanega povpraševanja, ki ga je povzročila kriza zaradi COVID-19. Po zadnjih napovedih Eurocontrola bo letalski promet februarja 2021 približno na polovici obsega iz februarja 2020. Napovedi po tem datumu so odvisne od številnih neznanih dejavnikov, kot je razpoložljivost cepiv proti COVID-19. V teh okoliščinah letalski prevozniki, ki svojih slotov ne uporabljajo v skladu s stopnjo uporabe slotov, kot je določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 95/93 (3), ne bi smeli samodejno izgubiti prednosti za zaporedje slotov iz člena 8(2) in člena 10(2) navedene uredbe, ki bi jim sicer pripadala. Ta uredba bi morala določiti posebna pravila v ta namen.

(5)

Ta pravila bi morala hkrati obravnavati potencialno negativne vplive na konkurenco letalskih prevoznikov. Zlasti bi bilo treba letalskim prevoznikom, ki so pripravljeni opravljati prevoze, dovoliti, da uporabijo neizkoriščeno zmogljivost, ter jim zagotoviti možnost, da dolgoročno ohranijo tako uporabljene slote. Tako bi letalske prevoznike spodbudili k uporabi letaliških zmogljivosti, kar bi posledično koristilo potrošnikom.

(6)

Zato je treba v skladu s temi načeli in za omejeno obdobje določiti pogoje, pod katerimi so letalski prevozniki še naprej upravičeni do zaporedja slotov v skladu s členoma 8(2) in 10(2) Uredbe (EGS) št. 95/93, ter določiti zahteve za zadevne letalske prevoznike, da sprostijo neizkoriščeno zmogljivost.

(7)

V času, ko kriza zaradi COVID-19 negativno vpliva na zračni promet, bi bilo treba opredelitev pojma „novi prevoznik“ razširiti, da bi zajela večje število letalskih prevoznikov in bi se več letalskim prevoznikom omogočilo, da začnejo opravljati prevoze in jih razširijo, če tako želijo. Hkrati pa je treba omejiti privilegije letalskih prevoznikov, zajetih z navedeno opredelitvijo, na dejanske nove prevoznike in izključiti katerega koli prevoznika, ki ima skupaj s svojo nadrejeno družbo ali s svojim lastnim odvisnim podjetjem ali odvisnimi podjetji svoje nadrejene družbe več kot 10 % celotnega števila slotov, dodeljenih na zadevni dan na danem letališču.

(8)

V obdobju, v katerem se uporablja razbremenitev od pravil uporabe slotov, bi moral sistem dodeljevanja slotov priznati prizadevanja letalskih prevoznikov, ki so opravili lete z uporabo slotov, ki so del zaporedja, do katerega je upravičen drug letalski prevoznik v skladu s členoma 8(2) in 10(2) Uredbe (EGS) št. 95/93, vendar so na voljo koordinatorju slotov za začasno prerazporeditev. Zato bi morali imeti letalski prevozniki, ki so uporabili vsaj pet slotov zaporedja, prednost pri dodeljevanju tega zaporedja v naslednjem enakovrednem obdobju reda letenja če jih letalski prevoznik, ki je do njih upravičen v skladu z navedenima členoma, ne zahteva.

(9)

Uvedba posebnih sanitarnih ukrepov za COVID-19 na letališčih lahko zmanjša razpoložljivo zmogljivost, zaradi česar je morda treba zagotoviti posebne koordinacijske parametre za COVID-19. V takšnih razmerah in da se omogoči pravilna uporaba teh parametrov, bi bilo treba koordinatorjem dovoliti, da prilagodijo časovno razporeditev slotov, dodeljenih letalskim prevoznikom v skladu s členom 8 Uredbe (EGS) št. 95/93, ali da te slote prekličejo za obdobje reda letenja, v katerem veljajo posebni sanitarni ukrepi za COVID-19.

(10)

Da bi se olajšala uporaba letaliških zmogljivosti v poletnem obdobju reda letenja 2021, bi bilo treba letalskim prevoznikom dovoliti, da koordinatorju pred začetkom obdobja reda letenja vrnejo historične slote, da se lahko ti sloti nato ad hoc prerazporedijo. Letalski prevozniki, ki celotno zaporedje slotov vrnejo pred rokom, ki ga določa ta uredba, bi morali obdržati pravico do istega zaporedja slotov na tem letališču v poletnem obdobju reda letenja 2022. Glede na druge ukrepe za razbremenitev slotov iz te uredbe bi bilo treba letalskim prevoznikom z znatnim številom slotov na posameznem letališču dovoliti, da na ta način vrnejo največ polovico svojih slotov.

(11)

Brez poseganja v obveznost držav članic, da ravnajo v skladu s pravom Unije, zlasti s pravili iz Pogodb in Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), negativnih posledic morebitnih ukrepov, ki jih sprejmejo javni organi držav članic ali tretjih držav zaradi širjenja COVID-19 in s katerimi se v zelo kratkem času omeji možnost potovanja, ni mogoče pripisati letalskim prevoznikom, in bi jih bilo treba ublažiti, kadar je zaradi navedenih ukrepov bistveno zmanjšana izvedljivost oziroma možnost potovanj ali povpraševanje na zadevnih progah. To bi moralo vključevati ukrepe, ki povzročijo delno ali popolno zaprtje meje ali zračnega prostora ali delno ali popolno zaprtje ali zmanjšanje zmogljivosti zadevnih letališč, omejitve gibanja letalskega osebja, ki precej ovirajo opravljanje zračnih prevozov ali potnike resno ovirajo in jim preprečujejo potovanje na zadevni progi ne glede na prevoznika, vključno z omejitvami potovanj, omejitvami gibanja ali karantenskimi ukrepi v ciljni državi ali regiji ali omejitvami glede razpoložljivosti storitev, ki so nujne za neposredno podporo opravljanju zračnih prevozov. Z ublažitvami bi bilo treba zagotoviti, da letalski prevozniki ne bi bili kaznovani zaradi neuporabe slotov, kadar je njihova neuporaba posledica takih omejevalnih ukrepov, ki ob dodelitvi slotov še niso bili objavljeni. Posebna razbremenitev od učinkov uvedbe takih ukrepov bi morala biti časovno omejena in v nobenem primeru ne bi smela biti daljša od dveh zaporednih obdobij reda letenja.

(12)

V obdobjih, ko kriza zaradi COVID-19 znatno vpliva na povpraševanje, bi bilo treba letalske prevoznike v potrebnem obsegu oprostiti zahtev glede uporabe slotov, da ohranijo pravico do teh slotov v naslednjem enakovrednem obdobju reda letenja. To naj bi letalskim prevoznikom omogočilo, da povečajo razpoložljivost storitev, kadar to dopuščajo okoliščine. Znižana najnižja stopnja uporabe, določena v ta namen, bi morala upoštevati obete zračnega prometa za leto 2021, ki so v začetku leta 2021 znašali 50 % obsega prometa iz leta 2019, negotovost v zvezi s krizo zaradi COVID-19 ter vračanje zaupanja potrošnikov in obsega prometa.

(13)

Da bi se lahko spopadli s spreminjajočimi se posledicami krize zaradi COVID-19 in posledično nejasnostjo glede razvoja srednjeročnega obsega prometa, ter se, kadar je to nujno potrebno in upravičeno, prožno odzvali na izzive, s katerimi se zaradi vsega tega spopada sektor zračnega prevoza, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo obdobja uporabe razbremenitve od pravil uporabe slotov ter odstotnih vrednosti najnižje stopnje uporabe v določenem razponu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(14)

Da bi se pravočasno izvedle vse potrebne priprave, morajo letalski prevozniki in koordinatorji poznati pogoje, ki veljajo za upravljanje slotov v določenem obdobju reda letenja. Komisija bi si zato morala prizadevati za čimprejšnje sprejetje teh delegiranih aktov, vsekakor pa bi jih morala sprejeti pred rokom za vračilo slotov, kot je določeno v členu 10(3) Uredbe (EGS) št. 95/93.

(15)

Letališča, ponudniki letaliških storitev in letalski prevozniki morajo zaradi ustreznega načrtovanja imeti informacije o razpoložljivi zmogljivosti. Letalski prevozniki bi morali morebitne slote, ki jih ne nameravajo uporabiti, čim prej dati na voljo koordinatorju za morebitno prerazporeditev, najpozneje pa tri tedne pred načrtovanim datumom opravljanja prevoza. Kadar letalski prevozniki večkrat in namerno navedene zahteve ali katere koli druge zahteve Uredbe (EGS) št. 95/93 ne izpolnijo, bi zanje morale veljati ustrezne kazni ali enakovredni ukrepi.

(16)	Kadar se koordinator prepriča, da je letalski prevoznik prenehal opravljati prevoze na posameznem letališču, bi moral zadevnemu letalskemu prevozniku nemudoma odvzeti slote in jih uvrstiti v pool za prerazporeditev drugim prevoznikom.

(17)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve posebnih pravil in začasne razbremenitve od splošnih pravil o uporabi slotov za ublažitev posledic krize zaradi COVID-19 za zračni promet, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, povezane s krizo zaradi COVID-19, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(19)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 95/93 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka:

„(ba)

v obdobju iz člena 10a(3) je ‚novi prevoznik‘:

(i)	letalski prevoznik, ki kot del zaporedja slotov zahteva slot na letališču na kateri koli dan, pri čemer bi ob sprejetju prevoznikove zahteve ta imel manj kot sedem slotov na tem letališču na ta dan, ali

(ii)

letalski prevoznik, ki zahteva zaporedje slotov za stalni redni prevoz potnikov med dvema letališčema Unije, kadar med tema dvema letališčema na ta dan isti stalni redni prevoz izvajata največ dva druga letalska prevoznika in kadar bi ob sprejetju prevoznikove zahteve ta vseeno imel manj kot devet slotov na tem letališču na ta dan za ta stalni prevoz.

Letalski prevoznik, ki ima skupaj s svojo nadrejeno družbo, lastnimi odvisnimi podjetji ali odvisnimi podjetji nadrejene družbe več kot 10 % vseh slotov, dodeljenih na zadevni dan na določenem letališču, se ne šteje za novega prevoznika na tem letališču;“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(n)	‚koordinacijski parametri za COVID-19‘ pomenijo revidirane koordinacijske parametre, ki povzročijo zmanjšanje razpoložljive letališke zmogljivosti na koordiniranem letališču zaradi posebnih sanitarnih ukrepov, ki so jih države članice uvedle kot odgovor na krizo zaradi COVID-19.“;

(2)

v členu 7(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Letalski prevozniki, ki opravljajo prevoz ali nameravajo opravljati prevoz na letališču z usklajevanim redom letenja ali koordiniranemu letališču, usklajevalcu reda letenja oz. koordinatorju predložijo vse ustrezne informacije, ki jih ta zahteva. Vse ustrezne informacije se posredujejo v obliki in v roku, ki ju določi usklajevalec reda letenja oz. koordinator. Letalski prevoznik koordinatorja ob zahtevi za dodelitev zlasti obvesti, ali bi mu koristil status novega prevoznika v skladu s členom 2(b) ali (ba) v zvezi z zahtevanimi sloti.“;

(3)

člen 8 se spremeni:

(a)	uvodni stavek prvega pododstavka odstavka 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Brez poseganja v člene 7, 8a in 9, člen 10(1) in (2a) ter člen 14 se odstavek 1 tega člena ne uporablja, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. V obdobju iz člena 10a(3) se zaporedje slotov, ki se ob izteku obdobja reda letenja (tj. ‚referenčnega obdobja reda letenja‘) vrne v pool slotov v skladu z odstavkom 1 tega člena, na zahtevo dodeli za naslednje enakovredno obdobje reda letenja letalskemu prevozniku, ki je med referenčnim obdobjem reda letenja upravljal vsaj pet slotov zadevnega zaporedja v skladu s členom 10a(7), razen če je to zaporedje slotov za naslednje enakovredno obdobje reda letenja v skladu z odstavkom 2 tega člena že dodeljeno prevozniku, ki je prvotno imel to zaporedje slotov.

Če zahteve iz prvega pododstavka izpolnjuje več kot en prosilec, ima prednost letalski prevoznik, ki je upravljal večje število slotov tega zaporedja.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„6a. Koordinator lahko v obdobju, v katerem veljajo koordinacijski parametri za COVID-19, in za to, da se omogoči pravilna uporaba takih koordinacijskih parametrov, spremeni časovno razporeditev zahtevanih ali dodeljenih slotov, ki spadajo v obdobje iz člena 10a(3), ali jih po zaslišanju zadevnega letalskega prevoznika prekliče. V tem okviru koordinator upošteva dodatna pravila in smernice iz odstavka 5 tega člena pod pogoji, ki so določeni v navedenem členu.“;

(4)

v členu 8a se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

(a)	Sloti, dodeljeni novemu prevozniku, kakor je opredeljen v členu 2(b) oziroma (ba), se ne smejo prenesti, kakor je določeno v odstavku 1(b) tega člena, v obdobju dveh enakovrednih obdobij reda letenja, razen v primeru zakonsko dovoljenega prevzema dejavnosti podjetja, ki je šlo v stečaj.
(b)	Sloti, dodeljeni novemu prevozniku, kakor je opredeljen v členu 2(b)(ii) in (iii) oziroma členu 2(ba)(ii), se ne smejo prenesti na drugo progo, kakor je določeno v odstavku 1(a) tega člena, v obdobju dveh enakovrednih obdobij reda letenja, razen če bi bil novi prevoznik na novi progi obravnavan glede na enako prednostno razvrstitev kot na prvotni progi.
(c)	Sloti, dodeljeni novemu prevozniku, kakor je opredeljen v členu 2(b) oziroma (ba), se ne smejo izmenjati, kakor je določeno v odstavku 1(c) tega člena, v obdobju dveh enakovrednih obdobij reda letenja, razen za izboljšanje časovnega razporeda slotov za te prevoze glede na prvotno zahtevano časovno razporeditev.“;

(5)

člen 10 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Ne glede na odstavek 2 je letalski prevoznik na podlagi zaporedja slotov, dodeljenih za obdobje reda letenja od 28. marca 2021 do 30. oktobra 2021, upravičen do istega zaporedja slotov za obdobje reda letenja od 27. marca 2022 do 29. oktobra 2022, če je dal koordinatorju na voljo celotno zaporedje slotov za ponovno dodelitev pred 28. februarjem 2021. Ta odstavek se uporablja le za zaporedje slotov, ki je bilo dodeljeno istemu prevozniku za obdobje reda letenja od 29. marca 2020 do 24. oktobra 2020. Število slotov, ki jih zadevni letalski prevoznik lahko koristi na podlagi tega odstavka, je omejeno na število, ki ustreza 50 % slotov, ki so bili istemu prevozniku dodeljeni za obdobje reda letenja od 29. marca 2020 do 24. oktobra 2020, razen za letalskega prevoznika, ki mu je bilo v predhodnem enakovrednem obdobju reda letenja na zadevnem letališču v povprečju dodeljenih manj kot 29 slotov na teden.“;

(b)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

doda se naslednja točka:

„(e)

v obdobju iz člena 10a(3) javni organi uvedejo ukrepe, namenjene odpravljanju širjenja COVID-19, na enem koncu proge, za katero so bili zadevni sloti uporabljeni ali načrtovani za uporabo, pod pogojem, da ukrepi niso bili objavljeni v času dodelitve zaporedja slotov, da navedeni ukrepi znatno vplivajo na izvedljivost ali možnost potovanja ali povpraševanje na zadevnih progah in da povzročijo kar koli od naslednjega:

(i)	delno ali popolno zaprtje meje ali zračnega prostora ali delno ali popolno zaprtje ali zmanjšanje zmogljivosti letališča v večjem delu ustreznega obdobja reda letenja;

(ii)

resno ovirajo potnike in jim ne glede na prevoznika preprečujejo potovanje na tej neposredni progi v večjem delu ustreznega obdobja reda letenja, vključno z:

—	omejitvami potovanj na podlagi državljanstva ali prebivališča, prepovedi vseh potovanj, razen nujnih, ali prepovedi letov iz ali v določene države ali geografska območja,

—	omejitvami gibanja ali ukrepi karantene ali osamitve v državi ali regiji, kjer se nahaja namembno letališče (vključno z vmesnimi kraji),

—	omejitvami glede razpoložljivosti storitev, ki so nujne za neposredno podporo opravljanju zračnih prevozov;

(iii)

omejitve gibanja letalskega osebja, ki precej ovirajo opravljanje zračnih prevozov z letališč ali do njih, vključno z nenadnimi prepovedmi vstopa ali obtičanjem posadke na nepričakovanih lokacijah zaradi ukrepov karantene.“;

(ii)

dodajo se naslednji pododstavki:

„Točka (e) se uporablja v obdobju, v katerem se uporabljajo ukrepi iz navedene točke, in ob upoštevanju omejitev iz tretjega, četrtega in petega pododstavka za dodatno obdobje največ šestih tednov. Kadar pa ukrepi iz točke (e) prenehajo veljati manj kot šest tednov pred koncem obdobja reda letenja, se točka (e) uporablja za preostanek šesttedenskega obdobja le, kadar se sloti v naslednjem obdobju reda letenja uporabljajo za isto progo.

Točka (e) se uporablja samo za slote, ki se uporabljajo za proge, ki jih je že uporabljal letalski prevoznik pred objavo ukrepov iz navedene točke.

Točka (e) se preneha uporabljati, kadar letalski prevoznik zadevne slote uporablja, da preide na progo, na katero ukrepi javnih organov ne vplivajo.

Letalski prevozniki lahko upravičijo neuporabo slota v skladu s točko (e) za največ dve zaporedni obdobji reda letenja.“;

(c)	drugi pododstavek odstavka 6 se nadomesti z naslednjim: „Med zahtevami novih prevoznikov se da prednost letalskim prevoznikom, ki izpolnjujejo pogoje za status novega prevoznika iz člena 2(b)(i) in (ii), člena 2(b)(i) in (iii) ali člena 2(ba)(i) in (ii).“;

(6)

člen 10a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10a

Dodeljevanje slotov v odziv na krizo zaradi COVID-19

1. Za namene členov 8(2) in 10(2) koordinatorji slote, dodeljene za obdobje od 1. marca 2020 do 27. marca 2021, obravnavajo, kakor da jih je letalski prevoznik, ki so mu bili prvotno dodeljeni, uporabil.

2. Za namene členov 8(2) in 10(2) koordinatorji slote, dodeljene za obdobje od 23. januarja 2020 do 29. februarja 2020, obravnavajo, kakor da jih je letalski prevoznik, ki so mu bili prvotno dodeljeni, uporabil, kar zadeva letalske prevoze med letališči v Uniji in letališči v Ljudski republiki Kitajski ali Posebnem upravnem območju Ljudske republike Kitajske Hongkong.

3. Če letalski prevoznik, kar zadeva slote, ki koordinatorju niso na voljo za prerazporeditev v skladu s členom 10(2a) v obdobju od 28. marca 2021 do 30. oktobra 2021 ter za namene člena 8(2) in člena 10(2), koordinatorju zadovoljivo dokaže, da je zadevno zaporedje slotov, ki ga je odobril koordinator, uporabljal vsaj 50 % časa med obdobjem reda letenja, za katerega mu je bilo dodeljeno, je upravičen do enakega zaporedja slotov za naslednje enakovredno obdobje reda letenja.

V zvezi z obdobjem iz prvega pododstavka tega odstavka odstotne vrednosti iz člena 10(4) in točke (a) člena 14(6) znašajo 50 %.

4. Glede slotov z datumom od 9. aprila 2020 do 27. marca 2021 se odstavek 1 uporablja le, kadar je letalski prevoznik zadevne neuporabljene slote vrnil koordinatorju za prerazporeditev drugim letalskim prevoznikom.

5. Kadar Komisija na podlagi podatkov, ki jih je objavil Eurocontrol, ki je upravitelj omrežja mreže za opravljanje zračnega prometa enotnega evropskega neba, ugotovi, da je obseg zračnega prometa v primerjavi z obsegom v ustreznem obdobju v letu 2019 še vedno manjši in da se bo to na podlagi napovedi Eurocontrola glede prometa najverjetneje nadaljevalo, ter tudi ugotovi, da je to na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov posledica krize zaradi COVID-19, v skladu s členom 12a sprejme delegirane akte za ustrezno spremembo obdobja iz odstavka 3 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a za spremembo odstotnih vrednosti iz odstavka 3 tega člena v razponu med 30 % in 70 %, kadar je to nujno potrebno za obravnavanje vse večjega vpliva krize zaradi COVID-19 na obseg zračnega prometa. V ta namen Komisija upošteva spremembe, ki so nastale od 20. februarja 2021, na podlagi naslednjih elementov:

(a)	podatkov, ki jih Eurocontrol objavlja o obsegu prometa in napovedih glede prometa;

(b)	razvoja trendov zračnega prometa med obdobji reda letenja, ob upoštevanju razvoja, opaženega od začetka krize zaradi COVID-19, in

(c)	kazalnikov v zvezi s povpraševanjem po potniškem in tovornem zračnem prometu, vključno s trendi glede velikosti flote, uporabe flote in koeficientov zasedenosti.

Delegirani akti v skladu s tem odstavkom se sprejmejo najpozneje do 31. decembra za naslednje poletno obdobje reda letenja in najpozneje do 31. julija za naslednje zimsko obdobje reda letenja.

6. Kadar je v primeru dolgotrajnega vpliva krize zaradi COVID-19 na sektor zračnega prometa v Uniji to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 12b.

7. V obdobju iz odstavka 3 letalski prevozniki dajo na voljo koordinatorju za prerazporeditev drugim letalskim prevoznikom vsak slot, ki ga ne nameravajo uporabiti, najpozneje tri tedne pred datumom opravljanja prevoza.“;

(7)	v členu 12a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10a se prenese na Komisijo do 21. februarja 2022.“;

(8)

člen 14 se spremeni:

(a)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Države članice določijo in uporabljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni ali enakovredne ukrepe za letalske prevoznike, ki večkrat in namerno ne upoštevajo te uredbe.“;

(b)

v odstavku 6 se doda naslednja točka:

„(c)

Če koordinator v obdobju iz člena 10a(3) na podlagi razpoložljivih informacij ugotovi, da je letalski prevoznik prenehal opravljati prevoze na letališču in ne more več upravljati slotov, ki so mu bili dodeljeni, temu letalskemu prevozniku odvzame zadevno zaporedje slotov za preostanek obdobja reda letenja in ga da v pool po zaslišanju zadevnega letalskega ponudnika.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. februarja 2021

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

A. P. ZACARIAS

(1) Mnenje z dne 27. januarja 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. februarja 2021.

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (UL L 14, 22.1.1993, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).

(5) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

19.2.2021

Uradni list Evropske unije

L 58/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/255

z dne 18. februarja 2021

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 še naprej vpliva na mednarodno in evropsko civilno letalstvo, tako da je iz objektivnih razlogov, na katere letalski prevozniki ali prevozniki tovora nimajo vpliva, izvajanje obiskov na kraju samem za imenovanje in ponovno imenovanje letalskih prevoznikov in prevoznikov tovora v tretjih državah v skladu s točko 6.8 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1998 (2) še naprej resno ovirano.

(2)	Zato je treba veljavnost alternativnega in pospešenega postopka potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU za operatorje v dobavni verigi v Unijo, na katere vpliva pandemija COVID-19, podaljšati do poznejšega datuma, kot je naveden v točki 6.8.1.7 Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1998.

(3)

Unija je v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) in Svetovne carinske organizacije (WCO) spodbujala razvoj koncepta mednarodne politike predhodnih informacij o tovoru pred natovarjanjem (PLACI), ki se uporablja za opisovanje specifičnega nabora podatkov 7 + 1 (3), kot je opredeljen v okviru standardov SAFE organizacije WCO. Na podlagi podatkov o pošiljkah, ki jih špediterji, letalski prevozniki, izvajalci poštnih storitev, integratorji, regulirani agenti ali drugi subjekti predložijo regulativnim organom čim prej pred natovarjanjem tovora na zrakoplov v zadnjem kraju odhoda, je mogoče uvesti dodatno stopnjo varnosti, v okviru katere carinski urad vstopa pred odhodom opravi analizo grožnje in tveganja.

(4)

Zato bi bilo treba zaradi varovanja civilnega letalstva še pred natovarjanjem blaga na zrakoplov, ki odhaja iz tretje države, čim prej po prejemu minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji iz člena 106(2) in (2a) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (4) izvesti prvo analizo tveganja za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije po zraku. Zahteva za izvedbo prve analize tveganja bi se morala uporabljati od 15. marca 2021.

(5)

V členu 186 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (5) je določen postopek analize tveganja in nadzora, ki ga izvaja carinski urad prvega vstopa, v členu 182 navedene uredbe pa je določen sistem nadzora uvoza (ICS 2), ki so ga sporazumno oblikovale Komisija in države članice, kot harmoniziran vmesnik EU za gospodarske subjekte za predložitve, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitve, obdelavo in hrambo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in za izmenjavo povezanih informacij s carinskimi organi.

(6)

Glede na to, da se lahko od 15. marca 2021 zaradi rezultatov analize tveganja na podlagi predhodnih informacij o tovoru pred natovarjanjem od operatorjev, ki so pri svojih dejavnostih v tretji državi vključeni v dobavno verigo v Unijo, zahteva, da morajo sprejeti specifične ukrepe varovanja v letalstvu za zmanjšanje tveganj, je nujno treba ustrezno vključiti izvedbena pravila za varovanje civilnega letalstva.

(7)

Sedanja pandemija COVID-19 močno vpliva na zmožnost letališč v Uniji, da končajo postopek namestitve sistemov za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 3. Komisija in države članice so še naprej odločno zavezane končanju uvajanja najnovejše tehnologije za varnostni pregled oddane prtljage. Pripravljen je bil nov časovni načrt, da bi se zagotovili dodatna prožnost za prilagoditev sedanjim razmeram v skladu z mehanizmom prednostnega razvrščanja na podlagi kategorij letališč ter prepoznavnost za uvedbo višjih standardov uspešnosti odkrivanja.

(8)

Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998, so pokazale potrebo po delnih spremembah načinov izvajanja nekaterih skupnih osnovnih standardov. Načine izvajanja nekaterih od teh standardov je treba prilagoditi, da se pojasnijo, harmonizirajo, poenostavijo in okrepijo nekateri specifični ukrepi varovanja v letalstvu, izboljša pravna jasnost, standardizira skupna razlaga zakonodaje in se nadalje zagotovi najboljše izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva.

(9)	Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1998 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 19 Uredbe (ES) št. 300/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1998 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točki 1 in 22 Priloge se uporabljata od 15. marca 2021, točka 2 Priloge od 1. marca 2022 in točka 14 Priloge od 1. julija 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. februarja 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva (UL L 299, 14.11.2015, str. 1).

(3) Ime pošiljatelja, naslov pošiljatelja, ime prejemnika, naslov prejemnika, število paketov, skupna bruto teža, opis tovora ter interni ali glavni letalski tovorni list.

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

PRILOGA

Priloga se spremeni:

(1)

doda se naslednja točka 6.0.4:

„6.0.4

V tej prilogi ‚predhodne informacije o tovoru pred natovarjanjem‘ ali ‚PLACI‘ pomenijo postopek prve analize tveganja za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije (*) po zraku, za potrebe varovanja letalstva.

(*) Ker Islandija ni del carinskega območja Unije, se za potrebe točke 6.8.7 te priloge šteje za tretjo državo.“;"

(2)

dodajo se naslednje točke 6.1.4, 6.1.5 in 6.1.6:

„6.1.4

Dostop do varnostnih območij omejenega gibanja za tovor in pošto se lahko odobri le po tem, ko se ugotovi, v katero od naslednjih kategorij spada subjekt, ki prevaža pošiljko z javnega dela letališča:

(a)	regulirani agent;

(b)	znani pošiljatelj;

(c)	prevoznik, imenovan v skladu s točko 6.6.1.1(c), ki prevaža pošiljke, za katere je bil pred tem izveden varnostni nadzor;

(d)	nobeden od subjektov iz točk (a), (b) in (c).

6.1.5

Če se uporablja točka 6.1.4(c), se reguliranemu agentu, letalskemu prevozniku ali upravljavcu letališča, ki odobri dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, da na voljo izvod podpisane izjave iz Dodatka 6-E, razen če velja kar koli od naslednjega:

(a)	prevoznik je sam regulirani agent;

(b)	prevoz se opravlja v imenu reguliranega agenta ali letalskega prevoznika, ki prejema pošiljko, na varnostnem območju omejenega gibanja.

Predložitev izvoda podpisane izjave iz Dodatka 6-E s strani prevoznika se lahko nadomesti z enakovrednim mehanizmom predhodnega obveščanja točke dostopa, ki ga zunaj letališča zagotovi znani pošiljatelj ali regulirani agent, v imenu katerega se opravlja prevoz, ali regulirani agent ali letalski prevoznik, ki prejema pošiljko, na varnostnih območjih omejenega gibanja.

6.1.6

Dostop pošiljk tovora ali pošte, za katere pred tem varnostni nadzor ni bil izveden, do varnostnih območij omejenega gibanja se lahko dovoli, če se zanje uporabi ena od naslednjih možnosti:

(a)	opravi se varnostni pregled pred vstopom v skladu s točko 6.2 in pod pristojnostjo reguliranega agenta ali letalskega prevoznika, ki prejema pošiljko;

(b)	zagotovljeno je spremstvo do prostorov reguliranega agenta ali letalskega prevoznika na varnostnem območju omejenega gibanja pod njegovo pristojnostjo.

Take pošiljke so po dostavi zavarovane pred nepooblaščenim vmešavanjem, dokler se ne opravi varnostni pregled.

Osebje, ki take pošiljke spremlja ali varuje pred nepooblaščenim vmešavanjem, se zaposli v skladu s točko 11.1.1 in usposablja vsaj v skladu s točko 11.2.3.9.“;

(3)

točka 6.3.1.2(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

pristojni organ ali potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki deluje v njegovem imenu, preuči program varovanja, preden izvede preverjanje navedenih lokacij na kraju samem, da bi ocenil skladnost prosilca z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 300/2008 in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi Uredbe.

Z izjemo zahtev za varnostne preglede iz točke 6.2 se preiskava lokacije prosilca s strani ustreznega carinskega organa v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (*) šteje za preverjanje na kraju samem, če se izvede največ 3 leta pred datumom, na katerega prosilec zaprosi za potrditev za reguliranega agenta. Prosilec da dovoljenje AEO in ustrezno oceno carinskih organov na voljo za nadaljnji pregled.

(*) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).“;"

(4)	v točki 6.3.1.4 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim: „Z izjemo zahtev za varnostne preglede iz točke 6.2 se preiskava lokacije reguliranega agenta, ki jo opravi ustrezen carinski organ v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, šteje za preverjanje na kraju samem.“;

(5)

točka 6.3.1.5 se nadomesti z naslednjim:

„6.3.1.5

Če pristojni organ ni več prepričan, da regulirani agent izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008, prekliče status reguliranega agenta za navedeno lokacijo oz. lokacije.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah po preklicu, pristojni organ zagotovi, da se sprememba statusa nekdanjega reguliranega agenta prikaže v ‚bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige‘.

Če regulirani agent ni več imetnik dovoljenja AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*) ter člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ali če se potrdilo AEO začasno odvzame zaradi neskladnosti s členom 39(e) Uredbe (EU) št. 952/2013 in členom 28 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, pristojni organ ustrezno ukrepa, da zagotovi, da regulirani agent izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008.

Regulirani agent obvesti pristojni organ o vseh spremembah v zvezi s svojim dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Uredbe (EU) 2015/2447.

(*) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).“;"

(6)

točka 6.3.1.8 se nadomesti z naslednjim:

„6.3.1.8

Pristojni organ carinskim organom da na voljo vse informacije v zvezi s statusom reguliranega agenta, ki bi lahko bile pomembne v zvezi z dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Mednje sodijo informacije v zvezi z novimi potrditvami reguliranih agentov, preklicem statusa reguliranega agenta, podaljšanjem veljavnosti in inšpekcijskimi pregledi, razporedi preverjanja in rezultati navedenih ocen.

Določi se način izmenjave informacij med pristojnim organom in nacionalnimi carinskimi organi.“;

(7)

točka 6.3.2.6(g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	od pristojnega organa prejeto enotno oznako katerega koli reguliranega agenta, ki je sprejel varnostni status, ki ga je pošiljki prisodil drug regulirani agent, tudi med operacijami prevoza.“;

(8)

v točki 6.3.2.6 se doda naslednji odstavek:

„Za tovor ali pošto, namenjeno za prevoz, za katero letalski prevoznik ali regulirani agent, ki deluje v njegovem imenu, ne more potrditi podatkov v spremni dokumentaciji, ki se zahtevajo v skladu s to točko ali točko 6.3.2.7, kakor je ustrezno, se pred natovarjanjem na zrakoplov za naslednji let opravi varnostni pregled.“;

(9)

točka 6.4.1.2(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

preiskava lokacije prosilca, ki jo opravi ustrezni carinski organ v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, se šteje za preverjanje na kraju samem, če se izvede največ 3 leta pred datumom, na katerega prosilec zaprosi za potrditev za znanega pošiljatelja. V teh primerih prosilec izpolni podatke, zahtevane v prvem delu ‚Validacijskega kontrolnega seznama za znane pošiljatelje‘ iz Dodatka 6-C, in jih pošlje pristojnemu organu skupaj z izjavo o obveznostih, ki jo podpiše pravni zastopnik prosilca ali oseba, odgovorna za varnost na lokaciji.

Prosilec da dovoljenje AEO in ustrezno oceno carinskih organov na voljo za nadaljnji pregled.

Podpisano izjavo obdrži zadevni pristojni organ ali potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU in jo na zahtevo da na voljo zadevnemu pristojnemu organu;“;

(10)	v točki 6.4.1.4 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim: „Preiskava lokacije znanega pošiljatelja, ki jo opravi ustrezni carinski organ v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, se šteje za preverjanje na kraju samem.“;

(11)

točka 6.4.1.5 se nadomesti z naslednjim:

„6.4.1.5

Če pristojni organ ni več prepričan, da znani pošiljatelj izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008, prekliče status znanega pošiljatelja za navedeno lokacijo oz. lokacije.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah po preklicu, pristojni organ zagotovi, da se sprememba statusa znanega pošiljatelja prikaže v ‚bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige‘.

Če znani pošiljatelj ni več imetnik dovoljenja AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ali če se potrdilo AEO začasno odvzame zaradi neskladnosti s členom 39(e) Uredbe (EU) št. 952/2013 in členom 28 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, pristojni organ ustrezno ukrepa, da zagotovi, da znani pošiljatelj izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008.

Znani pošiljatelj obvesti pristojni organ o vseh spremembah v zvezi s svojim dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.“;

(12)

točka 6.4.1.7 se nadomesti z naslednjim:

„6.4.1.7

Pristojni organ carinskim organom da na voljo vse informacije v zvezi s statusom znanega pošiljatelja, ki bi lahko bile pomembne v zvezi z dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Mednje sodijo informacije v zvezi z novimi potrditvami znanih pošiljateljev, preklicem statusa znanega pošiljatelja, podaljšanjem veljavnosti in inšpekcijskimi pregledi, razporedi preverjanja in rezultati navedenih ocen.

Določi se način izmenjave informacij med pristojnim organom in nacionalnimi carinskimi organi.“;

(13)

točka 6.5.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.5.1

Regulirani agent vodi bazo podatkov, ki vsebuje vse naslednje informacije o vsakem stalnem pošiljatelju, ki ga je imenoval pred 1. junijem 2017:

(a)	podatke o podjetju, vključno z dobrovernim službenim naslovom;

(b)	naravo poslovne dejavnosti;

(c)	kontaktne podatke, vključno s podatki o osebah, odgovornih za varovanje;

(d)	identifikacijsko številko za DDV ali matično številko podjetja in

(e)	podpisano ‚Izjavo o obveznostih – stalni pošiljatelj‘ iz Dodatka 6-D.

Če je stalni pošiljatelj imetnik dovoljenja AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, se številka dovoljenja AEO hrani v bazi podatkov iz prvega odstavka.

Baza podatkov je na voljo za pregled s strani pristojnega organa.“;

(14)

dodajo se naslednje točke 6.6.1.3, 6.6.1.4 in 6.6.1.5:

„6.6.1.3

Prevoznik zagotovi, da se v zvezi z osebjem, ki opravlja prevzem, prenos, skladiščenje in dostavo zračnega tovora in pošte, za katerega/katero je bil izveden varnostni nadzor, opravi vsaj:

(a)	preverjanje osebne integritete, ki zajema preverjanje identitete in življenjepisa in/ali predloženih referenc;

(b)	splošno usposabljanje za boljšo ozaveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7.

6.6.1.4

Vsak član osebja prevoznika, ki mu je pri opravljanju katere koli od nalog iz točke 6.6.1.3 ali pri izvajanju varnostnega nadzora iz tega poglavja dovoljen nenadzorovan dostop do tovora in pošte:

(a)	je uspešno opravil preverjanje preteklosti;

(b)	je opravil usposabljanje na področju varnosti v skladu s točko 11.2.3.9.

6.6.1.5

Če prevoznik za opravljanje ene ali več nalog iz točke 6.6.1.3 uporabi storitve drugega podjetja, tako podjetje izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	sklene pogodbo za prevoz s prevoznikom;

(b)	ne sklepa pogodb z nadaljnjimi podizvajalci;

(c)	po potrebi upošteva določbe iz točk 6.6.1.3 in 6.6.1.4.

Prevoznik, ki je sklenil pogodbo s podizvajalcem, ohrani vso odgovornost za celoten prevoz, ki se opravi v imenu agenta ali pošiljatelja.“;

(15)

v točki 6.8.1.7 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„V obdobju od 1. aprila 2020 do 30. junija 2021 lahko pristojni organ odstopa od postopka iz točke 6.8.2 in začasno imenuje letalskega prevoznika za ACC3, kadar potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU ni bilo mogoče izvesti iz objektivnih razlogov, ki so povezani s pandemično krizo zaradi COVID-19 in presegajo odgovornost letalskega prevoznika. Za takšno imenovanje veljajo naslednji pogoji:“;

(16)

točki 6.8.3.6 in 6.8.3.7 se nadomestita z naslednjim:

„6.8.3.6

Po izvedbi varnostnega nadzora iz točk 6.8.3.1 do 6.8.3.5 ACC3 ali regulirani agent, ki je potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU (RA3), pristojen za izvedbo varnostnega nadzora, zagotovi, da spremna dokumentacija v obliki letalskega tovornega lista, enakovredne poštne dokumentacije ali ločene izjave, ki se predloži v elektronski ali pisni obliki, vključuje vsaj:

(a)	enotno črkovno-številčno oznako ACC3;

(b)	varnostni status pošiljke iz točke 6.3.2.6(d), ki ga je izdal ACC3 ali regulirani agent, ki je potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU (RA3), kot je ustrezno;

(c)	enotno oznako pošiljke, kot je številka internega ali glavnega letalskega tovornega lista, če je potrebno;

(d)	vsebino pošiljke ali navedbo uskupinjenja, če je potrebno;

(e)	razloge za izdajo varnostnega statusa, vključno z uporabljenimi sredstvi ali metodo varnostnega pregleda ali razlogi za izvzetje pošiljke iz varnostnega pregleda, ob upoštevanju standardov, sprejetih v okviru načrta Mednarodne organizacije civilnega letalstva za izjavo o varnosti pošiljke.

V primeru uskupinjenja ACC3 ali regulirani agent, ki je potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU (RA3), ki je izvedel uskupinjanje, informacije iz točk (a) do (e) prvega pododstavka za vsako posamezno pošiljko zadrži vsaj do predvidenega časa prihoda pošiljke na prvo letališče v Uniji ali 24 ur, katera koli od možnosti je daljša.

6.8.3.7

Vsak letalski prevoznik, ki prihaja iz tretje države, navedene v Dodatku 6-F, zagotovi skladnost z veljavnimi točkami iz 6.8.3.6 v zvezi s tovorom in pošto, ki ju prevaža. Spremna dokumentacija v zvezi s takimi pošiljkami je vsaj v skladu z načrtom Mednarodne organizacije civilnega letalstva za izjavo o varnosti pošiljke ali alternativnim načrtom, ki enako zagotavlja potrebne informacije.“;

(17)

točka 6.8.3.9 se nadomesti z naslednjim:

„6.8.3.9

Pošiljke, namenjene za prevoz ali tranzit, ki prispejo iz tretje države, ki ni navedena v točki 6.8.3.8, in katerih spremna dokumentacija ni v skladu s točko 6.8.3.6, se pred naslednjim letom obravnavajo v skladu s točko 6.2.“;

(18)

v točki 6.8.4.11 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„V obdobju od 1. aprila 2020 do 30. junija 2021 lahko pristojni organ odstopa od postopka iz točke 6.8.5 in začasno imenuje subjekt iz tretje države za RA3 ali KC3, kadar potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU ni bilo mogoče izvesti iz objektivnih razlogov, ki so povezani s pandemično krizo zaradi COVID-19 in presegajo odgovornost subjekta. Za takšno imenovanje veljajo naslednji pogoji:“;

(19)

točka 6.8.4.12(d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	imenovanje se dodeli za obdobje, ki ne presega šest mesecev in se lahko podaljša v obdobju odstopanja, kot je določeno v točki 6.8.4.11.“;

(20)	točke 6.8.5.5, 6.8.5.6 in 6.8.5.7 se črtajo;

(21)

točka 6.8.6.1(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Če Komisija ali pristojni organ ugotovi večjo pomanjkljivost v zvezi z operacijami ACC3, RA3 ali KC3, za katero velja, da pomembno vpliva na splošno raven varovanja v letalstvu v Uniji, ali je o taki pomanjkljivosti pisno obveščena:

(a)	takoj obvesti zadevnega letalskega prevoznika ali subjekt, zahteva pripombe in ustrezne ukrepe v zvezi z večjo pomanjkljivostjo;

(b)	takoj obvesti druge države članice in Komisijo.

Večja pomanjkljivost iz prvega odstavka se lahko ugotovi pri eni od naslednjih dejavnosti:

(1)	nadzoru skladnosti;

(2)	pregledu dokumentacije, vključno s poročilom drugih operatorjev, ki so del dobavne verige ACC3, RA3 ali KC3, o potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU;

(3)	po prejemu pisnih informacij o dejstvih drugih organov in/ali operatorjev v zvezi z dejavnostmi zadevnega ACC3, RA3 ali KC3 v obliki dokumentiranih dokazov, ki jasno kažejo kršitve varnosti.“;

(22)

doda se naslednja točka 6.8.7:

„6.8.7 Predhodne informacije o tovoru pred natovarjanjem (PLACI)

6.8.7.1

V skladu s členom 186 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 se PLACI izvede pred odhodom iz tretje države, potem ko carinski organ prve točke vstopa prejme minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji iz člena 106(2) in (2a) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (*).

6.8.7.2

Kadar carinski urad prvega vstopa na podlagi PLACI in iz utemeljenih razlogov domneva, da bi lahko pošiljka, ki vstopa na carinsko območje Unije po zraku, predstavljala resno grožnjo za civilno letalstvo, se navedena pošiljka obravnava kot tovor ali pošta z visokim tveganjem (HRCM) v skladu s točko 6.7.

6.8.7.3

Letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba v tretji državi, ki ni navedena v Dodatku 6-F, ali na Islandiji, po prejemu obvestila carinskega urada prvega vstopa, v skladu s katerim se zahteva, da se pošiljka obravnava kot tovor ali pošta z visokim tveganjem (HRCM) v skladu s točko 6.8.7.2:

(a)	v primeru ACC3 ali RA3 z dovoljenjem za izvajanje varnostnega nadzora iz točk 6.7.3 in 6.7.4 Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije C(2015) 8005 izvede tak varnostni nadzor v zvezi z zadevno pošiljko;

(b)

zagotovi, da ACC3 ali RA3 z dovoljenjem za izvajanje takega varnostnega nadzora upošteva določbe točke (a). Če je treba pošiljko predati ali je bila predana drugemu operatorju, subjektu ali organu za izvedbo varnostnega nadzora, se o tem obvesti carinski organ prvega vstopa. Tak drugi operator, subjekt ali organ zagotovi izvedbo varnostnega nadzora iz točke (a) in letalskemu prevozniku, operatorju, subjektu ali osebi, ki je pošiljko predal(-a), potrdi izvedbo takega varnostnega nadzora in njegove rezultate;

(c)	carinskemu organu prvega vstopa potrdi izvedbo varnostnega nadzora iz točke (a) in njegove rezultate.

Točki (a) in (b) prvega odstavka se ne uporabljata, če je bil varnostni nadzor, ki se zahteva, že izveden. Če pa informacije o specifični grožnji postanejo razpoložljive šele po izvedbi predhodnega varnostnega nadzora, se lahko od letalskega prevoznika, operatorja, subjekta ali osebe zahteva, da ponovi varnostni nadzor z uporabo specifičnih sredstev in metod ter predloži potrditev v skladu s točko (c) prvega odstavka. Letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba se lahko seznani z vsakim elementom in informacijo, potrebno za učinkovito izpolnjevanje cilja varovanja.

6.8.7.4

Letalski prevozniki, operatorji, subjekti ali osebe v tretji državi, navedeni v Dodatku 6-F, ali na Islandiji, ki prejmejo obvestilo carinskega urada prvega vstopa, v skladu s katerim se zahteva, da se pošiljka obravnava kot tovor ali pošta z visokim tveganjem (HRCM) v skladu s točko 6.8.7.2:

(a)	v zvezi z zadevno pošiljko izvedejo vsaj varnostni nadzor iz Priloge 17 k ICAO za tovor ali pošto z visokim tveganjem (**);

(b)

zagotovijo, da zahteve iz točke (a) izpolni operator, subjekt ali organ, ki ga je ustrezni pristojni organ v tretji državi odobril za izvajanje takega varnostnega nadzora. Če je treba pošiljko predati ali je bila predana drugemu operatorju, subjektu ali organu za izvedbo varnostnega nadzora, se o tem obvesti carinski organ prvega vstopa. Tak drugi operator, subjekt ali organ zagotovi izvedbo varnostnega nadzora iz točke (a) in letalskemu prevozniku, operatorju, subjektu ali osebi, ki je pošiljko predal(-a), potrdi izvedbo takega varnostnega nadzora in njegove rezultate;

(c)	carinskemu organu prvega vstopa potrdi izvedbo varnostnega nadzora iz točke (a) in njegove rezultate.

6.8.7.5

Kadar carinski urad prvega vstopa na podlagi PLACI in na podlagi utemeljenih razlogov domneva, da pošiljka, ki vstopa na carinsko območje Unije po zraku, predstavlja resno grožnjo za varnost, zaradi česar izda obvestilo o opustitvi natovarjanja, se navedena pošiljka ne natovori na zrakoplov ali raztovori z njega, kot je ustrezno.

6.8.7.6

Letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba v tretji državi, ki prejme obvestilo carinskega urada prvega vstopa z zahtevo po opustitvi natovarjanja pošiljke na zrakoplov v skladu s točko 6.8.7.5:

(a)	zagotovi, da se pošiljka v njegovi posesti ne natovori na zrakoplov ali se nemudoma raztovori, če je že na zrakoplovu;

(b)	carinskemu uradu prvega vstopa na carinskem območju Unije predloži potrditev, da je izpolnil zahtevo;

(c)	sodeluje z ustreznimi organi države članice carinskega urada prvega vstopa;

(d)	obvesti pristojni organ za varovanje v civilnem letalstvu države, v kateri je letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba, ki prejme obvestilo, in, če je različna, tretje države, v kateri je zdaj pošiljka.

6.8.7.7

Če je pošiljka že v posesti drugega letalskega prevoznika, operatorja, ali subjekta v dobavni verigi, letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba, ki je prejel(-a) obvestilo o opustitvi natovarjanja iz točke 6.8.7.5, nemudoma obvesti navedenega drugega letalskega prevoznika, operatorja, subjekta ali osebo, naj:

(a)	zagotovi skladnost z določbami točke 6.8.7.6(a), (c) in (d);

(b)	letalskemu prevozniku, operatorju, subjektu ali osebi, ki je prejel(-a) obvestilo iz točke 6.8.7.5, potrdi izvedbo točke 6.8.7.6(b).

6.8.7.8

Če je zrakoplov že v zraku in ima na krovu pošiljko, v zvezi s katero je carinski urad prvega vstopa v skladu s točko 6.8.7.5 poslal obvestilo o opustitvi natovarjanja pošiljke, letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba, ki je prejel(-a) obvestilo, nemudoma obvesti:

(a)	ustrezne organe države članice iz točke 6.8.7.6(c) za potrebe obveščanja ustreznih organov države članice prvega preleta v Uniji in povezovanja z njimi;

(b)	pristojni organ za varovanje v civilnem letalstvu tretje države, v kateri je letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba, ki prejme obvestilo, in, če je različna, tretje države odhoda zrakoplova.

6.8.7.9

Po prejemu obvestila carinskega organa prvega vstopa, ki je izdal obvestilo, kot je navedeno v točki 6.8.7.5, pristojni organ iste države članice izvede ustrezne varnostne protokole za izredne razmere v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu države članice ter mednarodne standarde in priporočene prakse v zvezi s kriznim upravljanjem in odzivom na nezakonito vmešavanje ali zagotovi izvedbo navedenega, kakor je ustrezno, ali sodeluje pri katerih koli naknadnih ukrepih, vključno z usklajevanjem z organi tretje države odhoda in po potrebi z organi države ali držav tranzita in/ali prevoza.

6.8.7.10

Letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba v tretji državi, ki prejme obvestilo carinskega organa tretje države, ki uporablja načrt predhodnih informacij o tovoru pred natovarjanjem v skladu z načeli iz okvira standardov SAFE Svetovne carinske organizacije, zagotovi izpolnitev zahtev iz točk 6.8.7.3, 6.8.7.4, 6.8.7.6, 6.8.7.7 in 6.8.7.8.

Ta točka se uporablja samo v zvezi s pošiljkami tovora ali pošte, ki izpolnjujejo katero od naslednjih meril:

(a)	so namenjene za tranzit ali prevoz na letališču Unije, njihov končni namembni kraj pa je letališče v tretji državi carinskega organa, ki pošlje obvestilo;

(b)	so namenjene za tranzit ali prevoz na letališču Unije, nato pa znova za tranzit ali prevoz na letališču v tretji državi carinskega organa, ki pošlje obvestilo.

Za namene zahtev iz točk 6.8.7.6(c) in 6.8.7.8(a) letalski prevoznik, operator, subjekt ali oseba, ki prejme obvestilo v tretji državi, nemudoma obvesti ustrezne organe države članice prvega pristanka v Uniji.

Če je zrakoplov že v zraku, se informacije zagotovijo ustreznim organom države članice prvega preleta v Uniji, ki zagotovijo izvedbo ukrepov iz točke 6.8.7.9, ob usklajevanju z ustreznimi organi države članice prvega pristanka v Uniji.

Ustrezni organi države članice prvega preleta v Uniji in države članice prvega pristanka v Uniji obvestijo ustrezni carinski organ.

(*) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1)."

(**) Letalski prevozniki, operatorji in subjekti na Islandiji uporabljajo točki 6.7.3 in 6.7.4 Priloge k Izvedbenemu sklepu C(2015) 8005.“;"

(23)	v točki 11.6.3.6 se doda naslednji stavek: „Pristojni organ potrjevalcem, ki jih odobri, zagotovi ustrezne dele zakonodaje, ki ni javna, in nacionalnih programov, ki se nanašajo na operacije in področja za potrditev.“;

(24)

točka 11.6.3.8 se nadomesti z naslednjim:

„11.6.3.8

Pristojni organ, ki deluje kot potrjevalec, lahko izvaja potrjevanje samo v zvezi z letalskimi prevozniki, operatorji in subjekti, ki so v njegovi pristojnosti ali pristojnosti pristojnega organa druge države članice, če je navedeni organ to izrecno zahteval ali je za to imenoval pristojni organ, ki deluje kot potrjevalec.“;

(25)

doda se naslednja točka 11.6.3.11:

„11.6.3.11

Odobritev potrjevalca ukrepov varovanja v letalstvu EU je veljavna največ pet let.“;

(26)

točka 11.6.4.1 se nadomesti z naslednjim:

„11.6.4.1

Potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU:

(a)	velja za neodobrenega, dokler njegovi podatki niso navedeni v ‚bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige‘;

(b)	prejme dokazilo o svojem statusu, ki ga izda pristojni organ ali se tako dokazilo izda v imenu pristojnega organa;

(c)	ne sme izvajati potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU, če ima status potrjevalca ukrepov varovanja v letalstvu v skladu z enakovrednim sistemom v tretji državi ali mednarodni organizaciji, razen če se uporablja točka 11.6.4.5.

Potrjevalci ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki so v ‚bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige‘ navedeni za pristojni organ, lahko potrjujejo le letalske prevoznike, operatorje ali subjekte v pristojnosti navedenega pristojnega organa.“;

(27)

točka 11.6.5.6 se nadomesti z naslednjim:

„11.6.5.6

Privzeti jezik poročila je angleščina, poročilo se predloži pristojnemu organu in potrjenemu subjektu najpozneje v enem mesecu po preverjanju na kraju samem.

Pristojni organ oceni poročilo o potrjevanju najpozneje v šestih tednih po prejemu.

Če se poročilo nanaša na letalskega prevoznika, operatorja ali subjekt, v zvezi s katerim se izvaja potrjevanje zaradi veljavnega imenovanja, ki preneha veljati po obdobjih iz zgornjih odstavkov, lahko pristojni organ določi daljši rok za končanje ocene.

V takem primeru pristojni organ zagotovi, da se postopek konča pred prenehanjem veljavnosti statusa, razen če niso za uspešno končanje ocene potrebne dodatne informacije in dokumentarna dokazila.

Potrjevalec v treh mesecih od datuma prejema poročila prejme povratne informacije v pisni obliki v zvezi s kakovostjo poročila, ter po potrebi priporočila in pripombe, ki jih pristojni organ šteje za potrebne, Pristojnemu organu, ki je odobril potrjevalca, se po potrebi pošlje izvod takih povratnih informacij.

Za potrebe imenovanja drugih letalskih prevoznikov, operatorjev ali subjektov, kot je navedeno v tej uredbi, lahko pristojni organ od pristojnega organa, ki je pripravil poročilo o potrjevanju v svojem nacionalnem jeziku ali je to zahteval od potrjevalca, ki izvaja potrjevanje, zahteva in v 15 dneh pridobi izvod celotnega poročila o potrjevanju v angleščini.“;

(28)

točka 12.0.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„12.0.2.1

Ob upoštevanju določb iz točke 12.0.5 se lahko naslednja oprema za varovanje po 1. oktobru 2020 vgradi le, če ji je bila podeljena oznaka ‚žig EU‘ ali ‚žig EU (v postopku)‘ iz točke 12.0.2.5:

(a)	prehodni detektorji kovin (WTMD);

(b)	sistemi za odkrivanje eksplozivov;

(c)	naprave za zaznavanje sledi eksplozivov;

(d)	sistemi za odkrivanje tekočih eksplozivov (LEDS);

(e)	detektor kovin (MDE);

(f)	varnostni skenerji;

(g)	skenerji za čevlje

(h)	detektorji eksplozivnih hlapov.“;

(29)

točka 12.0.2.3 se nadomesti z naslednjim:

„12.0.2.3

Oznaka ‚žig EU‘ se podeli za opremo za varovanje, ki je bila preskušena v testnih centrih, ki pod odgovornostjo pristojnega organa izvajajo ukrepe za nadzor kakovosti v skladu s skupnim postopkom ocenjevanja Evropske konference civilnega letalstva.“;

(30)

točka 12.0.5.3 se nadomesti z naslednjim:

„12.0.5.3

Oprema za varovanje, odobrena na nacionalni ravni na podlagi točke 12.0.5.1 ali 12.0.5.2, ne prejme samodejno oznake ‚žig EU‘.“;

(31)

doda se naslednja točka 12.3.1:

„12.3.1

Vsa oprema, vgrajena najpozneje po 1. januarju 2023, za varnostni pregled tovora in pošte ter pošte in materiala letalskega prevoznika, za katera se izvaja varnostni nadzor v skladu s poglavjem 6, omogoča prikaz iz več zornih kotov.

Pristojni organ lahko iz objektivnih razlogov dovoli uporabo rentgenskih aparatov, ki omogočajo prikaz iz enega zornega kota, vgrajenih pred 1. januarjem 2023, do naslednjih datumov:

(a)	rentgenskih aparatov, ki omogočajo prikaz iz enega zornega kota in so bili vgrajeni pred 1. januarjem 2016, najpozneje do 31. decembra 2025;

(b)	rentgenskih aparatov, ki omogočajo prikaz iz enega zornega kota in so bili vgrajeni po 1. januarju 2016, največ deset let od datuma vgradnje ali najpozneje do 31. decembra 2027, karkoli od tega je prej.

Pristojni organ Komisijo obvesti, kadar uporabi določbe drugega odstavka.“;

(32)

točka 12.4.2 se nadomesti z naslednjim:

„12.4.2 Standardi za sisteme za odkrivanje eksploziva

12.4.2.1

Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	sistemi, nameščeni pred 1. septembrom 2014, morajo izpolnjevati najmanj standard 2;

(b)	sistemi, nameščeni med 1. septembrom 2014 in 31. avgustom 2022, morajo izpolnjevati najmanj standard 3;

(c)	sistemi, nameščeni med 1. septembrom 2022 in 31. avgustom 2026, morajo izpolnjevati najmanj standard 3.1;

(d)	sistemi, nameščeni po 1. septembru 2026, morajo izpolnjevati najmanj standard 3.2.

12.4.2.2

Standard 2 preneha veljati 1. septembra 2021.

12.4.2.3

Zaradi odobritve podaljšanja uporabe sistemov za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2, so letališča razdeljena v štiri kategorije:

(a)	kategorija I – letališče, na katerem je bilo leta 2019 več kot 25 milijonov potnikov;

(b)	kategorija II – letališče z rednimi prevozi v vsaj eno od tretjih držav iz Dodatka 5-A te uredbe, razen Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;

(c)	kategorija III – letališče z največjim obsegom prometa leta 2019 v vsaki državi članici in ki ni uvrščeno v kategorijo I ali II;

(d)	kategorija IV – drugo letališče.

12.4.2.4

Pristojni organ lahko dovoli uporabo sistemov za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2, od 1. septembra 2021 v skladu z naslednjo preglednico:

	Sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2 in so bili nameščeni pred 1. januarjem 2011	Sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2 in so bili nameščeni med 1. januarjem 2011 in 1. septembrom 2014
Letališča kategorije I	1. marec 2022	1. marec 2023
Letališča kategorije II ali III	1. september 2022	1. september 2023
Letališča kategorije IV	1. marec 2023	1. marec 2024

12.4.2.5

Pristojni organ Komisijo obvesti, kadar dovoli, da se sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2, še naprej uporabljajo od 1. septembra 2021.

12.4.2.6

Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva, zasnovani za varnostni pregled ročne prtljage, izpolnjujejo vsaj standard C1.

12.4.2.7

Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva, zasnovani za varnostni pregled ročne prtljage, ki vsebuje prenosne računalnike in druge večje električne naprave, izpolnjujejo vsaj standard C2.

12.4.2.8

Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva, zasnovani za varnostni pregled ročne prtljage, ki vsebuje prenosne računalnike in druge večje električne naprave ter tekočine, razpršila in gele, izpolnjujejo vsaj standard C3.

12.4.2.9

Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard C3, veljajo za enakovredne sistemom za odkrivanje tekočih eksplozivov (LEDS), ki izpolnjujejo standard 2, za varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov.“

(*) Ker Islandija ni del carinskega območja Unije, se za potrebe točke 6.8.7 te priloge šteje za tretjo državo.“;

(*) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).“;

(**) Letalski prevozniki, operatorji in subjekti na Islandiji uporabljajo točki 6.7.3 in 6.7.4 Priloge k Izvedbenemu sklepu C(2015) 8005.“;‘

19.2.2021

Uradni list Evropske unije

L 58/36

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/256

z dne 18. februarja 2021

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združeno kraljestvo na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), ter zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega pododstavka člena 8(1), člena 8(4) in člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (2), ter zlasti člena 23(1), člena 24(2) in člena 25(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz perutnine in perutninskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: blago) v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Uredba določa, da je uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljen le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)	Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje, pod katerimi se tretja država, ozemlje, območje ali kompartment štejejo za proste visokopatogene aviarne influence.

(3)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se direktivi 2002/99/ES in 2009/158/ES, kot tudi akti Komisije, ki na njih temeljijo, uporabljata za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu.

(4)

Zato je Združeno kraljestvo z izjemo Severne Irske v tabeli v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedeno kot tretja država, iz nekaterih delov ozemlja katere, odvisno od prisotnosti visokopatogene aviarne influence, je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo. Navedena regionalizacija Združenega kraljestva je določena v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/169 (4).

(5)	Združeno kraljestvo je 12. februarja 2021 potrdilo prisotnost visokopatogene aviarne influence podtipa H5N1 na gospodarstvu s perutnino v mestu Glenrothes na Škotskem.

(6)

Veterinarski organi Združenega kraljestva so okoli prizadetega gospodarstva razglasili desetkilometrsko območje izvajanja nadzora ter izvedli politiko pokončanja za obvladovanje visokopatogene aviarne influence in omejitev njenega širjenja. Poleg tega so veterinarski organi Združenega kraljestva potrdili, da so takoj začasno ustavili izdajanje veterinarskih spričeval za pošiljke blaga, namenjenega za izvoz v Unijo s celotnega ozemlja Združenega kraljestva, razen Severne Irske.

(7)

Združeno kraljestvo je Komisiji predložilo podatke o epidemiološkem stanju na svojem ozemlju in o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence, Komisija pa jih je zdaj ocenila. Na podlagi navedene ocene je primerno uvesti omejitve vnosa blaga z območja Škotske, prizadetega zaradi visokopatogene aviarne influence in za katerega so veterinarski organi Združenega kraljestva uvedli omejitve zaradi trenutnega izbruha, v Unijo.

(8)	Vnos za Združeno kraljestvo v tabeli v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se upoštevale trenutne epidemiološke razmere v navedeni tretji državi.

(9)	Prilogo I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. februarja 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/169 z dne 11. februarja 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združeno kraljestvo na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (UL L 49, 12.2.2021, str. 18).

PRILOGA

V delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se vnos za Združeno kraljestvo nadomesti z naslednjim:

„GB – Združeno kraljestvo (*1)	GB-0	celotno ozemlje države	SPF
	GB-0	celotno ozemlje države	EP, E
	GB-1	celotno ozemlje Združenega kraljestva, razen območja GB-2	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N			A
			WGM
			POU, RAT	N
	GB-2	ozemlje Združenega kraljestva, ki ustreza:
	GB-2.1	grofija North Yorkshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.30 in W1.47	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	6.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	6.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	6.1.2021
	GB-2.2	grofija North Yorkshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.29 in W1.45	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	8.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	8.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	8.1.2021
	GB-2.3	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.49 in E0.95	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	10.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	10.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	10.1.2021
	GB-2.4	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.72 in E0.15	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	11.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	11.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	11.1.2021
	GB-2.5	grofija Derbyshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.93 in W1.57	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	17.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	17.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	17.1.2021
	GB-2.6	grofija North Yorkshire: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.37 in W2.16	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	19.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	19.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	19.1.2021
	GB-2.7	Orkneyski otoki območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N59.28 in W2.44	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	20.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	20.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	20.1.2021
	GB-2.8	grofija Dorset: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N51.06 in W2.27	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	20.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	20.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	20.1.2021
	GB-2.9	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.52 in E0.96	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	23.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	23.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	23.1.2021
	GB-2.10	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.52 in E0.95	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	28.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	28.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	28.1.2021
	GB-2.11	grofija Norfolk: območje v krogu s polmerom 10,4 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N52.53 in E0.66	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	7.2.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	7.2.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	7.2.2021
	GB-2.12	grofija Devon: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N50.70 in W3.36	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	1.1.2021	31.1.2021	A
			WGM	P2	1.1.2021	31.1.2021
			POU, RAT	N P2	1.1.2021	31.1.2021
	GB-2.13	blizu Amlwcha na otoku Anglesey, Wales: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N53.38 in W4.30	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	27.1.2021		A
			WGM	P2	27.1.2021
			POU, RAT	N P2	27.1.2021
	GB-2.14	blizu Redcarja v okraju Redcar and Cleveland, Anglija: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N54.57 in W1.07	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	8.2.2021		A
			WGM	P2	8.2.2021
			POU, RAT	N P2	8.2.2021
	GB-2.15	Glenrothes v grofiji Fife na Škotskem: območje v krogu s polmerom 10 km s središčem na decimalnih koordinatah koordinatnega sistema WGS 84: N56.23 in W3.02	BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20	N P2	12.2.2021		A
			WGM	P2	12.2.2021
			POU, RAT	N P2	12.2.2021

(*1) V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.“

19.2.2021

Uradni list Evropske unije

L 58/41

SKLEP SVETA (SZVP) 2021/257

z dne 18. februarja 2021

v podporo akcijskemu načrtu iz Osla za izvajanje Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Unija bi si morala prizadevati za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov, med drugim z namenom ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti v skladu z nameni in načeli Ustanovne listine Združenih narodov.

(2)	Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel evropsko varnostno strategijo, v kateri je opredelil svetovne izzive in grožnje ter pozval k na pravilih temelječemu mednarodnemu redu na podlagi učinkovitega multilateralizma in dobro delujočih mednarodnih institucij.

(3)

Konvencija o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je začela veljati 1. marca 1999. Je edini celovit mednarodni instrument, ki zagotavlja vsestranski odziv, da se konča trpljenje in preprečijo nove žrtve protipehotnih min, tudi s prepovedjo njihove uporabe, kopičenja, proizvodnje, trgovine in prenosa ter zagotavljanjem njihovega uničenja in pomoči žrtvam. Od 1. junija 2013 so vse države članice pogodbenice Konvencije.

(4)	Svet je 23. junija 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/487/SZVP (1) v podporo univerzalizaciji in izvajanju Konvencije.

(5)

Države pogodbenice Konvencije (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) so 3. decembra 2009 na drugi konferenci o pregledu Konvencije sprejele akcijski načrt iz Cartagene za obdobje 2010–2014 v zvezi z univerzalizacijo in izvajanjem vseh vidikov Konvencije. Na desetem srečanju držav pogodbenic leta 2010 so države pogodbenice sprejele direktivo držav pogodbenic za izvedbeno podporno pisarno (Implementation Support Unit), v kateri so se dogovorile, da bi morala ISU Konvencije svetovati in zagotavljati tehnično podporo državam pogodbenicam pri univerzalizaciji in izvajanju Konvencije, lajšati komunikacijo med državami pogodbenicami ter spodbujati komunikacijo in izmenjavo informacij o Konvenciji z državami, ki niso pogodbenice Konvencije, in javnostjo. Države pogodbenice so na štirinajstem srečanju držav pogodbenic leta 2015 sprejele sklep o krepitvi finančnega upravljanja in preglednosti v izvedbeni podporni pisarni, ki določa pogoje za izvedbo dejavnosti ali projektov izvedbene podporne pisarne, ki niso vključeni v njen letni proračun, tudi na pobudo držav pogodbenic in držav, ki niso pogodbenice Konvencije.

(6)	Svet je 13. novembra 2012 sprejel Sklep Sveta 2012/700/SZVP (2) v podporo izvajanju akcijskega načrta iz Cartagene za obdobje 2010–2014.

(7)

Na tretji konferenci o pregledu Konvencije 27. junija 2014 so države pogodbenice sprejele akcijski načrt iz Maputa za obdobje 2014–2019, katerega namen je bil doseči bistven in trajnosten napredek pri izvajanju Konvencije v obdobju 2014–2019, ter skupno izjavo o pričakovanem doseganju ciljev Konvencije v največji možni meri do leta 2025.

(8)

Svet je v svojih sklepih z dne 16. in 17. junija 2014 o tretji konferenci o pregledu Konvencije ponovno opozoril, da je Unija enotna pri uresničevanju ciljev Konvencije ter da se Unija in njene države članice že dolgo zavzemajo za razminiranje in uničenje nakopičenih protipehotnih min ter pomoč žrtvam teh min. V teh sklepih je bila potrjena neomajna podpora Unije državam pogodbenicam pri njihovem doslednem in učinkovitem izvajanju Konvencije ter njena zaveza, da bo spodbujala univerzalizacijo Konvencije, zagotavljala vire za protiminsko delovanje, pa tudi konkretno in trajno pomoč žrtvam protipehotnih min, njihovim družinam in skupnostim.

(9)	Svet je 4. avgusta 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1428 (3) v podporo izvajanju akcijskega načrta iz Maputa za obdobje 2014–2019.

(10)

Svet je 25. junija 2019 sprejel sklepe o stališču EU glede krepitve prepovedi protipehotnih min pred četrto konferenco o pregledu Konvencije o prepovedi protipehotnih min od 25. do 29. novembra 2019 v Oslu. Svet je menil, da je Konvencijo dvajset let po njenem začetku veljavnosti mogoče šteti za uspeh diplomacije razoroževanja in za primer tega, kar Unija podpira: na pravilih temelječega mednarodnega reda, ki izvira iz spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Vendar pa je Svet ugotovil, da cilji Konvencije še niso v celoti doseženi.

(11)

Države pogodbenice so na četrti konferenci o pregledu Konvencije leta 2019 v Oslu sprejele akcijski načrt iz Osla za obdobje 2020–2024. V akcijskem načrtu iz Osla za obdobje 2020–2024 so podrobno opisani ukrepi, ki bi jih morale države pogodbenice sprejeti v obdobju 2020–2024, da bi na podlagi dosežkov iz prejšnjih akcijskih načrtov podprle izvajanje Konvencije. Izvedbena podporna pisarna v okviru svojega mandata podpira države pogodbenice pri izvajanju njihovih obveznosti iz Konvencije in zavez iz akcijskega načrta iz Osla za obdobje 2020–2024 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Da bi prispevala k varnosti ljudi s podporo izvajanju akcijskega načrta iz Osla za obdobje 2020–2024 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt iz Osla), ki so ga podpisale države pogodbenice na četrti konferenci o pregledu Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), si Unija v okviru evropske varnostne strategije in v skladu z ustreznimi sklepi mednarodne skupnosti prizadeva za uresničevanje naslednjih ciljev:

(a)	podpreti prizadevanja držav pogodbenic za izvajanje vidikov akcijskega načrta iz Osla, in sicer glede pregleda in odstranjevanja min ter izobraževanja o nevarnosti min in zmanjševanja te nevarnosti;

(b)	podpreti prizadevanja držav pogodbenic za izvajanje vidikov akcijskega načrta iz Osla, povezanih s pomočjo žrtvam;

(c)	spodbujati univerzalizacijo Konvencije in spodbujati norme proti vsakršni uporabi, kopičenju zalog, proizvodnji in prenosu protipehotnih min ter o njihovem uničevanju;

(d)

podpirati prizadevanja držav pogodbenic, ki zadržijo protipehotne mine za dovoljene namene, da se okrepijo zmogljivosti poročanja, zagotovi, da število takih zadržanih min ne preseže najmanjšega števila, ki je nujno potrebno, in da se preverijo alternative uporabi aktivnim protipehotnim minam za namene usposabljanja in raziskovanja, kadar je to mogoče;

(e)

izkazati nadaljnjo zavezanost Unije in njenih držav članic Konvenciji in njihovo odločenost, da sodelujejo s tistimi državami pogodbenicami, ki potrebujejo podporo pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz Konvencije, in jim zagotovijo pomoč, ter s tem okrepiti vodilno vlogo Unije pri uresničevanju vizije Konvencije, da se za vedno konča trpljenje in preprečijo nove žrtve protipehotnih min.

2. Cilji iz odstavka 1 se uresničujejo tako, da se utrjuje duh partnerstva in sodelovanja med državami, nevladnimi organizacijami in drugimi organizacijami, vključno s predstavniki iz skupnosti, prizadetih zaradi min, ki je bil vedno pomemben element Konvencije. Vsi ukrepi morajo na vseh ravneh zagotavljati vključujoč pristop.

3. Unija za doseganje ciljev iz odstavka 1 podpira naslednje projekte:

(a)	podpora za izvajanje člena 5 Konvencije, za mednarodno sodelovanje in pomoč ter za preglednost in izmenjavo informacij;

(b)	podpora za izvajanje pomoči žrtvam, za mednarodno sodelovanje in pomoč ter za preglednost in izmenjavo informacij;

(c)	podpora za prizadevanja za univerzalizacijo Konvencije in za promoviranje njenih norm;

(d)	podpora za alternative uporabi aktivnih protipehotnih min za usposabljanje ter za povečano sodelovanje in pomoč;

(e)

izkazovanje zavezanosti Unije in njenih držav članic ter zagotavljanje njihove prepoznavnosti, zlasti prek letnih informativnih sestankov za promocijo aktivnosti, določenih v tem sklepu, in njihovih rezultatov, ter prek organizacije zaključne prireditve, s čimer se poudari prispevek Unije k izvajanju Konvencije.

4. Podroben opis ukrepov, ki se jih sprejme za uresničitev ciljev iz odstavka 1, se nahaja v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2. Za tehnično izvedbo projektov iz člena 1(3) je odgovorna izvedbena podporna pisarna, ki jo zastopa Ženevski mednarodni center za humanitarno odstranjevanje min.

3. Izvedbena podporna pisarna izvaja projekte iz člena 1(3) v pristojnosti visokega predstavnika. V ta namen visoki predstavnik sklene potrebne dogovore z Ženevskim mednarodnim centrom za humanitarno odstranjevanje min.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(3) znaša 2 658 139 EUR.

2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1. V ta namen z Ženevskim mednarodnim centrom za humanitarno odstranjevanje min sklene sporazum o financiranju, v katerem se določi, da izvedbena podporna pisarna poskrbi za prepoznavnost izvora in vidnost prispevka Unije, ustrezno njegovemu obsegu.

4. Komisija si prizadeva sporazum o financiranju iz odstavka 3 skleniti čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Če ima pri tem kakšne težave, o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

5. Izvedbena podporna pisarna izvaja projekte iz člena 1(3) v skladu s sklepom o krepitvi finančnega upravljanja in preglednosti v okviru izvedbene podporne pisarne, sprejetim na štirinajstem srečanju držav pogodbenic leta 2015. Poleg drugih poročil izvedbena podporna pisarna za izpolnitev teh ciljev pripravlja opisna in četrtletna poročila ter logični okvir in matriko dejavnosti, kot je določeno v Prilogi.

Člen 4

Visoki predstavnik Svetu poroča o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi izvedbena podporna pisarna. Ta poročila so podlaga za oceno Sveta. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih izvajanja tega sklepa.

Člen 5

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep preneha veljati 48 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali šest mesecev po tem, ko je bil sprejet, če v tem obdobju ni sklenjen sporazum o financiranju.

V Bruslju, 18. februarja 2021

Za Svet

Predsednica

A. P. ZACARIAS

(1) Skupni ukrep Sveta 2008/487/SZVP z dne 23. junija 2008 v podporo univerzalizaciji in izvajanju Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997 v okviru Evropske varnostne strategije (UL L 165, 26.6.2008, str. 41).

(2) Sklep Sveta 2012/700/SZVP z dne 13. novembra 2012 v okviru evropske varnostne strategije v podporo izvajanju Akcijskega načrta iz Cartagene (2010–2014), ki so ga sprejele države pogodbenice Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997 (UL L 314, 14.11.2012, str. 40).

(3) Sklep Sveta (SZVP) 2017/1428 z dne 4. avgusta 2017 v podporo izvajanju akcijskega načrta iz Maputa za izvajanje Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997 (UL L 204, 5.8.2017, str. 101).

PRILOGA

PROJEKT V PODPORO AKCIJSKEMU NAČRTU IZ OSLA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O PREPOVEDI UPORABE, KOPIČENJA ZALOG, PROIZVODNJE IN PRENOSA PROTIPEHOTNIH MIN IN O NJIHOVEM UNIČENJU IZ LETA 1997

Ozadje

Prispevek k večji varnosti ljudi, kot je predvideno v evropski varnostni strategiji, tako da se spodbujata priznanje norm Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in njeno izvajanje. Projekt, ki ga podpira Unija, bi podpiral države pogodbenice pri njihovih prizadevanjih za izvajanje različnih vidikov akcijskega načrta iz Osla za obdobje 2020–2024 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt iz Osla), sprejetega na četrti konferenci o pregledu Konvencije novembra 2019.

Predlagani projekt bi temeljil na Skupnem ukrepu 2008/487/SZVP ter sklepih Sveta 2012/700/SZVP in (SZVP) 2017/1428 in bi prispeval k pripravam na peto konferenco o pregledu Konvencije, ki bo leta 2024.

Projekt 1: Podpora za odstranjevanje min (člen 5 Konvencije), za mednarodno sodelovanje in pomoč (člen 6 Konvencije) ter za preglednost in izmenjavo informacij (člen 7 Konvencije)

1.1 Cilji

—	Povečati zmožnosti za prijavljanje kontaminacije s protipehotnimi minami, tudi improviziranimi protipehotnimi minami, kjer je to relevantno, in njihovo odstranjevanje.

—	Prizadevati si za zagotavljanje izobraževanja o nevarnosti min in zmanjševanje te nevarnosti v konkretnih okoliščinah.

—	Vzpostaviti trajnostne nacionalne zmogljivosti za obravnavanje prej neznanih miniranih območij.

—	Okrepiti redni dialog z deležniki.

—	Preučiti možnosti za sodelovanje (mednarodno, regionalno, tristransko in jug-jug) pri reševanju preostalih izzivov.

—	Izboljšati poročanje v skladu z akcijskim načrtom iz Osla in njegovimi kazalniki.

1.2 Opis

Ob upoštevanju prispevka odbora za izvajanje člena 5 glede izbora držav/regij upravičenk bi bilo organiziranih do pet nacionalnih/regionalnih dogodkov v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Srednji ali Jugovzhodni Aziji, regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike (MENA), Afriškem rogu in regijah podsaharske Afrike.

Dialogi z nacionalnimi ali regionalnimi deležniki si prizadevajo za nadaljnje izboljšanje sodelovanja in pomoči pri izvajanju ukrepov akcijskega načrta iz Osla, povezanih s členi 5, 6 in 7. V nekaterih primerih bi se v okviru dialogov posebna pozornost namenila poročanju o improviziranih protipehotnih minah. Prednost pri nacionalnih dialogih bi imele države, ki imajo v kratkem določene roke za odstranitev min in potrebujejo podporo. Dialogi bi lahko potekali tudi v državah, ki bodo kmalu zaključile odstranjevanje min (člen 5 Konvencije) ali so to nedavno storile v skladu z ukrepom 26 akcijskega načrta iz Osla.

Na podlagi preteklih uspehov bi se pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju dogodkov upoštevale in vključile različne potrebe in perspektive žensk, deklet, fantov in moških v skupnostih, prizadetih zaradi min, pa tudi partnerjev, ki sodelujejo pri razminiranju.

Dialoge bi organizirali in podpirali izvedbena podporna pisarna in država pogodbenica upravičenka, skupaj z ustrezno medvladno organizacijo v vlogi partnerke ali sogostiteljice dogodka.

V duhu sodelovanja, ki je bilo vedno temelj Konvencije, bi bili vključeni ustrezni subjekti Unije in držav članic, odbor za izvajanje člena 5 in odbor za krepitev sodelovanja in pomoči, predstavniki donatorjev, agencije Združenih narodov (ZN), mednarodne in nacionalne organizacije za odstranjevanje min, Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min ter drugi deležniki. Če bi to sodelovanje privedlo do pokroviteljstva, bi zanj veljali pogoji, ki se določijo v izkazu vpliva na proračun.

Ob podpori izvedbene podporne pisarne se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi v odgovor na priporočila, ki izhajajo iz dialogov ali so zapisana v mnenjih ustreznih odborov in/ali ustreznih sklepih držav pogodbenic (npr. odločitvah glede zahtevkov za podaljšanje roka). V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, da države pogodbenice upravičenke sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih z Unijo ali njenimi državami članicami, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

1.3 Rezultati

—	Predstavniki držav pridobijo dodatno znanje o tem, kako z vključujočimi posvetovanji s člani prizadetih skupnosti zagotoviti izvajanje akcijskega načrta iz Osla.

—	Predstavniki držav pridobijo ozaveščenost, da je treba čim prej in pravočasno pred zaključkom odstranjevanja min vzpostaviti nacionalne zmogljivosti, ki po zaključku odstranjevanja obravnavajo nova ali prej neznana minirana območja.

—	Predstavniki držav krepijo zmogljivosti za boljše poročanje o akcijskem načrtu iz Osla v skladu z navodili za poročanje.

—	Predstavniki držav se seznanijo z možnostmi za sodelovanje in pomoč, s katerima bi se lahko podprla njihova izvedbena prizadevanja, in tudi z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo, da bi spodbudili takšno sodelovanje in pomoč, kot je na primer vzpostavitev platform za nacionalne ukrepe razminiranja.

—	Predstavniki držav se seznanijo z izzivi in vrzelmi pri izvajanju svojih zavez iz akcijskega načrta iz Osla ter zlasti ocenijo trenutno stanje izvajanja glede na kazalnike iz zadevnega akcijskega načrta.

—	Predstavniki držav na podlagi izida dialogov razmislijo o reviziji, posodobitvi ali oblikovanju nacionalnih strategij ali načrtov za razminiranje.

—	upoštevajo se različne perspektive žensk, deklic, fantov in moških ter potrebe preživelih žrtev min in prizadetih skupnosti ter se zagotovi njihova pomenljiva udeležba.

1.4 Upravičenci

—	Ženske, dekleta, fantje in moški, katerih življenje je prizadeto zaradi prisotnosti ali suma prisotnosti protipehotnih min v državah pogodbenicah, ki izvajajo obveznosti iz člena 5 Konvencije ali so te obveznosti nedavno izpolnile.

—	Predstavniki držav, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z izvajanjem Konvencije, zlasti vidiki odstranjevanja min ter izobraževanja o nevarnostih min in zmanjševanja te nevarnosti.

Projekt 2: Podpora za izvajanje pomoči žrtvam, za mednarodno sodelovanje in pomoč (člen 6 Konvencije) ter za preglednost in izmenjavo informacij (člen 7 Konvencije)

2.1 Cilji

Države pogodbenice izvajajo pomoč žrtvam kot del širših pristopov do pravic invalidov in razvoja, pri čemer upoštevajo vidik spola in različne potrebe preživelih žrtev min, vključno s potrebami preživelih žrtev min na podeželskih in oddaljenih območjih.

2.2 Opis

Države pogodbenice so s sprejetjem akcijskega načrta iz Osla ponovno izrazile svojo zavezanost zagotavljanju polne, enakopravne in dejanske udeležbe žrtev min v družbi na podlagi spoštovanja človekovih pravic in enakosti spolov ter načel vključenosti in nediskriminacije.

Zahvaljujoč finančni podpori, zagotovljeni na podlagi Sklepa (SZVP) 2017/1428, je bila kot nadaljevanje svetovne konference iz Sklepa 2012/700/SZVP lahko organizirana svetovna konferenca za strokovnjake za pomoč žrtvam in pravice invalidov iz držav pogodbenic in nepogodbenic, ki se je je udeležilo tudi veliko število preživelih žrtev in je bila tako priložnost za še dodatno utrditev partnerstev z organizacijami za pravice invalidov na nacionalni in mednarodni ravni.

To je bilo mogoče zaradi sodelovanja zadevnih nacionalnih ministrstev in obsežnega strokovnega znanja, ki so ga zagotovili med drugim posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za invalidnost in dostopnost, Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija dela, Mednarodni odbor Rdečega križa in strokovne organizacije, ki so članice Mednarodne kampanje za prepoved protipehotnih min, kot je Humanity and Inclusion.

Na podlagi tega dosežka bi se s tem projektom podprla tretja svetovna konferenca, ki bi se je udeležili izkušeni strokovnjaki za pomoč žrtvam ter posebni odposlanec ZN za invalidnost in dostopnost in član odbora Konvencije o pravicah invalidov, da bi pregledali izvajanje akcijskega načrta iz Osla in pripravili prispevke za novi akcijski načrt, ki naj bi ga mednarodna skupnost sprejela leta 2024. Ta konferenca bi bila organizirana vsaj eno leto pred peto konferenco o pregledu Konvencije, pričakujejo pa se tudi sodelovanje in prispevki kandidata za predsednika konference o pregledu Konvencije.

Ob upoštevanju prispevka odbora za pomoč žrtvam glede izbora držav/regij upravičenk bi bilo v okviru projekta organiziranih do pet dogodkov, na katerih bi se prek dialogov z nacionalnimi in/ali regionalnimi deležniki zagotovila podpora državam pogodbenicam v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Srednji ali Jugovzhodni Aziji, regiji MENA, Afriškem rogu in regijah podsaharske Afrike. V okviru teh dialogov bi se zagotavljala podpora za krepitev večsektorskih prizadevanj držav pogodbenic, da bi se pomoč žrtvam izvajala v skladu z ustreznimi določbami Konvencije o pravicah invalidov. Z dialogi bi se izboljšalo in zagotovilo vključevanje in učinkovito sodelovanje žrtev min in predstavniških organizacij v razpravah o mobilizaciji in zagotavljanju sredstev ter zagotavljanju storitev z vidika pravic. Za nadaljnjo krepitev teh vezi in ohranitev usklajenega načrta za izgradnjo in razvoj nacionalnih zmogljivosti bi se v okviru projekta organizirala tudi srečanja strokovnjakov za pomoč žrtvam, ki bi potekala pred srečanji držav pogodbenic. Taka srečanja strokovnjakov bi bila organizirana po potrebi, v vsakem primeru pa bi potekala vsaj trikrat.

Na podlagi preteklih uspehov bi bilo načrtovanje, upravljanje in izvajanje dogodkov vključujoč proces, pri katerem bi se upoštevale različne potrebe in perspektive žensk, deklet, fantov in moških, ki so preživeli eksplozijo protipehotnih min, skupnosti, prizadetih zaradi min, in skupnosti, ki si prizadeva za pravice invalidov, vključno s preživelimi žrtvami min na podeželskih in oddaljenih območjih. To bi zagotovilo dodano vrednost prizadevanjem na nacionalni ravni.

Dialoge bi organizirali in podpirali izvedbena podporna pisarna in država pogodbenica upravičenka, po potrebi skupaj z regionalno medvladno organizacijo v vlogi sopokrovitelja dialoga. V duhu sodelovanja, ki je bilo vedno temelj Konvencije, bi bili vključeni ustrezni subjekti Unije in držav članic, odbor za pomoč žrtvam in odbor za krepitev sodelovanja in pomoči, predstavniki donatorjev, agencije ZN, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo in Uradom visokega komisarja za človekove pravice, mednarodne in nacionalne organizacije za odstranjevanje min, Mednarodni odbor Rdečega križa in drugi deležniki, kot so Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min ter njene članice, kot je organizacija Humanity and Inclusion. Če bi to sodelovanje privedlo do pokroviteljstva, bi zanj veljali pogoji, ki se določijo v izkazu vpliva na proračun.

Ob podpori izvedbene podporne pisarne se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi v odgovor na priporočila, ki izhajajo iz dialogov ali so zapisana v mnenjih ustreznih odborov in/ali ustreznih sklepih nacionalnih/regionalnih dialogov. To bi vključevalo pokroviteljstvo ustreznih strokovnjakov na področju zagotavljanja pomoči žrtvam in/ali predstavnike organizacij preživelih žrtev min, da bi lahko sodelovali na obiskih za tehnične izmenjave ali se udeleževali formalnih ali neformalnih srečanj Konvencije. V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, da države pogodbenice upravičenke sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih z Unijo ali njenimi državami članicami, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

2.3 Rezultati

—	Predstavniki držav so seznanjeni s tem, kako najbolje zagotoviti večsektorski odziv za izvajanje obveznosti zagotavljanja pomoči žrtvam, ter pomoč žrtvam vključijo v širše nacionalne politike, načrte in pravne okvire.

—	Države bolje razumejo, da je treba imenovati ustrezni vladni organ, ki bo zadolžen za nadzor vključevanja pomoči žrtvam v širše okvire, in da je treba pripraviti akcijski načrt, ki bo temeljil na specifičnih, merljivih, realističnih in časovno določenih ciljih za zagotavljanje podpore žrtvam min.

—	Države svoj pristop do pomoči žrtvam oblikujejo še bolj vključujoče, zlasti z vključevanjem ali povečanjem udeležbe organizacij za pravice preživelih žrtev min ali organizacij za pravice invalidov v nacionalno načrtovanje in v delegacije, ki sodelujejo pri dejavnostih projekta.

—	Predstavniki držav se seznanijo z izzivi in vrzelmi pri izvajanju svojih zavez na podlagi akcijskega načrta iz Osla ter zlasti ocenijo trenutno stanje izvajanja glede na kazalnike iz akcijskega načrta iz Osla.

—	Predstavniki držav na podlagi izida dialogov razmislijo o reviziji, posodobitvi ali oblikovanju nacionalnih strategij za invalide.

—	Na podlagi dejavnosti projekta organizacije za pravice preživelih žrtev min in organizacije za pravice invalidov dodatno razvijajo svoje zmogljivosti in/ali pridobijo večjo vlogo.

—	Predstavniki držav krepijo zmogljivosti za boljše poročanje o akcijskem načrtu iz Osla v skladu z navodili za poročanje.

—	Države in organizacije, ki zastopajo žrtve, krepijo partnerstva z ustreznimi skupnostmi, ki delujejo na področju humanitarne pomoči, izgradnje miru, razvoja in človekovih pravic, pri čemer upoštevajo agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

2.4 Upravičenci

—	Ženske, dekleta, fantje in moški, ranjeni s protipehotnimi minami in drugimi eksplozivnimi ostanki vojne ter druge žrtve min, vključno na podeželskih in oddaljenih območjih.

—	Strokovnjaki za pomoč žrtvam, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z zagotavljanjem pomoči žrtvam.

—	Strokovnjaki za pravice invalidov, ki delajo v državah z velikim številom preživelih žrtev min.

Projekt 3: Podpora za prizadevanja za univerzalizacijo Konvencije in za promoviranje njenih norm

3.1 Cilj

Države, ki niso pogodbenice, se približajo pristopu h Konvenciji, tako da so zadevni uradniki vedno bolj naklonjeni Konvenciji in/ali mednarodnim normam boja proti protipehotnim minam, ter to naklonjenost tudi izražajo.

3.2 Opis

V politični izjavi iz Osla o svetu brez min so se države zavezale, da bodo spodbujale in branile norme, določene v Konvenciji, in si bodo po najboljših močeh prizadevale za univerzalizacijo Konvencije na podlagi obveznosti po mednarodnem pravu, tudi mednarodnem humanitarnem pravu in pravu o človekovih pravicah.

V akcijskem načrtu iz Osla sta opredeljena dva ukrepa za zagotovitev povečanja članstva v Konvenciji in krepitev njenih norm. V ukrepih 11 in 12 akcijskega načrta iz Osla so države pogodbenice pozvane, naj uporabijo vse razpoložljive možnosti za spodbujanje držav, ki niso pogodbenice, naj ratificirajo Konvencijo oziroma pristopijo k njej in se vključijo v delo Konvencije, ter še naprej promovirajo univerzalno spoštovanje norm in ciljev Konvencije.

V ta namen bi se s pomočjo predsednika Konvencije in neformalne skupine za njeno univerzalizacijo v okviru tega projekta po potrebi izvedela vrsta prizadevanj za univerzalizacijo Konvencije. Ta bi vključevala obiske na visoki ravni, tehnična srečanja in/ali delavnice, pokroviteljstvo ustreznih uradnikov iz ciljnih držav, da bi se lahko udeleževali srečanj Konvencije, ter srečanja na ravni veleposlanikov na sedežu ZN ali katerem koli regionalnem sedežu ZN.

Ob podpori skupnosti Konvencije, vključno z državami članicami Unije in delegacijami Unije v ciljnih državah, bi se izvedlo vsaj pet dejavnosti. V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, da Unija ali njene države članice sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih v ciljnih državah, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

Če bi bilo to mogoče, bi se politični pristop na visoki ravni po možnosti nadaljeval s tehničnimi delavnicami, h katerim bi strokovno prispevale države, ki vodijo prizadevanja za univerzalizacijo, Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min, Mednarodni odbor Rdečega križa, skupine ZN za posamezne države in/ali ustrezne organizacije. Te delavnice bi se izvajale na nacionalni, podregionalni ali regionalni ravni z ustreznimi ministrstvi ali institucijami ciljnih držav. V okviru projekta bi si prizadevali za pokroviteljstvo zadevnih delegatov iz ciljnih držav, da bi se lahko udeleževali srečanj Konvencije. S tem bi zagotovili, da bi lahko države pogodbenice spremljale izvajanje Konvencije v ciljnih državah in bi bile ciljne države tudi v prihodnje seznanjene s srečanji Konvencije. Izvedbena podporna pisarna bi takšno pokroviteljstvo usklajevala, tako kot je dovoljeno na podlagi izkaza vpliva na proračun.

Izvedbena podporna pisarna bi poleg tega gostila tehnični sestanek, namenjen nadaljnjemu spremljanju, na nacionalni, podregionalni ali regionalni ravni z državo, ki ni pogodbenica, na katero se je pred tem nanašal sklep ali skupni ukrep Unije.

3.3 Rezultati

—	Nosilci odločanja v državah, ki niso pogodbenice, bolje poznajo Konvencijo in njene norme in/ali podporo, ki je na voljo za pristop k tej konvenciji.

—	Zadevni državni uradniki bolje razumejo delo Konvencije.

—	Države, ki niso pogodbenice, javno izražajo zbliževanje ali naklonjenost Konvenciji in njenim normam (npr. se udeležijo formalnega ali neformalnega srečanja Konvencije).

—	Posledično nacionalni deležniki, ki se zavzemajo za razminiranje in/ali univerzalizacijo, pridobijo nov zagon v svojih prizadevanjih za univerzalizacijo.

—	Skupnost Konvencije, uradniki Unije in države, ki niso pogodbenice, se bolje zavedajo vloge Unije pri spodbujanju Konvencije in njenih norm.

—	Vsaj ena ciljna država, ki ni pogodbenica, predloži prostovoljno poročilo iz člena 7.

3.4 Upravičenci

—	Države, ki še niso ratificirale, odobrile ali sprejele Konvencije oziroma pristopile k njej.

—	Države pogodbenice ter mednarodne in nevladne organizacije, vključene v prizadevanja za promocijo univerzalizacije Konvencije.

—	Ženske, dekleta, fantje in moški v državah, kjer velja prepoved kopenskih min.

Projekt 4: Podpora za alternative uporabi aktivnih protipehotnih min za usposabljanje (člen 3 Konvencije) ter za povečano sodelovanje in pomoč (člen 6 Konvencije)

4.1 Cilj

Države, ki zadržijo protipehotne mine za dovoljene namene, ukrepajo v skladu z ukrepom 16 akcijskega načrta iz Osla, vključno z okrepljenim poročanjem, in ukrepom 17 akcijskega načrta iz Osla, tako da razmislijo o alternativah uporabi aktivnih protipehotnih min.

4.2 Opis

Trenutno je 66 držav pogodbenic zadržalo več kot 150 000 protipehotnih min za dovoljene namene iz člena 3 Konvencije. Čeprav informacije, ki so jih posredovale države pogodbenice, kažejo, da se to število zmanjšuje, nekatere države pogodbenice že več let niso predložile letnih informacij za preglednost glede zadržanih protipehotnih min.

Da bi podprli države pogodbenice, ki bi morda želele ukrepati v skladu z ukrepoma 16 in 17 akcijskega načrta iz Osla, bi se v okviru predlaganega projekta ob prispevku predsednika Konvencije podprla organizacija nacionalnega ali regionalnega seminarja z vsaj dvema državama, ki zaprosita za takšno pomoč. Države pogodbenice, vključno z državami članicami, in ustrezne organizacije lahko delijo svoje izkušnje in časovne načrte ter tako nadomestijo aktivne protipehotne mine za namene usposabljanja. V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, kadar Unija ali njene države članice sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih z državami pogodbenicami upravičenkami, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

Projekt bi podprl tudi tehnično delavnico o alternativah uporabi aktivnih protipehotnih min. Če je to ustrezno in/ali mogoče, bi bile države članice Unije in druge države pogodbenice pozvane, naj delijo izkušnje v zvezi z alternativami za namene usposabljanja in raziskav ter/ali uničenjem zadržanih protipehotnih min, kar bi še okrepilo sodelovanje in pomoč med skupnostjo Konvencije. V ta namen bi v projektu sodelovala odbor za skladnost sodelovanja ter odbor za krepitev sodelovanja in pomoči.

4.3 Rezultati

—	Države pogodbenice v letnih poročilih o preglednosti okrepijo poročanje o členu 3 Konvencije.

—	Države pogodbenice, ki to lahko storijo, sodelujejo z državami pogodbenicami, ki želijo izpolniti zaveze iz člena 3 ter v zvezi z ukrepi 16 in 17 akcijskega načrta iz Osla, ter jim pri tem pomagajo.

—	Države pogodbenice, ki so zadržale veliko število protipehotnih min, pridobijo novo znanje, pri čemer vsaj ena država pogodbenica doseže napredek v smeri alternativ za namene usposabljanja.

4.4 Upravičenci

—	Države pogodbenice z zavezami iz člena 3.

—	Državni uradniki, odgovorni za programe usposabljanja na področju odstranjevanja min.

—	Ženske, dekleta, fantje in moški v državah pogodbenicah, kjer se zadržane protipehotne mine uničijo.

Projekt 5: Izkazovanje zavezanosti Unije in njenih držav članic ter zagotavljanje njihove prepoznavnosti

5.1 Cilj

Skupnost Konvencije in države pogodbenice upravičenke bolje razumejo prispevek Unije in njenih držav članic k izvajanju Konvencije; uradniki Unije in njenih držav članic pa pridobijo ozaveščenost o tem sklepu in kako je lahko povezan z njihovim delom.

5.2 Opis

Kot je navedeno v prejšnjih sklepih Sveta in skupnem ukrepu, bi si izvedbena podporna pisarna prizadevala za to, da bi v skupnosti Konvencije ter v državah upravičenkah in ciljnih državah poudarjala vlogo Unije in njenih držav članic. Izvedbena podporna pisarna bi v ta namen in v skladu z načrtom za komuniciranje in povečanje prepoznavnosti organizirala redne informativne sestanke v celotnem času izvajanja projekta, zlasti v okviru srečanj Konvencije, in organizirala zaključni dogodek.

Izvajala bi medijske kampanje in izdajala publikacije za promocijo rezultatov Konvencije. Zagotovila bi, da je v tej kampanji izpostavljena vloga Unije.

V skladu z uveljavljeno prakso bi izvedbena podporna pisarna Uniji pošiljala mesečna poročila o izvajanju projekta, Uniji in njenim državam članicam pa četrtletna poročila o izvajanju projekta.

5.3 Rezultati

—	Uradniki Unije in njenih držav članic bi dobro poznali ta sklep in kako je lahko povezan z njihovim delom.

—	Države pogodbenice in splošna svetovna javnost, zainteresirana za varnost ljudi, bi se lahko bolje seznanili s tem, da so Unija in države članice zavezane Konvenciji in dejavnostim razminiranja na splošno.

—	Povečana bi bila ozaveščenost glede ciljev Konvencije v mednarodni skupnosti.

19.2.2021

Uradni list Evropske unije

L 58/55

SKLEP KOMISIJE (EU, Euratom) 2021/259

z dne 10. februarja 2021

o določitvi izvedbenih pravil za industrijsko varnost v zvezi s tajnimi donacijami

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 249 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1),

ob upoštevanju Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (2),

ob upoštevanju Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (3),

ob upoštevanju Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2017/46 z dne 10. januarja 2017 o varnosti komunikacijskih in informacijskih sistemov v Evropski komisiji (4),

po posvetovanju s strokovno skupino Komisije za varnost v skladu s členom 41(5) Sklepa (EU, Euratom) 2015/444,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Členi 41, 42, 47 in 48 Sklepa (EU, Euratom) 2015/444 določajo, da je treba v izvedbenih pravilih za industrijsko varnost določiti podrobnejše določbe za dopolnitev in podporo poglavja 6 navedenega sklepa, ki ureja vprašanja, kot so tajni sporazumi o donacijah, varnostna dovoljenja organizacij, dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, obiski ter razpošiljanje in prenašanje tajnih podatkov Evropske unije.

(2)

Sklep (EU, Euratom) 2015/444 določa, da se tajni sporazumi o donacijah izvajajo v tesnem sodelovanju z nacionalnim varnostnim organom, imenovanim varnostnim organom ali katerim koli drugim pristojnim organom zadevnih držav članic. Države članice so se dogovorile, da bodo zagotovile, da je vsak subjekt pod njihovo jurisdikcijo, ki lahko prejema ali ustvarja tajne podatke, ki izvirajo od Komisije, ustrezno varnostno preverjen in je zmožen zagotavljati ustrezno raven varovanja, enakovredno ravni, ki jo zagotavljajo varnostni predpisi Sveta Evropske unije za varovanje tajnih podatkov EU z ustrezno oznako stopnje tajnosti, kot je določeno v Sporazumu med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (2011/C 202/05) (5).

(3)

Svet, Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko so se dogovorili, da bodo zagotovili kar največjo doslednost pri uporabi varnostnih predpisov v zvezi z varovanjem tajnih podatkov EU, pri tem pa upoštevali svoje posebne institucionalne in organizacijske potrebe v skladu z izjavami, priloženimi k zapisniku seje Sveta, na kateri je bil sprejet Sklep Sveta 2013/488/EU (6) o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

(4)	Izvedbena pravila Komisije za industrijsko varnost, kar zadeva tajne donacije, bi morala zato prav tako zagotoviti največjo možno doslednost in upoštevati Smernice za industrijsko varnost, ki jih je 13. decembra 2016 odobril Varnostni odbor Sveta.

(5)	Komisija je 4. maja 2016 sprejela sklep (7), ki člana Komisije, pristojnega za varnostne zadeve, pooblašča, da v imenu Komisije in na njeno odgovornost sprejme izvedbena pravila iz člena 60 Sklepa (EU, Euratom) 2015/444 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta sklep določa izvedbena pravila za industrijsko varnost v zvezi s tajnimi donacijami v smislu Sklepa (EU, Euratom) 2015/444 in zlasti poglavja 6 navedenega sklepa.

2. Ta sklep določa posebne zahteve za zagotovitev varstva tajnih podatkov EU pri objavi razpisov, dodelitvi donacij in izvajanju tajnih sporazumov o donacijah, ki jih sklene Evropska komisija.

3. Ta sklep se uporablja za donacije, pri katerih gre za tajne podatke naslednjih stopenj tajnosti:

(a)	RESTREINT UE/EU RESTRICTED;

(b)	CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL;

(c)	SECRET UE/EU SECRET.

4. Uporaba tega sklepa ne posega v posebna pravila, določena v drugih pravnih aktih, kot so tisti v zvezi z evropskim programom za razvoj obrambne industrije.

Člen 2

Pristojnosti znotraj Komisije

1. Odredbodajalec organa, ki dodeljuje donacije, iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta v okviru svojih pristojnosti zagotovi, da je tajna donacija skladna s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.

2. V ta namen se zadevni odredbodajalec v vseh fazah posvetuje z varnostnim organom Komisije glede vprašanj v zvezi z varnostnimi elementi tajnega sporazuma o donaciji, programa ali projekta in obvesti lokalnega uradnika za varnost o podpisanih tajnih sporazumih o donacijah. Odločitev o stopnji tajnosti posameznih vsebin sprejme organ, ki dodeli donacijo, pri čemer ustrezno upošteva Vodič po stopnjah tajnosti.

3. Če se uporabljajo varnostna navodila za program ali projekt iz člena 5(3), organ, ki dodeli donacijo, in Varnostni organ Komisije izpolnita dolžnosti, ki so jima naložene v navedenih navodilih.

4. Ob upoštevanju zahtev teh izvedbenih pravil Varnostni organ Komisije tesno sodeluje z nacionalnimi varnostnimi organi in imenovanimi varnostnimi organi zadevnih držav članic, zlasti glede varnostnih dovoljenj organizacij in dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, postopkov za obiske in načrtov prevoza.

5. Če donacije upravljajo izvajalske agencije EU ali drugi organi financiranja in se ne uporabljajo posebna pravila iz drugih pravnih aktov iz člena 1(4):

(a)	služba Evropske komisije, ki prenese pooblastila, uveljavlja pravice, ki jih ima tvorec tajnih podatkov EU, ustvarjenih v zvezi z donacijami, če je tako določeno v dogovoru o prenosu pooblastil;

(b)	je služba Evropske komisije, ki prenese pooblastila, odgovorna za določitev stopnje tajnosti;

(c)	se zahteve za varnostno dovoljenje in obvestila nacionalnih varnostnih organov in/ali imenovanih varnostnih organov pošljejo preko Varnostnega organa Komisije.

POGLAVJE 2

OBRAVNAVANJE RAZPISOV ZA TAJNE SPORAZUME O DONACIJI

Člen 3

Osnovna načela

1. Tajne dele donacij izvajajo samo upravičenci, ki so registrirani v državi članici, ali upravičenci, ki so registrirani v tretji državi ali ki jih ustanovi mednarodna organizacija, če je ta tretja država ali mednarodna organizacija sklenila sporazum o varovanju tajnosti podatkov z Unijo ali sklenila upravni dogovor s Komisijo (8).

2. Pred objavo razpisa za tajni sporazum o donaciji organ, ki dodeli donacijo, določi stopnjo tajnosti vseh podatkov, ki bi se lahko sporočili prosilcem. Organ, ki dodeli donacijo, določi tudi najvišjo stopnjo tajnosti vseh podatkov, ki se uporabljajo ali nastanejo pri izvajanju sporazuma o donaciji ali programa ali projekta, ali vsaj pričakovani obseg in vrsto podatkov, ki jih je treba predložiti ali obravnavati, ter potrebo po tajnem komunikacijskem in informacijskem sistemu.

3. Organ, ki dodeli donacijo, zagotovi, da razpisi za tajne donacije vsebujejo informacije o posebnih varnostnih obveznostih, povezanih s tajnimi podatki. Razpisna dokumentacija zajema pojasnila o časovnem razporedu, v katerem upravičenci pridobijo varnostno dovoljenje organizacije, če se zahteva. Vzorčne predloge za informacije v zvezi z razpisnimi pogoji so v Prilogi I in Prilogi II.

4. Organ, ki dodeli donacijo, zagotovi, da se tajni podatki stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET razkrijejo prosilcem šele po tem, ko so podpisali sporazum o nerazkrivanju podatkov, ki prosilce obvezuje, da tajne podatke EU obravnavajo in jih varujejo v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444, njegovimi izvedbenimi pravili in veljavnimi nacionalnimi pravili.

5. Kadar se podatki stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED dajo na razpolago prosilcem, se minimalne zahteve iz člena 5(7) tega sklepa vključijo v razpis ali dogovore o nerazkrivanju informacij, sklenjene v fazi predloga.

6. Vsi prosilci in upravičenci, ki morajo obravnavati podatke stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET ali tovrstne podatke hraniti v svojih prostorih bodisi v fazi predloga bodisi med izvajanjem tajnega sporazuma o donaciji, morajo imeti varnostno dovoljenje organizacije za zahtevano stopnjo, razen v primerih iz odstavka 9. V nadaljevanju so navedeni trije možni scenariji, do katerih lahko pride v fazi predloga za tajni sporazum o donaciji, ki vključuje tajne podatke EU stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET:

(a)

brez dostopa do tajnih podatkov EU stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET v fazi predloga:

kadar se razpis nanaša na donacijo, ki bo vključevala tajne podatke EU stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, vendar od prosilca ne zahteva, da take informacije obravnava v fazi predloga, se prosilec, ki nima varnostnega dovoljenja organizacije za zahtevano stopnjo, ne izključi iz postopka vlaganja prošnje iz razloga, da nima tovrstnega dovoljenja;

(b)

dostop do tajnih podatkov EU stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET v prostorih organa. ki dodeljuje donacijo, v fazi predloga:

dostop se odobri osebju prosilca, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov za zahtevano stopnjo in za katero velja potreba po seznanitvi;

(c)

obravnavanje tajnih podatkov EU stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET ali njihovo shranjevanje v prostorih prosilca v fazi predloga:

kadar se v razpisu od prosilcev zahteva obravnavanje tajnih podatkov EU ali shranjevanje tovrstnih podatkov v njihovih prostorih, mora imeti prosilec varnostno dovoljenje organizacije za zahtevano stopnjo. V takih okoliščinah organ, ki dodeli donacijo, preden se prosilcu dajo na razpolago tajni podatki EU, preko varnostnega organa Komisije pridobi zagotovilo zadevnega nacionalnega varnostnega organa ali imenovanega varnostnega organa, da je bilo prosilcu podeljeno ustrezno varnostno dovoljenje organizacije. Dostop se odobri osebju prosilca, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov za zahtevano stopnjo in za katero velja potreba po seznanitvi;

7. Za dostop do podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED se niti v fazi predloga niti za izvajanje sporazuma o donaciji načeloma ne zahteva varnostno dovoljenje organizacije ali dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Kadar države članice po nacionalnih zakonih in predpisih, kot so navedeni v Prilogi IV, za sporazume o donacijah oziroma podizvajalske pogodbe na stopnji tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED zahtevajo varnostno dovoljenje organizacije ali dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, te nacionalne zahteve ne nalagajo nobenih dodatnih obveznosti drugim državam članicam, niti iz povezanih sporazumov o donacijah ali podizvajalskih pogodb ali razpisov za take pogodbe ne izključujejo prosilcev, upravičencev oziroma podizvajalcev iz držav članic, ki za dostop do podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED varnostnega dovoljenja organizacije ne zahtevajo. Ti sporazumi o donacijah se izvajajo v državah članicah v skladu z njihovimi nacionalnimi zakoni in predpisi.

8. Kadar se za upravljanje razpisa in izvajanje tajnega sporazuma o donacijah zahteva varnostno dovoljenje organizacije, organ, ki dodeli donacijo, preko Varnostnega organa Komisije predloži zahtevo nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu upravičenca z uporabo informacijskega lista za varnostno dovoljenje organizacije (FSCIS) ali kakšnega drugega uveljavljenega enakovrednega elektronskega obrazca. Vzorec informacijskega lista za varnostno dovoljenje organizacije je v Dodatku D Priloge III (9). Odgovor na informacijski list za varnostno dovoljenje organizacije se, kolikor je mogoče, zagotovi v desetih delovnih dneh od datuma zahtevka.

9. Kadar pri tajnih donacijah, za katere je potrebno varnostno dovoljenje organizacije, sodelujejo ustanove vlad držav članic ali ustanove pod nadzorom njihove vlade, za katere se po nacionalni zakonodaji ne izdajajo varnostna dovoljenja organizacije, organ, ki dodeljuje donacije, preko Varnostnega organa Komisije pri zadevnem nacionalnem varnostnemu organu ali imenovanem varnostnemu organu preveri, ali so te vladne ustanove sposobne obravnavati tajne podatke EU na zahtevani stopnji tajnosti.

10. Kadar se za izvajanje tajnega sporazuma o donacijah zahteva dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, po nacionalnih pravilih pa je pred podelitvijo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov potrebno varnostno dovoljenje organizacije, organ, ki dodeljuje donacije, preko Varnostnega organa Komisije z uporabo informacijskega lista za varnostno dovoljenje organizacije pri nacionalnem varnostnemu organu ali imenovanem varnostnemu organu upravičenca preveri, ali ima upravičenec varnostno dovoljenje organizacije oziroma ali je postopek za izdajo varnostnega dovoljenja organizacije v teku. Komisija v tem primeru za izdajo zahtevkov za dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ne uporabi informacijskega lista za dovoljenje za dostop do tajnih podatkov (PSCIS).

Člen 4

Oddaja v podizvajanje pri tajnih sporazumih o donacijah

1. Pogoji, pod katerimi lahko upravičenci oddajo v podizvajanje opravljanje nalog, ki vključujejo tajne podatke EU, se opredelijo v razpisu in sporazumu o donaciji. Med temi pogoji mora biti tudi zahteva, da se vsi informacijski listi za varnostno dovoljenje organizacije vložijo preko Varnostnega organa Komisije. Za oddajo v podizvajanje je potrebno predhodno pisno dovoljenje organa, ki dodeljuje donacije. Če je ustrezno, mora biti oddaja v podizvajanje skladna z osnovnim aktom o vzpostavitvi programa.

2. Tajni deli donacij se dajo v podizvajanje samo subjektom, ki so registrirani v državi članici, ali subjektom, ki so registrirani v tretji državi ali ki jih ustanovi mednarodna organizacija, če je ta tretja država ali mednarodna organizacija sklenila sporazum o varovanju tajnosti podatkov z Unijo ali sklenila upravni dogovor s Komisijo (10).

POGLAVJE 3

OBRAVNAVANJE TAJNIH DONACIJ

Člen 5

Osnovna načela

1. Organ, ki dodeli tajno donacijo, pri dodelitvi tajne donacije skupaj z Varnostnim organom Komisije zagotovi, da so obveznosti upravičenca v zvezi z varovanjem tajnih podatkov EU, ki se uporabijo ali nastanejo pri izvajanju sporazuma o donaciji, sestavni del sporazuma o donaciji. Varnostne zahteve, povezane s posamezno donacijo, so v obliki listine o varnostnih vidikih. Vzorčna predloga listine o varnostnih vidikih je določena v Prilogi III.

2. Organ, ki dodeli donacijo, pred podpisom tajnega sporazuma o donaciji odobri vodič po stopnjah tajnosti za naloge, ki jih je treba opraviti, in podatke, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma o donaciji ali, kadar je to ustrezno, na ravni programa ali projekta. Vodič po stopnjah tajnosti je sestavni del listine o varnostnih vidikih.

3. Varnostne zahteve, povezane s posameznim programom ali projektom, so v obliki varnostnega navodila za program (ali projekt) (v nadaljnjem besedilu: varnostno navodilo). Varnostno navodilo se lahko pripravi z uporabo določb predloge listine o varnostnih vidikih, kot je določena v Prilogi III. Sestavi ga služba Komisije, ki upravlja program ali projekt, v tesnem sodelovanju z varnostnim organom Komisije ter ga predloži v posvet strokovni skupini Komisije za varnost. Kadar je sporazum o donaciji del programa ali projekta z lastnim varnostnim navodilom, je listina o varnostnih vidikih v zvezi s sporazumom o donaciji v poenostavljeni obliki in vključuje sklicevanje na varnostne določbe, določene v varnostnem navodilu za program ali projekt.

4. Razen v primerih iz člena 3(9) se tajni sporazum o donaciji podpiše šele, ko je nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ prosilca potrdil varnostno dovoljenje organizacije prosilca ali, če se tajni sporazum o donaciji sklepa s konzorcijem, ko je potrjeno varnostno dovoljenje organizacije vsaj enega prosilca iz konzorcija s strani zadevnega nacionalnega varnostnega organa ali imenovanega varnostnega organa tega prosilca.

5. Načeloma in, če ni drugače določeno v drugih upoštevnih pravilih, se organ, ki dodeli donacijo, šteje za tvorca tajnih podatkov EU, ustvarjenih pri izvajanju sporazuma o donaciji.

6. Organ, ki dodeli donacijo, preko Varnostnega organa Komisije obvesti nacionalne varnostne organe in/ali imenovane varnostne organe vseh upravičencev in podizvajalcev o podpisu tajnih sporazumov o donacijah ali oddaji v podizvajanje in o vsakem podaljšanju ali predčasnem prenehanju takšnih pogodb oziroma podizvajalskih pogodb. Seznam zahtev po državah je naveden v Prilogi IV.

7. Sporazumi o donacijah, ki vključujejo tajne podatke stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, vključujejo klavzulo o pogodbeni varnosti, ki določa, da so določbe iz Dodatka E Priloge III za upravičenca zavezujoče. Ti sporazumi o donacijah vključujejo listino o varnostnih vidikih, ki določa vsaj zahteve za obravnavanje podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, vključno z vidiki informacijske varnosti in posebnimi zahtevami, ki jih morajo upravičenci izpolniti za akreditacijo svojega komunikacijskega in informacijskega sistema, s katerim se obravnavajo podatki stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

8. Če to zahtevajo nacionalni zakoni in predpisi držav članic, nacionalni varnostni organi ali imenovani varnostni organi zagotovijo, da upravičenci ali podizvajalci pod njihovo jurisdikcijo upoštevajo veljavne varnostne določbe za varovanje podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED in opravljajo preveritvene obiske v objektih upravičencev ali podizvajalcev, ki so na njihovem ozemlju. Kadar nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ nima take obveznosti, organ, ki dodeli donacijo, zagotovi, da upravičenci izvedejo potrebne varnostne določbe iz Dodatka E Priloge III.

Člen 6

Dostop osebja upravičencev in podizvajalcev do tajnih podatkov EU

1. Organ, ki dodeli donacijo, zagotovi, da tajni sporazumi o donacijah vključujejo določbe, v skladu s katerimi se lahko osebju upravičencev ali podizvajalcev, ki za izvajanje sporazuma oziroma podizvajalske pogodbe s tajnimi podatki potrebuje dostop do tajnih podatkov EU, tak dostop odobri le, če:

(a)	je bilo ugotovljeno, da za osebje velja potreba po seznanitvi;

(b)	ga je v primeru podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET varnostno preveril zadevni nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ ali kateri koli drug pristojni varnostni organ;

(c)	je bilo osebje poučeno o varnostnih pravilih za varovanje tajnih podatkov EU, ki se uporabljajo, ter je sprejelo odgovornost za varovanje teh podatkov.

2. Če je ustrezno, mora biti dostop do tajnih podatkov EU tudi skladen s temeljnim aktom o vzpostavitvi programa in mora upoštevati dodatne oznake, opredeljene v vodiču po stopnjah tajnosti.

3. Če želi upravičenec ali podizvajalec na položaju, ki zahteva dostop do tajnih podatkov EU stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, zaposliti državljana tretje države, je v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na kraju, kjer se odobri dostop do tajnih podatkov EU, je upravičenec ali podizvajalec pristojen za začetek postopka varnostnega preverjanja take osebe.

Člen 7

Dostop strokovnjakov, ki sodelujejo pri preverjanjih, pregledih ali revizijah, do tajnih podatkov EU

1. Če pri preverjanjih, pregledih ali revizijah, ki jih izvaja organ, ki dodeljuje donacije, ali pri pregledih uspešnosti upravičencev, pri katerih je potreben dostop do podatkov s stopnjo tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, sodelujejo zunanje osebe (v nadaljnjem besedilu: strokovnjaki), se z njimi sklene pogodba samo, če jih je na ustrezni stopnji varnostno preveril nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ ali kateri koli drug pristojni varnostni organ. Organ, ki dodeli donacijo, preko Varnostnega organa Komisije preveri strokovnjake in po potrebi zaprosi nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ, da začne postopek njihovega preverjanja najmanj šest mesecev pred začetkom veljavnosti njihove pogodbe.

2. Strokovnjaki morajo biti pred podpisom pogodbe poučeni o varnostnih pravilih za varovanje tajnih podatkov EU, ki se uporabljajo, ter sprejeti odgovornost za varovanje teh podatkov.

POGLAVJE 4

OBISKI V ZVEZI S TAJNIMI SPORAZUMI O DONACIJI

Člen 8

Osnovna načela

1. Če morajo imeti organ, ki dodeli donacijo, strokovnjaki, upravičenci ali podizvajalci za izvajanje tajnega sporazuma o donaciji dostop do podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET v prostorih enih ali drugih, se obiski organizirajo v sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi ali imenovanimi varnostnimi organi ali katerimi koli drugimi pristojnimi varnostnimi organi.

2. Za obiske iz odstavka 1 veljajo naslednje zahteve:

(a)	obisk ima uraden namen, povezan s tajnim sporazumom o donaciji;

(b)	vsak obiskovalec mora imeti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov za zahtevano stopnjo in potrebo po seznanitvi, da bi imel dostop do tajnih podatkov EU, ki se ustvarijo ali nastanejo pri izvajanju tajnega sporazuma o donaciji.

Člen 9

Zaprosila za najavo obiska

1. Obiski upravičencev ali podizvajalcev v prostorih drugih upravičencev ali podizvajalcev ali v prostorih organa, ki dodeli donacijo, ki vključujejo dostop do podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, se organizirajo v skladu z naslednjim postopkom:

(a)	uradnik za varnost objekta pošiljatelja obiskovalca izpolni vse ustrezne dele obrazca zaprosila za najavo obiska in ga predloži nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu objekta. Predloga obrazca zaprosila za najavo obiska je določena v Dodatku C Priloge III;

(b)

nacionalni varnostni organ ali imenovani varnosti organ objekta pošiljatelja mora dovoljenje obiskovalca za dostop do tajnih podatkov potrditi, preden zaprosilo za najavo obiska predloži nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu objekta gostitelja (ali varnostnemu organu Komisije, če je obisk v prostorih organa, ki dodeli donacijo);

(c)

uradnik za varnost objekta pošiljatelja nato od svojega nacionalnega varnostnega organa ali imenovanega varnostnega organa pridobi odgovor nacionalnega varnostnega organa ali imenovanega varnostnega organa objekta gostitelja (ali varnostnega organa Komisije), o bodisi odobritvi bodisi zavrnitvi zaprosila za najavo obiska;

(d)	zaprosilo za najavo obiska se šteje za odobreno, če do petih delovnih dni pred datumom obiska ni ugovorov.

2. Obiski uradnikov organa, ki dodeli donacijo, strokovnjakov ali revizorjev v prostorih upravičencev ali podizvajalcev, ki vključujejo dostop do podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, se organizirajo v skladu z naslednjim postopkom:

(a)	obiskovalec izpolni vse ustrezne dele obrazca zaprosila za najavo obiska in ga predloži varnostnemu organu Komisije;

(b)	varnostni organ Komisije pred predložitvijo zaprosila za najavo obiska nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu objekta gostitelja potrdi dovoljenje obiskovalca za dostop do tajnih podatkov;

(c)	varnostni organ Komisije od nacionalnega varnostnega organa ali imenovanega varnostnega organa objekta gostitelja pridobi odgovor o bodisi odobritvi bodisi zavrnitvi zaprosila za najavo obiska;

(d)	zaprosilo za najavo obiska se šteje za odobreno, če do petih delovnih dni pred datumom obiska ni ugovorov.

3. Zaprosilo za najavo obiska lahko velja za en sam obisk ali za ponavljajoče se obiske. V primeru ponavljajočih se obiskov je lahko zaprosilo za najavo obiska veljavno do največ enega leta od datuma začetka veljavnosti zaprosila.

4. Veljavnost posameznega zaprosila za najavo obiska ne presega veljavnosti dovoljenja obiskovalca za dostop do tajnih podatkov.

5. Praviloma bi bilo treba zaprosilo za najavo obiska predložiti pristojnemu varnostnemu organu objekta gostitelja najpozneje 15 delovnih dni pred datumom obiska.

Člen 10

Postopki za obiske

1. Preden se obiskovalcem dovoli dostop do tajnih podatkov EU, mora varnostna služba objekta gostitelja izpolniti vse z obiskom povezane varnostne postopke in pravila, ki jih je določil nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ.

2. Obiskovalci dokažejo svojo istovetnost ob prihodu v objekt gostitelja s predložitvijo veljavne osebne izkaznice ali potnega lista. Ti identifikacijski podatki ustrezajo podatkom iz zaprosila za najavo obiska.

3. Objekt gostitelja zagotovi, da se vodi evidenca vseh obiskovalcev, vključno z njihovimi imeni, organizacijo, ki jo zastopajo, datumom izteka veljavnosti dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, datumom obiska in imeni obiskanih oseb. Take evidence se hranijo najmanj pet let ali dlje, če tako zahtevajo nacionalni predpisi države, v kateri se nahaja objekt gostitelja.

Člen 11

Neposredno organizirani obiski

1. V okviru posebnih projektov se lahko ustrezni nacionalni varnostni organi ali imenovani varnostni organi in varnostni organ Komisije dogovorijo o postopku, po katerem se lahko obiski za določeno tajno donacijo organizirajo neposredno med obiskovalčevim uradnikom za varnost in uradnikom za varnost objekta, ki bo obiskan. Predloga obrazca, ki se uporabi za ta namen, je določena v Dodatku C Priloge III. Tak izredni postopek se določi v varnostnem navodilu ali z drugo posebno ureditvijo. V takem primeru se postopki iz člena 9 in člena 10(1) ne uporabljajo.

2. Obiski, ki vključujejo dostop do podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se organizirajo neposredno med pošiljateljem in gostiteljem, ne da bi bilo treba upoštevati postopke iz člena 9 in člena 10(1).

POGLAVJE 5

RAZPOSILJANJE IN PRENASANJE TAJNIH PODATKOV EU PRI IZVAJANJU TAJNIH SPORAZUMOV O DONACIJI

Člen 12

Osnovna načela

Organ, ki dodeli donacijo, zagotovi, da so vse odločitve v zvezi z razpošiljanjem in prenašanjem tajnih podatkov EU skladne s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili ter pogoji tajnega sporazuma o donaciji, vključno s privolitvijo tvorca.

Člen 13

Elektronsko obravnavanje

1. Elektronsko obravnavanje in razpošiljanje tajnih podatkov EU se izvajata v skladu s poglavjema 5 in 6 Sklepa (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.

Komunikacijske in informacijske sisteme, ki so v lasti upravičenca in se uporabljajo za obravnavanje tajnih podatkov EU za izvajanje sporazuma o donaciji (v nadaljnjem besedilu: komunikacijski in informacijski sistemi upravičenca), mora akreditirati pristojni organ za varnostno akreditacijo. Vsako elektronsko razpošiljanje tajnih podatkov EU se zaščiti s šifrirnimi izdelki, odobrenimi v skladu s členom 36(4) Sklepa (EU, Euratom) 2015/444. Varnostni ukrepi TEMPEST se izvajajo v skladu s členom 36(6) navedenega sklepa.

2. Za varnostno akreditacijo komunikacijskih in informacijskih sistemov upravičenca, s katerimi se obravnavajo tajni podatki EU stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, in kakršno koli njihovo medsebojno povezovanje se lahko pooblasti upravičenčevega uradnika za varnost, če to dovoljujejo nacionalni zakoni in predpisi. Kadar se pooblastilo za nalogo prenese na upravičenca, je slednji pristojen za izvajanje minimalnih varnostnih zahtev, ki so opisane v listini o varnostnih vidikih, pri obravnavanju podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED z njegovimi komunikacijskimi in informacijskimi sistemi. Vendar ustrezni nacionalni varnostni organi ali imenovani varnostni organi in organ za varnostno akreditacijo ohranijo pristojnost za varovanje podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki jih obravnava upravičenec, in pravico do pregleda varnostnih ukrepov, ki jih sprejme upravičenec. Poleg tega upravičenec organu, ki dodeli donacijo, in, če tako zahtevajo nacionalni zakoni in drugi predpisi, pristojnemu nacionalnemu organu za varnostno akreditacijo predloži izjavo o skladnosti, ki potrjuje, da so bili komunikacijski in informacijski sistemi upravičenca in povezane medsebojne povezave akreditirani za obravnavanje tajnih podatkov EU stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED (11).

Člen 14

Prevozi, ki jih izvajajo komercialne kurirske službe

Za prevoz tajnih podatkov EU s komercialnimi kurirskimi službami veljajo ustrezne določbe Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2019/1962 (12) o izvedbenih pravilih za obravnavanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED in Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2019/1961 (13) o izvedbenih pravilih za obravnavanje podatkov stopnje CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET.

Člen 15

Ročni prenos

1. Za ročni prenos tajnih podatkov veljajo stroge varnostne zahteve.

2. Podatke stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED lahko ročno prenaša osebje upravičenca znotraj Unije, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	uporabljena ovojnica ali pakiranje je neprosojno in na njem ni označena stopnja tajnosti njegove vsebine;

(b)	tajni podatki se ne dajo iz rok prenašalca;

(c)	ovojnica ali pakiranje se ne odpre na poti.

3. Pri tajnih podatkih stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET se pošiljatelj in prejemnik vnaprej dogovorita o ročnem prenosu, ki ga izvaja osebje upravičenca znotraj države članice. Organ oziroma subjekt za razpošiljanje obvesti organ oziroma subjekt za prejemanje o podrobnostih pošiljke, vključno s sklicem, stopnjo tajnosti, pričakovanim časom prihoda in imenom kurirja. Tak ročni prenos je dovoljen, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	tajni podatki se prenašajo v dvojni ovojnici ali pakiranju;

(b)	zunanja ovojnica ali pakiranje je dobro zaprto in na njem ni označena stopnja tajnosti njegove vsebine, na notranji ovojnici pa je stopnja tajnosti označena;

(c)	tajni podatki EU se ne dajo iz rok prenašalca;

(d)	ovojnica ali pakiranje se ne odpre na poti;

(e)	ovojnica ali pakiranje se prenaša v aktovki, ki jo je mogoče zakleniti, ali v podobni odobreni embalaži take velikosti in teže, da jo lahko prenašalec vedno nosi pri sebi in se ne izroči v oddano prtljago;

(f)	kurir ima pri sebi kurirsko potrdilo, ki ga je izdal njegov pristojni varnostni organ, ki mu omogoča prenašanje tako identificirane tajne pošiljke.

4. Za ročno prenašanje podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET, ki ga izvaja osebje upravičenca, iz ene države članice v drugo se uporabljajo naslednja dodatna pravila:

(a)	kurir je odgovoren za varno hrambo tajnega gradiva, ki se prenaša, dokler ni izročeno prejemniku;

(b)	v primeru kršitve varovanja tajnosti lahko nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ pošiljatelja zahteva, da organi v državi, v kateri je prišlo do kršitve, izvedejo preiskavo, poročajo o svojih ugotovitvah in po potrebi sprejmejo pravne ali druge ukrepe;

(c)	kurir je bil poučen o vseh varnostnih obveznostih, ki jih je treba spoštovati med prenosom, in je podpisal ustrezno potrdilo o seznanjenosti;

(d)	navodila za kurirja se priložijo kurirskemu potrdilu;

(e)	kurirju sta zagotovljena opis pošiljke in načrt poti;

(f)	dokumenti se po opravljenem prevozu vrnejo nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu, ki jih je izdal, ali pa jih prejemnik hrani za namene spremljanja;

(g)	če carinski organi, organi za priseljevanje ali mejni policisti zahtevajo preveritev in podroben pregled pošiljke, se jim dovoli, da odprejo in opazujejo zadostne dele pošiljke, da ugotovijo, ali pošiljka ne vsebuje nobenega drugega gradiva razen prijavljenega;

(h)	carinske organe je treba pozvati, naj spoštujejo uradno veljavo odpremne listine in pooblastil, ki jih ima pri sebi kurir.

Če carinski organi odprejo pošiljko, je treba to opraviti zunaj vidnega polja nepooblaščenih oseb in po možnosti v prisotnosti kurirja. Kurir zahteva, da se pošiljka ponovno zapakira, in od organov, ki izvajajo pregled, zahteva, da pošiljko ponovno zapečatijo in pisno potrdijo, da so jo odprli.

5. Za ročni prenos podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET, ki ga izvaja osebje upravičenca, v tretjo državo ali mednarodno organizacijo veljajo določbe sporazuma o varovanju tajnosti podatkov ali upravnega dogovora, sklenjenega med Unijo oziroma Komisijo in to tretjo državo ali mednarodno organizacijo.

POGLAVJE 6

NACRTOVANJE NEPREKINJENEGA POSLOVANJA

Člen 16

Načrti za izredne razmere in obnovitveni ukrepi

Organ, ki dodeli donacijo, zagotovi, da tajni sporazum o donaciji od upravičencev zahteva, da pripravijo načrte poslovanja za izredne razmere za zaščito tajnih podatkov EU, ki se obravnavajo v zvezi z izvajanjem tajnega sporazuma o donaciji v izrednih razmerah, in vzpostavi preventivne in obnovitvene ukrepe v okviru načrtovanja neprekinjenega poslovanja, da se čim bolj zmanjša učinek incidentov v zvezi z obravnavo in hrambo tajnih podatkov EU. Upravičenci organu, ki dodeli donacijo, potrdijo, da so njihovi načrti poslovanja za izredne razmere sprejeti.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 10. februarja 2021

Za Komisijo

V imenu predsednice

Johannes HAHN

Član Komisije

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2) UL L 72, 17.3.2015, str. 41.

(3) UL L 72, 17.3.2015, str. 53.

(4) UL L 6, 11.1.2017, str. 40.

(5) UL C 202, 8.7.2011, str. 13.

(6) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(7) Sklep Komisije z dne 4. maja 2016 o pooblastitvi v zvezi z varnostjo [C(2016) 2797 final].

(8) Seznam sporazumov, ki jih je sklenila EU, in upravnih dogovorov, ki jih je sklenila Evropska komisija, v skladu s katerimi se lahko tajni podatki EU izmenjujejo s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, je na voljo na spletišču Komisije.

(9) Drugi uporabljeni obrazci se lahko po zasnovi razlikujejo od vzorca iz teh izvedbenih pravil.

(10) Seznam sporazumov, ki jih je sklenila EU, in upravnih dogovorov, ki jih je sklenila Evropska komisija, v skladu s katerimi se lahko tajni podatki EU izmenjujejo s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, je na voljo na spletišču Komisije.

(11) Minimalne zahteve za komunikacijske in informacijske sisteme, s katerimi se obravnavajo tajni podatki EU stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, so določene v Dodatku E Priloge III.

(12) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2019/1962 z dne 17. oktobra 2019 o izvedbenih pravilih za obravnavanje podatkov stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED (UL L 311, 2.12.2019, str. 21).

(13) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2019/1961 z dne 17. oktobra 2019 o izvedbenih pravilih za obravnavanje podatkov stopnje CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET (UL L 311, 2.12.2019, str. 1).

PRILOGA I

STANDARDNE INFORMACIJE V RAZPISU

(se prilagodi glede na uporabljeni razpis)

Varnost

Projekte, ki vključujejo tajne podatke EU, je treba za odobritev financiranja varnostno pregledati, zanje lahko veljajo posebna varnostna pravila (podrobno opisana v listini o varnostnih vidikih, ki je priložena sporazumu o donaciji).

Ta pravila (urejena s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (1) in/ali nacionalnimi pravili) npr. določajo:

—	da projektov, ki vključujejo informacije stopnje tajnosti TRES SECRET UE/EU TOP SECRET (ali enakovredne) NI mogoče financirati;

—	da morajo biti tajni podatki označeni v skladu z veljavnimi varnostnimi navodili v listini o varnostnih vidikih;

—

da se podatki stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali višje (in RESTREINT UE/EU RESTRICTED, če tako zahtevajo nacionalna pravila):

—	lahko ustvarjajo ali se do njih dostopa samo v prostorih z varnostnim dovoljenjem organizacije, ki ga je izdal pristojni nacionalni varnostni organ v skladu z nacionalnimi pravili;

—	lahko obravnavajo samo v varnostnem območju, ki ga je akreditiral pristojni nacionalni varnostni organ;

—	lahko obravnavajo in je do njih mogoč dostop samo s strani oseb z veljavnim dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov in s potrebo po seznanitvi;

—	da je treba tajne podatke ob izteku donacije vrniti ali jih še naprej varovati v skladu z veljavnimi pravili;

—

da se lahko opravljanje nalog, ki vključujejo tajne podatke EU, odda v podizvajanje samo po predhodnem pisnem dovoljenju organa, ki dodeli donacijo, in samo subjektom s sedežem v državi članici EU ali državi nečlanici, ki ima z EU sklenjen sporazum o varnosti podatkov (ali dogovor o izvajanju s Komisijo);

—	da je za razkritje tajnih podatkov EU potrebno predhodno pisno dovoljenje organa, ki dodeli donacijo.

Opozarjamo, da je glede na vrsto dejavnosti morda treba predložiti varnostno dovoljenje organizacije pred podpisom tajnega sporazuma o donaciji. Organ, ki dodeli donacijo, za vsak primer posebej oceni, ali je potrebno dovoljenje, in med pripravo donacije določi, kdaj ga je treba predložiti. Opozarjamo, da v nobenem primeru ne moremo podpisati sporazuma o donaciji, dokler nima vsaj eden od upravičencev varnostnega dovoljenja organizacije.

Sporazumu o donaciji se lahko dodajo še nadaljnja varnostna priporočila v obliki varnostnih rezultatov (npr. ustanovitev svetovalne skupine za varnost, omejitev stopnje podrobnosti, uporaba namišljenega scenarija, izključitev uporabe tajnih podatkov itd.).

Upravičenci morajo zagotoviti, da za njihove projekte ne veljajo nacionalne varnostne zahteve ali varnostne zahteve tretje države, ki bi lahko vplivale na izvajanje ali ogrozile dodelitev donacije (npr. omejitve glede tehnologije, nacionalna stopnja tajnosti itd.). O možnih varnostnih vprašanjih je treba takoj obvestiti organ, ki dodeljuje donacijo.

[Dodatna MOŽNOST za okvirne sporazume o partnerstvu: pri okvirnih sporazumih o partnerstvu je morda treba varnostno pregledati tako vloge za okvirni sporazum o partnerstvu kot tudi prošnje za donacijo.]

(1) Gl. Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

PRILOGA II

DOLOČBE STANDARDNEGA SPORAZUMA O DONACIJI

(se prilagodi glede na uporabljeni sporazum o donaciji)

13.2 Varnost – tajni podatki

Pogodbenice morajo obravnavati tajne podatke (tajne podatke EU ali nacionalne) skladno z veljavno zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo o tajnih podatkih (zlasti s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (1) in njegovimi izvedbenimi pravili).

Morebitna posebna varnostna pravila so določena v Prilogi 5.

PRILOGA 5

Varnost – tajni podatki EU

[MOŽNOST za ukrepe s tajnimi podatki EU (standardna): Če se pri ukrepu uporabljajo ali ustvarjajo tajni podatki EU, jih je treba obravnavati skladno z vodičem po stopnjah tajnosti in listino o varnostnih vidikih iz Priloge 1 ter Sklepom (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili, dokler se stopnja tajnosti ne prekliče.

Vse rezultate, ki vključujejo tajne podatke EU, je treba predložiti v skladu s posebnimi postopki, dogovorjenimi z organom, ki dodeli donacijo.

Opravljanje nalog, ki vključujejo tajne podatke EU, odda v podizvajanje samo po predhodnem izrecnem pisnem dovoljenju organa, ki dodeli donacijo, in samo subjektom s sedežem v državi članici EU ali državi nečlanici, ki ima z EU sklenjen sporazum o varnosti podatkov (ali dogovor o izvajanju s Komisijo);

Tajni podatki EU se ne smejo razkriti nobeni tretji osebi (vključno z udeleženci, ki sodelujejo pri izvajanju ukrepa) brez predhodnega izrecnega pisnega dovoljenja organa, ki dodeli donacijo.]

(1) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

PRILOGA III

[Priloga IV (k ………)]

LISTINA O VARNOSTNIH VIDIKIH (1)

[Vzorec]

Dodatek A

VARNOSTNE ZAHTEVE

Organ, ki dodeljuje donacijo, mora v listino o varnostnih vidikih vključiti naslednje varnostne zahteve. Nekatere klavzule se za sporazum o donaciji morda ne uporabljajo. Te so prikazane v oglatih oklepajih.

Seznam klavzul ni izčrpen. Glede na naravo tajnega sporazuma o donaciji se lahko dodajo dodatne klavzule.

SPOŠNI POGOJI [Opomba: uporabljajo se za vse tajne sporazume o donaciji.]

Ta listina o varnostnih vidikih je sestavni del sporazuma o donaciji [oziroma podizvajalske pogodbe] in opisuje varnostne zahteve, povezane s posameznim sporazumom o donaciji. Neizpolnjevanje teh zahtev je lahko zadosten razlog za odpoved sporazuma o donaciji.

Za upravičence donacije veljajo vse obveznosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep 2015/444) in njegovih izvedbenih pravil (3). Če ima upravičenec donacije težave z uporabo veljavnega pravnega okvira v državi članici, se mora obrniti na Varnostni organ Komisije in nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ.

Tajni podatki, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma o donaciji, morajo biti označeni kot tajni podatki EU stopnje tajnosti, kot je določena v vodiču po stopnjah tajnosti iz Dodatka B k tej listini. Odstopanje od stopnje tajnosti, ki jo določa vodič po stopnjah tajnosti, je dovoljeno samo s pisnim dovoljenjem organa, ki dodeli donacijo.

Komisija kot organ, ki dodeli donacijo, uveljavlja pravice, ki pripadajo tvorcu vseh tajnih podatkov EU, ki so bili ustvarjeni in obravnavani za izvajanje tajnega sporazuma o donaciji.

Upravičenec oziroma podizvajalec ne sme nobenih podatkov ali gradiva, ki mu jih zagotovi organ, ki dodeli donacijo, ali se mu predložijo v imenu tega organa, brez pisnega soglasja naročnika uporabiti za noben drug namen, kot je izvajanje sporazuma o donaciji.

Če je za izvajanje sporazuma o donaciji potrebno varnostno dovoljenje organizacije, mora upravičenec zaprositi organ, ki dodeli donacijo, da opravi postopek zahteve za varnostno dovoljenje organizacije.

Upravičenec mora preiskati vse kršitve varnosti v zvezi s tajnimi podatki EU in o njih takoj, ko je mogoče, poročati organu, ki dodeli donacijo. Upravičenec oziroma podizvajalec mora pristojnemu nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu ter, če to dopuščajo nacionalni zakoni in drugi predpisi, Varnostnemu organu Komisije nemudoma poročati o vseh primerih, v katerih je znano ali pa obstaja razlog za sum, da so bili tajni podatki EU, ki so bili predloženi ali so nastali na podlagi sporazuma o donaciji, izgubljeni ali razkriti nepooblaščenim osebam.

Po izteku sporazuma o donaciji mora upravičenec oziroma podizvajalec organu, ki dodeli donacijo, čim prej vrniti vse tajne podatke EU, ki jih ima. Če je izvedljivo, lahko upravičenec oziroma podizvajalec uniči tajne podatke EU, namesto da bi jih vrnil. To je treba storiti v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi države, v kateri ima upravičenec sedež, s predhodnim soglasjem Varnostnega organa Komisije in po njegovih navodilih. Tajni podatki EU morajo biti uničeni tako, da jih ni mogoče niti v celoti niti delno rekonstruirati.

Če ima upravičenec ali podizvajalec dovoljenje, da po prenehanju veljavnosti ali izteku sporazuma o donaciji obdrži tajne podatke EU, je treba tajne podatke EU še naprej varovati v skladu s Sklepom 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili (4).

10.

Pri elektronski obravnavi, obdelavi in prenosu tajnih podatkov EU je treba upoštevati določbe poglavja 5 in 6 Sklepa 2015/444. Med njim so med drugim zahteve: da je za komunikacijske in informacijske sisteme v lasti upravičenca, ki se uporabljajo za obravnavo tajnih podatkov EU za namene sporazuma o donaciji (v nadaljnjem besedilu: upravičenčevi komunikacijski in informacijski sistemi), potrebna akreditacija (5); da je treba vsako elektronsko razpošiljanje tajnih podatkov EU zaščititi s šifrirnimi izdelki, odobrenimi v skladu s členom 36(4) Sklepa 2015/444, in da je treba varnostne ukrepe TEMPEST izvajati v skladu s členom 36(6) Sklepa 2015/444.

11.

Upravičenec oziroma podizvajalec pripravi načrte neprekinjenega poslovanja za zaščito vseh tajnih podatkov EU, ki jih obravnava pri izvajanju tajnega sporazuma o donaciji, v izrednih razmerah in uvede preventivne in obnovitvene ukrepe, da se čim bolj zmanjša učinek incidentov, povezanih z obravnavo in hrambo tajnih podatkov EU. Upravičenec oziroma podizvajalec mora obvestiti organ, ki dodeli donacijo, o svojih načrtih neprekinjenega poslovanja.

SPORAZUMI O DONACIJI, KI ZAHTEVAJO DOSTOP DO PODATKOV STOPNJE TAJNOSTI RESTREINT UE/EU RESTRICTED

12.

Dovoljenje za dostop do tajnih podatkov načeloma ni potrebno za izpolnjevanje sporazuma o donaciji (6). Vendar morajo biti podatki ali gradivo stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED dostopni samo osebju upravičenca, ki tovrstne podatke potrebuje za izvedbo sporazuma o donaciji (načelo potrebe po seznanitvi) in ga je upravičenčev uradnik za varstvo poučil o njihovih odgovornostih in posledicah kakršnega koli nepooblaščenega razkritja ali kršitve varnosti teh podatkov ter ki je pisno potrdilo svojo seznanitev s posledicami nevarovanja tajnih podatkov EU.

13.

Razen če je organ, ki dodeli donacijo, dal pisno soglasje, upravičenec oziroma podizvajalec ne sme zagotoviti dostopa do podatkov ali gradiva stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED nobenemu subjektu ali osebi, ki ni član njegovega osebja, za katero velja potreba po seznanitvi.

14.

Upravičenec oziroma podizvajalec mora ohraniti oznake stopnje tajnosti tajnih podatkov, ki so nastali med izvajanjem sporazuma o donaciji ali so bili med izvajanjem sporazuma o donaciji zagotovljeni, in ne sme preklicati stopnje tajnosti podatkov brez pisnega soglasja organa, ki dodeli donacijo.

15.

Kadar se podatki ali gradivo stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED ne uporabljajo, jih je treba hraniti v zaklenjenih pisarniških omarah. Med prevozom morajo biti dokumenti v neprosojnem ovoju. Dokumenti se ne smejo dati iz rok prenašalca in jih ni dovoljeno odpreti na poti.

16.

Upravičenec oziroma podizvajalec lahko dokumente stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED pošlje organu, ki dodeli donacijo, tako, da uporabi komercialne kurirske službe, poštne storitve, ročni prenos ali elektronska sredstva. Pri tem mora upravičenec oziroma podizvajalec upoštevati varnostno navodilo programa (ali projekta), ki ga je izdala Komisija, in/ali izvedbena pravila Komisije za industrijsko varnost v zvezi s tajnimi donacijami (7).

17.

Ko dokumenti stopnje tajnosti RESTRAINT UE/EU RESTRICTED niso več potrebni, jih je treba uničiti tako, da jih ni mogoče niti v celoti niti delno rekonstruirati.

18.

Za varnostno akreditacijo upravičenčevih komunikacijskih in informacijskih sistemov, s katerimi se obravnavajo tajni podatki EU stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, in za kakršno koli njihovo medsebojno povezovanje se lahko pooblasti upravičenčevega uradnika za varnost, če to dopuščajo nacionalni zakoni in predpisi. Kadar se tako prenese pooblastilo za akreditacijo, nacionalni varnostni organi, imenovani varnostni organi ali organi za varnostno akreditacijo ohranijo pristojnost za varovanje vseh podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki jih obravnava upravičenec, in pravico do pregleda varnostnih ukrepov, ki jih sprejme upravičenec. Poleg tega upravičenec organu, ki dodeli donacijo, in, če tako zahtevajo nacionalni zakoni in drugi predpisi, pristojnemu nacionalnemu organu za varnostno akreditacijo predloži izjavo o skladnosti, ki potrjuje, da so bili upravičenčevi komunikacijski in informacijski sistemi in povezane medsebojne povezave akreditirani za obravnavanje tajnih podatkov EU stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

OBRAVNAVANJE PODATKOV STOPNJE TAJNOSTI RESTREINT UE/EU RESTRICTED V KOMUNIKACIJSKIH IN INFORMACIJSKIH SISTEMIH

19.

Minimalne zahteve za komunikacijske in informacijske sisteme, s katerimi se obravnavajo podatki stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, so določene v Dodatku E k tej listini o varnostnih vidikih.

POGOJI, POD KATERIMI LAHKO UPRAVIČENEC ODDA NAROČILO V PODIZVAJANJE

20.

Preden odda upravičenec kateri koli del tajnega sporazuma o donaciji v podizvajanje, mora od organa, ki dodeli donacijo, pridobiti dovoljenje.

21.

S subjektom, ki je registriran v tretji državi, ali subjektom, ki je član mednarodne organizacije, se ne sme skleniti nobena podizvajalska pogodba, če ta tretja država ali mednarodna organizacija ni sklenila sporazuma o varovanju tajnosti podatkov z EU ali upravnega dogovora s Komisijo.

22.

Če je upravičenec sklenil podizvajalsko pogodbo, se varnostne določbe sporazuma o donaciji smiselno uporabljajo za podizvajalca in njegovo osebje. V takem primeru je upravičenec odgovoren za zagotovitev, da vsi podizvajalci v svojih podizvajalskih pogodbenih razmerjih uporabljajo ta načela. Za zagotovitev ustreznega varnostnega nadzora Varnostni organ Komisije uradno obvesti vse nacionalne varnostne organe in/ali imenovane varnostne organe upravičenca in podizvajalca o sklenitvi vseh povezanih podizvajalskih pogodb s tajnimi podatki stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET. Po potrebi se nacionalnim varnostnim organom in/ali imenovanim varnostnim organom upravičenca in podizvajalca predložijo kopije varnostnih določb, povezanih s posamezno podizvajalsko pogodbo. Nacionalni varnostni organi in imenovani varnostni organi, ki jih je treba uradno obvestiti o varnostnih določbah tajnih sporazumov o donaciji stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, so navedeni v prilogi k izvedbenim pravilom Komisije za industrijsko varnost v zvezi tajnimi sporazumi o donaciji (8).

23.

Upravičenec brez predhodnega pisnega dovoljenja organa, ki dodeli donacijo, tajnih podatkov EU ne sme razkriti podizvajalcu. Če je treba tajne podatke EU podizvajalcem pošiljati pogosto ali rutinsko, lahko organ, ki dodeli donacijo, da dovoljenje za določeno obdobje (npr. 12 mesecev) ali za čas trajanja podizvajalske pogodbe.

OBISKI

Če se za obiske, ki vključujejo podatke stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, uporablja standardni postopek za predložitev zaprosila za najavo obiska, mora organ, ki dodeli donacijo, vključiti odstavke 24, 25 in 26 ter črtati odstavek 27. Če se obiski, ki vključujejo podatke stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, organizirajo neposredno med pošiljateljem in gostiteljem, mora organ, ki dodeli donacijo, črtati odstavka 25 in 26 ter vključiti samo odstavek 27.

24.

Obiski, ki vključujejo dostop ali potencialni dostop do podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, se organizirajo neposredno med pošiljateljem in gostiteljem, ne da bi bilo treba upoštevati postopke iz odstavkov 25 do 27 v nadaljevanju.

[25.

Za obiske, ki vključujejo dostop ali potencialni dostop do podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, se uporablja naslednji postopek:

(a)	uradnik za varnost objekta pošiljatelja izpolni vse ustrezne dele obrazca zaprosila za najavo obiska (Dodatek C) in zaprosilo predloži nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu objekta;

(b)

nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ objekta pošiljatelja mora dovoljenje obiskovalca za dostop do tajnih podatkov potrditi, preden zaprosilo za najavo obiska predloži nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu objekta gostitelja (ali varnostnemu organu Komisije, če je obisk v prostorih organa, ki dodeli donacijo);

(c)

(d)	zaprosilo za najavo obiska se šteje za odobreno, če do petega delovnega dne pred datumom obiska ni ugovorov.]

[26.

Preden se obiskovalcu omogoči dostop do podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, mora objekt gostitelja prejeti dovoljenje svojega nacionalnega varnostnega organa ali imenovanega varnostnega organa.]

[27.

Obiski, ki vključujejo dostop ali potencialni dostop do podatkov stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali SECRET UE/EU SECRET, se organizirajo neposredno med pošiljateljem in gostiteljem (primer obrazca, ki se lahko uporabi za ta namen, je v Dodatku C).]

[28.

Obiskovalci morajo dokazati svojo istovetnost ob prihodu v objekt gostitelja s predložitvijo veljavne osebne izkaznice ali potnega lista.

[29.

Objekt, ki gosti obiskovalca, mora zagotoviti, da se vodi evidenca vseh obiskovalcev. Ta mora vključevati njihova imena, organizacijo, ki jo zastopajo, datum izteka veljavnosti dovoljenja za dostop do tajnih podatkov (če je ustrezno), datum obiska in imena obiskanih oseb. Ne glede na pravila EU v zvezi z varstvom podatkov se take evidence hranijo najmanj pet let ali v skladu z nacionalnimi pravili in predpisi, kot je ustrezno.

OCENJEVALNI OBISKI

30.

Varnostni organ Komisije lahko v sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi ali imenovanimi varnostnimi organi vodi obiske prostorov upravičencev ali podizvajalcev, da preveri, ali so varnostne zahteve za obravnavo tajnih podatkov EU izpolnjene.

VODIČ PO STOPNJAH TAJNOSTI

31.

Seznam vseh elementov sporazuma o donaciji, ki so označeni za tajne ali jih je treba za tajne označiti med izvajanjem sporazuma o donaciji, pravila za to in določitev stopenj tajnosti, ki se uporabljajo, so vključeni v vodiču po stopnjah tajnosti. Vodič po stopnjah tajnosti je sestavni del tega sporazuma o donaciji in je na voljo v Dodatku B te priloge.

Dodatek B

VODIČ PO STOPNJAH TAJNOSTI

[specifično besedilo, ki se prilagodi glede na predmet sporazuma o donaciji]

Dodatek C

ZAPROSILO ZA NAJAVO OBISKA (VZOREC)

PODROBNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ZAPROSILA ZA NAJAVO OBISKA

(Zaprosilo se vloži samo v angleškem jeziku.)

HEADING

Obkljukajte polja za vrsto obiska in vrsto podatkov ter navedite število lokacij, ki se obiščejo, in število obiskovalcev.

4.	ADMINISTRATIVE DATA

Izpolni nacionalni varnostni organ / imenovani varnostni organ, ki je vložil zahtevek.

5.	REQUESTING ORGANISATION OR INDUSTRIAL FACILITY

Navedite polno ime in poštni naslov.

Po potrebi vključite mesto, državo in poštno številko.

6.	ORGANISATION OR INDUSTRIAL FACILITY TO BE VISITED

Navedite polno ime in poštni naslov. Vključite mesto, državo, poštno številko, številko teleksa ali telefaksa (če je primerno), telefonsko številko in elektronski naslov. Navedite ime in telefonsko številko / številko telefaksa ter elektronski naslov vaše glavne kontaktne točke ali osebe, s katero ste se dogovorili za obisk.

Pripombe:

1)	Navedba pravilne poštne številke je pomembna, saj ima lahko podjetje več objektov.

2)	Pri ročni vložitvi zahtevka se lahko Priloga 1 uporabi, če se v zvezi z isto zadevo obiščeta dva ali več objektov. Če se uporabi priloga, je treba v točki 3 navesti: „GLEJ PRILOGO 1, ŠT. OBJEKTOV“ (navedite število objektov).

7.	DATES OF VISIT

Navedite dejanski datum ali obdobje (od–do) obiska v obliki „dan - mesec - leto“. Če je primerno, v oklepajih navedite nadomesten datum ali obdobje.

8.	TYPE OF INITIATIVE

Navedite, ali je pobudo za obisk dala organizacija oziroma objekt, ki je vložil zahtevek, ali pa je podlaga za obisk vabilo objekta, ki se obišče.

9.	THE VISIT RELATES TO:

Navedite polno ime projekta, pogodbe ali razpisa za zbiranje ponudb, pri čemer uporabite samo okrajšave v splošni uporabi.

10.	SUBJECT TO BE DISCUSSED/ JUSTIFICATION

Na kratko opišite razloge za obisk. Ne uporabljajte nepojasnjenih okrajšav.

Pripombe:

V primeru ponavljajočih se obiskov bi morala ta postavka vsebovati navedbo „Ponavljajoči se obiski“ kot prve besede v podatkovnem elementu (npr. Ponavljajoči se obiski za razpravo o___).

11.	ANTICIPATED LEVEL OF CLASSIFIED INFORMATION TO BE INVOLVED

Navedite SECRET UE/EU SECRET (S-UE/EU-S)

ali

CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL (C-UE/EU-C), kot je ustrezno.

12.	PARTICULARS OF VISITOR

Pripomba: če se obiska udeležita več kot dva obiskovalca, je treba uporabiti Prilogo 2.

13.	THE SECURITY OFFICER OF THE REQUESTING ENTITY

V tej postavki se navedejo ime, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov uradnika za varnost objekta, ki je vložil zahtevek.

14.	CERTIFICATION OF SECURITY CLEARANCE

To polje izpolni organ za potrjevanje.

Opombe za organ za potrjevanje:

a.	navedite ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov (lahko predhodno natisnete);

b.	to postavko je treba podpisati in žigosati (če je primerno).

15.	REQUESTING SECURITY AUTHORITY

To polje izpolni nacionalni varnostni organ / imenovani varnostni organ.

Opomba za nacionalni varnostni organ / imenovani varnostni organ:

a.	navedite ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov (lahko predhodno natisnete);

b.	to postavko je treba podpisati in žigosati (če je primerno).

Izpolniti je treba vsa polja in obrazec predložiti prek medvladnih kanalov (9).

ZAPROSILO ZA NAJAVO OBISKA

(VZOREC)

TO: _______________________________________

1.	TYPE OF VISIT REQUEST

2.	TYPE OF INFORMATION

SUMMARY

☐

Single

☐

Recurring

☐

Emergency

☐

Amendment

☐

Dates

☐

Visitors

☐

Facility

For an amendment, insert the NSA/DSA original RFV Reference No_____________

☐

C-UE/EU-C

☐

S-UE/EU-S

No of sites: _______

No of visitors: _____

4.	ADMINISTRATIVE DATA

Requester:

To:

NSA/DSA RFV Reference No________________

Date (dd/mm/yyyy): _____/_____/_____

5.	REQUESTING ORGANISATION OR INDUSTRIAL FACILITY:

NAME:

POSTAL ADDRESS:

E-MAIL ADDRESS:

FAX NO:

TELEPHONE NO:

6.	ORGANISATION(S) OR INDUSTRIAL FACILITY(IES) TO BE VISITED (Annex 1 to be completed)

7.	DATE OF VISIT (dd/mm/yyyy): FROM _____/_____/_____ TO _____/_____/_____

TYPE OF INITIATIVE:

☐	Initiated by requesting organisation or facility

☐	By invitation of the facility to be visited

9.	THE VISIT RELATES TO CONTRACT:

10.	SUBJECT TO BE DISCUSSED/REASONS/PURPOSE (Include details of host entity and any other relevant information. Abbreviations should be avoided):

11.	ANTICIPATED HIGHEST CLASSIFICATION LEVEL OF INFORMATION/MATERIAL OR SITE ACCESS TO BE INVOLVED:

12.	PARTICULARS OF VISITOR(S) (Annex 2 to be completed)

13.	THE SECURITY OFFICER OF THE REQUESTING ORGANISATION OR INDUSTRIAL FACILITY:

NAME:

TELEPHONE NO:

E-MAIL ADDRESS:

SIGNATURE:

14.	CERTIFICATION OF SECURITY CLEARANCE LEVEL:

NAME:

ADDRESS:

TELEPHONE NO:

E-MAIL ADDRESS:

SIGNATURE:

DATE (dd/mm/yyyy): _____/_____/_____

15.	REQUESTING NATIONAL SECURITY AUTHORITY/DESIGNATED SECURITY AUTHORITY:

NAME:

ADDRESS:

TELEPHONE NO:

E-MAIL ADDRESS:

SIGNATURE:

DATE (dd/mm/yyyy): _____/_____/_____

16.	REMARKS (Mandatory justification required in the case of an emergency visit):

PRILOGA 1 k OBRAZCU ZAPROSILA ZA NAJAVO OBISKA

ORGANISATION(S) OR INDUSTRIAL FACILITY(IES) TO BE VISITED

NAME:

ADDRESS:

TELEPHONE NO:

FAX NO:

NAME OF POINT OF CONTACT:

E-MAIL:

TELEPHONE NO:

NAME OF SECURITY OFFICER OR

SECONDARY POINT OF CONTACT:

E-MAIL:

TELEPHONE NO:

NAME:

ADDRESS:

TELEPHONE NO:

FAX NO:

NAME OF POINT OF CONTACT:

E-MAIL:

TELEPHONE NO:

NAME OF SECURITY OFFICER OR

SECONDARY POINT OF CONTACT:

E-MAIL:

TELEPHONE NO:

(Continue as required)

PRILOGA 2 k OBRAZCU ZAPROSILA ZA NAJAVO OBISKA

PARTICULARS OF VISITOR(S)

SURNAME:

FIRST NAMES (as per passport):

DATE OF BIRTH (dd/mm/yyyy):____/____/____

PLACE OF BIRTH:

NATIONALITY:

SECURITY CLEARANCE LEVEL:

PP/ID NUMBER:

POSITION:

COMPANY/ORGANISATION:

SURNAME:

FIRST NAMES (as per passport):

DATE OF BIRTH (dd/mm/yyyy):____/____/____

PLACE OF BIRTH:

NATIONALITY:

SECURITY CLEARANCE LEVEL:

PP/ID NUMBER:

POSITION:

COMPANY/ORGANISATION:

(Continue as required)

Dodatek D

INFORMACIJSKI LIST ZA VARNOSTNO DOVOLJENJE ORGANIZACIJE (FSCIS) (VZOREC)

1. UVOD

1.1

Priložen je vzorec informacijskega lista za varnostno dovoljene organizacije za hitro izmenjavo informacij med nacionalnim varnostnim organom ali imenovanim varnostnim organom, drugimi pristojnimi nacionalnimi varnostnimi organi in Varnostnim organom Komisije (v imenu organov, ki dodelijo donacijo) v zvezi z varnostnim dovoljenjem organizacije za objekt, ki sodeluje pri prošnjah za tajne donacije ali podizvajanje in pri njihovem izvajanju.

1.2

Informacijski list za varnostno dovoljenje organizacije je veljaven le, če je opremljen z žigom ustreznega nacionalnega varnostnega organa, imenovanega varnostnega organa ali drugega pristojnega organa.

1.3

Informacijski list za varnostno dovoljenje organizacije je razdeljen na oddelka za zahtevke in odgovore ter se lahko uporablja za zgoraj opredeljene namene ali katere koli druge namene, za katere se za določen objekt zahteva varnostno dovoljenje organizacije. Razlog za poizvedbo mora nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ, ki je vložil zahtevek, navesti v polju 7 oddelka za zahtevke.

1.4

Podatki, navedeni v informacijskem listu za varnostno dovoljene organizacije, običajno niso tajni; če je treba informacijski list pošiljati med zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi, imenovanimi varnostnimi organi in Komisijo, se to po možnosti izvaja prek elektronskih sredstev.

1.5

Nacionalni varnostni organi / imenovani varnostni organi morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da na zahtevo iz informacijskega lista za varnostno dovoljenje organizacije odgovorijo v desetih delovnih dneh.

1.6

V primeru prenosa tajnih podatkov, dodelitve donacije ali oddaje v podizvajanje v zvezi s tem zagotovilom, je treba o tem obvestiti nacionalni varnostni organ ali imenovani varnostni organ.

Postopki in navodila za uporabo informacijskega lista za varnostno dovoljenje organizacije

Ta podrobna navodila so namenjena nacionalnemu varnostnemu organu ali imenovanemu varnostnemu organu ali organu, ki dodeli donacijo, in Varnostnemu organu Komisije, ki izpolnjuje informacijski list za varnostno dovoljenje organizacije. Zaželeno je, da se zahtevek izpolni z velikimi tiskanimi črkami.

GLAVA

Vložnik zahtevka vpiše polni naziv nacionalnega varnostnega organa / imenovanega varnostnega organa in ime države.

1.	VRSTA ZAHTEVKA

Organ, ki dodeli donacijo in vlaga zahtevo, izbere ustrezno potrditveno polje za vrsto zahtevka FSCIS. Vključi se zahtevana stopnja tajnosti varnostnega dovoljenja. Uporabiti je treba naslednje okrajšave:

SECRET UE/EU SECRET = S-UE/EU-S

CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL = C-UE/EU-C

KIS = komunikacijski in informacijski sistemi za obdelavo tajnih podatkov

2.	PODROBNOSTI O TEMI

Polja od 1 do 6 ne zahtevajo posebne razlage.

V polju 4 se uporabi standardna dvočrkovna koda države. Polje 5 ni obvezno.

3.	RAZLOG ZA ZAHTEVEK

Navedite specifični razlog za zahtevek, kazalnike projekta, številko razpisa ali donacije. Navedite potrebo po zmogljivosti za hrambo, stopnjo tajnosti KIS itd.

Vključiti bi bilo treba vse roke / datume izteka / datume sklenitve, ki bi lahko vplivali na izdajo varnostnega dovoljenja organizacije.

4.	NACIONALNI VARNOSTNI ORGAN / IMENOVANI VARNOSTNI ORGAN, KI JE VLOŽIL ZAHTEVEK

Navedite ime dejanskega vložnika zahtevka (v imenu NVO/IVO) in datum zahtevka (s številkami) (dd/mm/llll).

5.	ODDELEK ZA ODGOVOR

Polja 1–5: izberite ustrezna polja.

Polje 2: če poteka postopek za izdajo varnostnega dovoljenja organizacije, se priporoča, da se vložniku zahtevka okvirno navede zahtevani čas obdelave (če je znan).

Polje 6:

a)	čeprav se potrditev razlikuje po državah ali celo po objektu, se priporoča, da se navede datum izteka veljavnosti varnostnega dovoljenja organizacije;

b)	če je datum izteka veljavnosti zagotovila za varnostno dovoljenje organizacije nedoločen, se lahko to polje prečrta;

c)	v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili in predpisi je za zahtevek za podaljšanje varnostnega dovoljenja organizacije odgovoren naročnik ali upravičenec oziroma podizvajalec.

PRIPOMBE

Na tem mestu se lahko navedejo dodatne informacije v zvezi z varnostnim dovoljenjem organizacije, objektom ali prej navedenimi postavkami.

7.	NVO/IVO, KI JE IZDAL DOVOLJENJE

Navedite ime organa izdajatelja (v imenu NVO/IVO) in datum odgovora (s številkami) (dd/mm/llll).

INFORMACIJSKI LIST ZA VARNOSTNO DOVOLJENJE ORGANIZACIJE (FSCIS) (VZOREC)

Izpolniti je treba vsa polja in obrazec predložiti prek medvladnih kanalov oziroma kanalov med vladami in mednarodnimi organizacijami.

ZAHTEVEK ZA ZAGOTOVILO ZA VARNOSTNO DOVOLJENJE ORGANIZACIJE

PRI/V: ____________________________________

(ime države NVO/IVO)

Izpolnite polja za odgovor, če je primerno:

[...] Potrdite zagotovilo za varnostno dovoljenje organizacije na stopnji tajnosti: [ ] S-UE/EU-S [ ] C-UE/EU-C

za spodaj navedeni objekt

[...] vključno z varovanjem tajnega gradiva/podatkov

[...] vključno s komunikacijskimi in informacijski sistemi (KIS) za obdelavo tajnih podatkov

[...] Neposredno ali na ustrezno zahtevo upravičenca ali podizvajalca začnite postopek pridobivanja FSC do vključno stopnje tajnosti …, pri čemer sta zagotovljeni stopnja varovanja … in stopnja KIS …, če objekt trenutno nima zmožnosti na teh stopnjah.

Potrdite točnost podatkov spodaj navedenega objekta in po potrebi zagotovite popravke/dodatke.

1.	Polno ime objekta:

Popravki/dodatki:

…

2.	Polni naslov objekta:

…

3.	Poštni naslov (če je različen od naslova v točki 2)

…

4.	Poštna številka / mesto / država

…

5.	Ime uradnika za varnost ……………………………………………………………… ………………………………………………………………

6.	Telefon/Telefaks/E-naslov uradnika za varnost

…

7.	Ta zahtevek je podan iz naslednjih razlogov: (navedite podrobnosti o fazi pred sklenitvijo pogodbe (zbiranje predlogov), sporazumu o donaciji ali podizvajalski pogodbi, programu/projektu itd.) …

Naročnik v okviru NVO/PVO/organa, ki dodeli donacijo, ki je vložil zahtevek: Ime: …

Datum: (dd/mm/llll)…

ODGOVOR (v desetih delovnih dneh)

S tem potrjujemo, da:

1.	[...] ima zgoraj navedeni objekt varnostno dovoljenje organizacije do vključno stopnje tajnosti [...] S-UE/EU-S. [ ] C-UE/EU-C.

2.	Zgoraj navedeni objekt ima zmožnost varovanja tajnih podatkov/gradiva: [ ] da, stopnja tajnosti: … [ ] ne.

3.	Zgoraj navedeni objekt ima akreditiran/potrjen KIS: [ ] da, stopnja tajnosti: … [ ] ne.

4.	[...] v zvezi z zgoraj navedenim zahtevkom se je začel postopek pridobitve varnostnega dovoljenja organizacije. Obvestili vas bomo, ko bo varnostno dovoljenje organizacije izdano ali zavrnjeno.

5.	[...] zgoraj navedeni objekt nima varnostnega dovoljenja organizacije.

6.	To zagotovilo za varnostno dovoljenje organizacije preneha veljati: … (dd/mm/llll) ali kakor sicer svetuje NVO/IVO. V primeru predhodne razveljavitve ali sprememb zgoraj navedenih informacij boste obveščeni.

7.	Pripombe: …

NVO/IVO, ki je izdal dovoljenje Ime:…

Datum:(dd/mm/llll)…

Dodatek E

Minimalne zahteve za varovanje tajnih podatkov EU v elektronski obliki na stopnji tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki se obravnavajo z upravičenčevimi komunikacijskimi in informacijskimi sistemi

Splošno

Upravičenec mora biti odgovoren za zagotovitev, da je varovanje podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED v skladu z minimalnimi varnostnimi zahtevami, določenimi v tej varnostni klavzuli, in vsemi drugimi dodatnimi zahtevami, ki mu jih svetuje organ, ki dodeli donacijo, ali, če je primerno, nacionalni varnostni organ (NVO) ali imenovani varnostni organ (IVO).

Upravičenec je odgovoren za izvajanje varnostnih zahtev, opredeljenih v tem dokumentu.

V tem dokumentu komunikacijski in informacijski sistem zajema vso opremo, ki se uporablja za obravnavanje, hranjenje in razpošiljanje tajnih podatkov EU, vključno z delovnimi postajami, tiskalniki, fotokopirnimi stroji, telefaksi, strežniki, sistemi upravljanja omrežja, krmilniki omrežij in krmilniki komunikacijskih kanalov, prenosnimi računalniki, notesniki, tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni in odstranljivimi pomnilniki, kot so USB ključi, CD-ji, SD kartice itd.

Posebna oprema, kot so šifrirni izdelki, mora biti zaščitena v skladu z namenskimi varnostno-operativnimi postopki (SecOP).

Upravičenec mora vzpostaviti strukturo, odgovorno za varnostno upravljanje komunikacijskih in informacijskih sistemov, s katerimi se obravnavajo tajni podatki stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, in imenovati uradnika za varnost, odgovornega za zadevni objekt.

Uporaba rešitev informacijske tehnologije (strojne opreme, programske opreme ali storitev) v zasebni lasti osebja upravičenca za hranjenje ali obdelavo podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED ni dovoljena.

Akreditacijo komunikacijskih in informacijskih sistemov upravičenca, s katerimi se obravnavajo podatki stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, mora odobriti organ za varnostno akreditacijo zadevne države članice ali pa je treba pooblastilo za akreditacijo prenesti na upravičenčevega uradnika za varnost v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi.

Samo tisti podatki stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki so šifrirani z uporabo odobrenih šifrirnih izdelkov, se lahko obravnavajo, hranijo ali razpošiljajo (prek žičnih ali brezžičnih sredstev) kot kateri koli drugi netajni podatki v okviru sporazuma o donaciji. Te šifrirne izdelke mora odobriti EU ali država članica.

Zunanji subjekti, ki se najamejo za vzdrževanje ali popravila, morajo biti pogodbeno zavezani k izpolnjevanju veljavnih določb za obravnavo tajnih podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, kot je določeno v tem dokumentu.

10.

Na zahtevo organa, ki dodeli donacijo, ali zadevnega nacionalnega varnostnega organa, imenovanega varnostnega organa ali organa za varnostno akreditacijo mora upravičenec predložiti dokazilo o skladnosti s klavzulo sporazuma o donaciji o pogodbeni varnosti. Če se za zagotovitev skladnosti s temi zahtevami zahtevata tudi revizija in inšpekcijski pregled postopkov in prostorov upravičenca, upravičenci dovolijo predstavnikom organa, ki dodeli donacijo, nacionalnemu varnostnemu organu, imenovanemu varnostnemu organu in/ali organu za varnostno akreditacijo ali ustreznemu varnostnemu organu EU, da izvede tako revizijo in inšpekcijski pregled.

Fizična varnost

11.

Območja, na katerih se komunikacijski in informacijski sistem uporabljajo za prikaz, hrambo, obdelavo ali razpošiljanje podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ali območja, v katerih so strežniki, sistemi upravljanja omrežja, krmilniki omrežij in krmilniki komunikacijskih kanalov za te komunikacijske in informacijske sisteme, bi bilo treba vzpostaviti kot ločena in nadzorovana območja z ustreznim sistemom za nadzor dostopa. Dostop do teh ločenih in nadzorovanih območij bi moral biti omejen na posameznike s posebnim dovoljenjem. Brez poseganja v odstavek 8 je treba opremo, kot je opisana v odstavku 3, skladiščiti na takšnih ločenih in nadzorovanih območjih.

12.

Vzpostaviti je treba varnostne mehanizme in/ali postopke, da se uredi vstavljanje ali priključitev odstranljivih računalniških nosilcev podatkov (kot so USB ključi, naprave za shranjevanje velikih količin podatkov ali bralno pisalni pomnilniki CD-RW) na komponente komunikacijskih in informacijskih sistemov.

Dostop do informacijskih in komunikacijskih sistemov

13.

Dostop do upravičenčevih informacijskih in komunikacijskih sistemov, s katerimi se obravnavajo tajni podatki EU, je dovoljen na podlagi stroge potrebe po seznanitvi in pooblastitve osebja.

14.

Vsi komunikacijski in informacijski sistemi morajo imeti posodobljene sezname pooblaščenih uporabnikov. Na začetku vsake obdelave je treba potrditi identiteto vseh uporabnikov.

15.

Gesla, ki so del večine varnostnih ukrepov za identifikacijo in potrjevanje identitete, morajo biti dolga vsaj devet znakov in biti sestavljena iz črk, številk in „posebnih“ znakov (če sistem to dovoljuje). Gesla je treba spremeniti vsaj vsakih 180 dni. Če so bila nepooblaščeno razkrita ali razkrita nepooblaščenim osebam oziroma obstaja sum tovrstnega razkritja, jih je treba čim prej spremeniti.

16.

Vsi komunikacijski in informacijski sistemi morajo imeti notranji nadzor dostopa, ki nepooblaščenim uporabnikom preprečuje dostop do podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED ali njihovo spreminjanje ter spreminjanje sistema in varnostnih zahtev. Odjava uporabnikov iz komunikacijskega in informacijskega sistema mora biti samodejna, če so njihovi terminali določen čas nedejavni, ali pa mora komunikacijski in informacijski sistem po 15 minutah nedejavnosti aktivirati z geslom zaščiten ohranjevalnik zaslona.

17.

Vsakemu uporabniku komunikacijskega in informacijskega sistema se dodeli edinstven uporabniški račun in uporabniška identifikacijska koda (ID). Uporabniški računi se morajo samodejno zakleniti po najmanj petih zaporednih nepravilnih poskusih prijave.

18.

Vsi uporabniki komunikacijskih in informacijskih sistemov morajo biti seznanjeni s svojimi odgovornostmi in postopki, ki jih je treba upoštevati pri varovanju podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED v komunikacijskih in informacijskih sistemih. Odgovornosti in postopki, ki jih je treba upoštevati, morajo biti dokumentirani in uporabniki morajo svojo seznanitev z njimi pisno potrditi.

19.

Varnostno-operativni postopki morajo biti na voljo uporabnikom in sistemskim skrbnikom ter morajo vključevati opise varnostnih vlog in povezanega seznama nalog, navodil in načrtov.

Računovodstvo, revizija in odzivanje na incidente

20.

Vsak dostop do komunikacijskega in informacijskega sistema je treba zabeležiti.

21.

Evidentirati je treba naslednje dogodke:

(a)	vse poskuse prijave, ne glede na to, ali je bila prijava uspešna ali neuspešna;

(b)	odjavo (vključno z iztekom prijave, kadar se uporablja);

(c)	ustvarjanje, izbris ali spremembo dostopnih pravic;

(d)	ustvarjanje, izbris ali spremembo gesel.

22.

Za vse navedene dogodke je treba sporočiti vsaj naslednje informacije:

(a)	vrsto dogodka;

(b)	uporabniško identifikacijsko kodo;

(c)	datum in čas;

(d)	identifikacijsko kodo naprave.

23.

Računovodske evidence bi morale uradniku za varnost zagotavljati pomoč pri preverjanju morebitnih varnostnih incidentov. Uporabijo se lahko tudi v podporo morebitnim pravnim preiskavam v primeru varnostnega incidenta. Vse varnostne evidence je treba redno preverjati, da se ugotovijo morebitni varnostni incidenti. Računovodske evidence morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim izbrisom ali spremembo.

24.

Upravičenec mora imeti vzpostavljeno strategijo za odzivanje na varnostne incidente. Uporabnike in sistemske skrbnike je treba poučiti, kako se odzivati na incidente, kako jih prijaviti in kaj storiti v izrednih razmerah.

25.

O nepooblaščenem razkritju ali sumu nepooblaščenega razkritja podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED je treba poročati organu, ki dodeli donacijo. Poročilo mora vsebovati opis zadevnih podatkov in opis okoliščin nepooblaščenega razkritja ali suma nepooblaščenega razkritja. Vse uporabnike komunikacijskih in informacijskih sistemov je treba ozavestiti o tem, kako poročati uradniku za varnost o dejanskem ali domnevnem varnostnem incidentu.

Povezovanje v mreže in medsebojne povezave

26.

Če je upravičenčev komunikacijski in informacijski sistem, s katerim se obravnavajo podatki stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, povezan s komunikacijskim in informacijskim sistemom, ki ni akreditiran, to znatno poveča grožnjo za varnost komunikacijskega in informacijskega sistema in varnost podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ki se obravnavajo s tem komunikacijskim in informacijskim sistemom. To vključuje internet in druge javne ali zasebne komunikacijske in informacijske sisteme, kot so na primer drugi komunikacijski in informacijski sistemi, ki so v lasti upravičenca ali podizvajalca. V tem primeru mora upravičenec izvesti oceno tveganja, da opredeli dodatne varnostne zahteve, ki jih je treba uveljavljati v okviru postopka varnostne akreditacije. Upravičenec organu, ki dodeli donacijo, in, če tako zahtevajo nacionalni zakoni in drugi predpisi, pristojnemu organu za varnostno akreditacijo, predloži izjavo o skladnosti, ki potrjuje, da so bili upravičenčevi komunikacijski in informacijski sistemi in povezane medsebojne povezave akreditirani za obravnavanje tajnih podatkov EU stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

27.

Dostop na daljavo iz drugih sistemov do storitev lokalnega omrežja (npr. dostop na daljavo do elektronske pošte in sistemske podpore na daljavo) je prepovedan, razen če se izvajajo posebni varnostni ukrepi, s katerimi soglaša organ, ki dodeli donacijo, in če to zahtevajo nacionalni zakoni in drugi predpisi, ki jih odobri pristojni organ za varnostno akreditacijo.

Upravljanje konfiguracij

28.

Na voljo in redno vzdrževana mora biti podrobna konfiguracija strojne in programske opreme, kot je navedeno v dokumentaciji o akreditaciji/odobritvi (vključno s sistemskimi in omrežnimi diagrami).

29.

Upravičenčev uradnik za varnost mora izvajati preglede konfiguracij strojne in programske opreme, da zagotovi, da ni bila vgrajena nobena nedovoljena strojna ali programska oprema.

30.

Spremembe konfiguracije upravičenčevega komunikacijskega in informacijskega sistema je treba oceniti z vidika varnosti, odobriti pa jih mora uradnik za varnost in, če to zahtevajo nacionalni zakoni in drugi predpisi, tudi organ za varnostno akreditacijo.

31.

Sistem je treba vsaj enkrat na četrtletje pregledati, da se odkrijejo morebitne varnostne pomanjkljivosti. Namestiti in posodabljati je treba programsko opremo za odkrivanje zlonamerne programske opreme. Če je mogoče, bi morala imeti ta programska oprema nacionalno ali priznano mednarodno odobritev oziroma bi morala izpolnjevati splošno sprejete standarde.

32.

Upravičenec mora pripraviti načrt neprekinjenega poslovanja. Vzpostaviti je treba postopke za varnostno kopiranje, da se obravnavajo:

(a)	pogostost varnostnega kopiranja;

(b)	zahteve za hrambo na kraju samem (ognjevarni vsebniki) ali zunaj objekta;

(c)	nadzor nad pooblaščenim dostopom do varnostnih kopij.

Čiščenje in uničenje

33.

Za komunikacijske in informacijske sisteme ali nosilce podatkov, ki so kadar koli vsebovali podatke stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, je treba pred uničenjem izvesti v nadaljevanju opisano čiščenje celotnega sistema ali nosilca:

(a)	bliskovni pomnilnik (npr. USB ključi, SD kartice, polprevodniški diski, hibridni trdi diski) je treba prepisati vsaj trikrat in nato preveriti, da se zagotovi, da izvirne vsebine ni mogoče obnoviti, ali pa vsebino izbrisati z odobreno programsko opremo za izbris;

(b)	magnetne medije (npr. trde diske) je treba prepisati ali razmagnetiti;

(c)	optične medije (npr. CD-ji in DVD-ji) je treba razrezati ali razkrojiti;

(d)	glede vseh drugih nosilcev podatkov se je treba o varnostnih zahtevah, ki morajo biti izpolnjene, posvetovati z organom, ki dodeli donacijo, ali po potrebi z nacionalnim varnostnim organom, imenovanim varnostnim organom ali organom za varnostno akreditacijo.

34.

Z vseh medijev za shranjevanje podatkov je treba očistiti podatke stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, preden se predajo kateremu koli subjektu, ki ni pooblaščen za dostop do podatkov stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED (npr. za vzdrževalna dela).

(1) Ta vzorec listine o varnostnih vidikih se uporablja, kadar se Komisija šteje za tvorca tajnih podatkov, ki se ustvarjajo ali obravnavajo pri izvajanju sporazuma o donaciji. Kadar tvorec tajnih podatkov, ki se ustvarjajo ali obravnavajo pri izvajanju sporazuma o donaciji, ni Komisija in kadar imajo države članice, ki sodelujejo pri donaciji, vzpostavljen poseben varnostni okvir, se lahko uporabljajo druge vrste listine o varnostnih vidikih.

(2) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(3) Organ, ki dodeli donacijo, po sprejetju izvedbenih pravil vstavi sklice nanje.

(4) Organ, ki dodeli donacijo, po sprejetju izvedbenih pravil vstavi sklice nanje.

(5) Pogodbenica, ki bo izvedla akreditacijo, bo morala organu, ki dodeli donacijo, predložiti izjavo o skladnosti, in sicer prek varnostnega organa Komisije in v sodelovanju z ustreznim nacionalnim organom za varnostno akreditacijo.

(6) Če so upravičenci iz držav članic, ki za donacije s stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED zahtevajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in/ali varnostno dovoljenje organizacije, organ, ki dodeli donacijo, v listini o varnostnih vidikih navede te zahteve glede dovoljenja za dostop do tajnih podatkov in varnostnega dovoljenja organizacije za zadevne upravičence.

(7) Organ, ki dodeli donacijo, po sprejetju izvedbenih pravil vstavi sklice nanje.

(8) Organ, ki dodeli donacijo, po sprejetju izvedbenih pravil vstavi sklice nanje.

(9) Če je bilo dogovorjeno, da se lahko obiski, ki vključujejo dostop ali potencialen dostop do tajnih podatkov EU stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET, organizirajo neposredno, se lahko izpolnjeni obrazec predloži neposredno varnostnemu uradniku objekta, ki se obišče.

(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(11) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(12) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(13) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

PRILOGA IV

Varnostna dovoljenja organizacij in dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za upravičence ali podizvajalce, ki vključujejo tajne podatke stopnje RESTREINT UE/EU RESTRICTED, in nacionalni varnostni organi / imenovani varnostni organi, ki zahtevajo uradno obvestilo o tajnih sporazumih o donaciji s stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED (1)

Država članica	Varnostno dovoljenje organizacije		Uradno obvestilo o sporazumu o donaciji ali oddaji v podizvajanje, ki vključuje informacije R-UE/EU-R nacionalnemu varnostnemu organu in/ali imenovanemu varnostnemu organu		Dovoljenje za dostop do tajnih podatkov
Država članica	DA	NE	DA	NE	DA	NE
Belgija		X		X		X
Bolgarija		X		X		X
Češka		X		X		X
Danska	X		X		X
Nemčija		X		X		X
Estonija	X		X			X
Irska		X		X		X
Grčija	X			X	X
Španija		X	X			X
Francija		X		X		X
Hrvaška		X	X			X
Italija		X	X			X
Ciper		X	X			X
Latvija		X		X		X
Litva	X		X			X
Luksemburg	X		X		X
Madžarska		X		X		X
Malta		X		X		X
Nizozemska	X (samo za sporazume o donaciji in oddaji v podizvajanje v zvezi z obrambo)		X (samo za sporazume o donaciji in oddaji v podizvajanje v zvezi z obrambo)			X
Avstrija		X		X		X
Poljska		X		X		X
Portugalska		X		X		X
Romunija		X		X		X
Slovenija	X		X			X
Slovaška	X		X			X
Finska		X		X		X
Švedska		X		X		X

(1) Te nacionalne zahteve za varnostna dovoljenja organizacij / dovoljenja za dostop do tajnih podatkov in uradno obveščanje o tajnih sporazumih o donaciji stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ne smejo nalagati nobenih dodatnih obveznosti drugim državam članicam ali upravičencem in podizvajalcem v njihovi pristojnosti.

Opomba: uradno obveščanje o sporazumih o donaciji, ki vključujejo podatke stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in SECRET UE/EU SECRET, je obvezno.

PRILOGA V

SEZNAM OODELKOV ORGANOV ZA NACIONALNO VARNOST / IMENOVANIH VARNOSTNIH ORGANOV, PRISTOJNIH ZA POSTOPKE V ZVEZI Z INDUSTRIJSKO VARNOSTJO

BELGIJA

National Security Authority

FPS Foreign Affairs

Rue des Petits Carmes 15

1000 Brussels

Tel. +32 25014542 (telefon sekretariata)

Faks +32 25014596

E-naslov: nvo-ans@diplobel.fed.be

BOLGARIJA

State Commission on Information Security – National Security Authority

4 Kozloduy Street

1202 Sofia

Tel. +359 29835775

Faks +359 29873750

E-naslov: dksi@government.bg

Defence Information Service at the Ministry of Defence (security service)

3 Dyakon Ignatiy Street

1092 Sofia

Tel. +359 29227002

Faks +359 29885211

E-naslov: office@iksbg.org

State Intelligence Agency (security service)

12 Hajdushka Polyana Street

1612 Sofia

Tel. +359 29813221

Faks +359 29862706

E-naslov: office@dar.bg

State Agency for Technical Operations (security service)

29 Shesti Septemvri Street

1000 Sofia

Tel. +359 29824971

Faks +359 29461339

E-naslov: dato@dato.bg

(Zgoraj navedeni pristojni organi izvajajo postopke varnostnega preverjanja za izdajo varnostnih dovoljenj organizacij pravnim subjektom, ki konkurirajo za sklenitev pogodbe s tajnimi podatki, in dovoljenj za dostop do tajnih podatkov posameznikom, ki izvajajo pogodbo s tajnimi podatki za potrebe teh organov.)

State Agency National Security (security service)

45 Cherni Vrah Blvd.

1407 Sofia

Tel. +359 28147109

Faks +359 29632188, +359 28147441

E-naslov: dans@dans.bg

(Zgoraj navedena varnostna služba izvaja postopke varnostnega preverjanja za izdajanje varnostnih dovoljenj organizacij in dovoljenj za dostop do tajnih podatkov vsem drugim pravnim subjektom in posameznikom v državi, ki konkurirajo za sklenitev pogodbe s tajnimi podatki ali tajnega sporazuma o donaciji ali izvajajo pogodbo s tajnimi podatki ali tajni sporazum o donaciji.)

ČEŠKA

National Security Authority

Industrial Security Department

PO BOX 49

150 06 Praha 56

Tel. +420 257283129

E-naslov: sbr@nbu.cz

DANSKA

Politiets Efterretningstjeneste

(Danish Security Intelligence Service)

Klausdalsbrovej 1

2860 Søborg

Tel. +45 33148888

Faks +45 33430190

Forsvarets Efterretningstjeneste

(Danish Defence Intelligence Service)

Kastellet 30

2100 Copenhagen Ø

Tel. +45 33325566

Faks +45 33931320

NEMČIJA

V zvezi z zadevami, ki se nanašajo na politiko industrijske varnosti, varnostna dovoljenja organizacij, načrte prevoza (razen za šifrirni material / zaupne poslovne informacije):

Federal Ministry for Economic Affairs and Energy

Industrial Security Division – RS3

Villemombler Str. 76

53123 Bonn

Tel. +49 228996154028

Faks:+49 228996152676

E-naslov: dsagermany-rs3@bmwi.bund.de (službeni elektronski naslov)

Za standardna zaprosila za najavo obiska v nemških podjetjih / iz nemških podjetij:

Federal Ministry for Economic Affairs and Energy

Industrial Security Division – RS2

Villemombler Str. 76

53123 Bonn

Tel. +49 228996152401

Faks +49 228996152603

E-naslov: rs2-international@bmwi.bund.de (službeni elektronski naslov)

Načrti prevoza šifrirnega materiala:

Federal Office for Information Security (BSI)

National Distribution Agency / NDA-EU DEU

Mainzer Str. 84

53179 Bonn

Tel. +49 2289995826052

Faks +49 228991095826052

E-naslov: NDAEU@bsi.bund.de

ESTONIJA

National Security Authority Department

Estonian Foreign Intelligence Service

Rahumäe tee 4B

11316 Tallinn

Tel. +372 6939211

Faks +372 6935001

E-naslov: nsa@fis.gov.ee

IRSKA

National Security Authority Ireland

Department of Foreign Affairs and Trade

76–78 Harcourt Street

Dublin 2

D02 DX45

Tel. +353 14082724

E-naslov: nsa@dfa.ie

GRČIJA

Hellenic National Defence General Staff

E’ Division (Security INTEL, CI BRANCH)

E3 Directorate

Industrial Security Office

227–231 Mesogeion Avenue

15561 Holargos, Athens

Tel. +30 2106572022, +30 2106572178

Faks +30 2106527612

E-naslov: daa.industrial@hndgs.mil.gr

ŠPANIJA

Autoridad Nacional de Seguridad

Oficina Nacional de Seguridad

Calle Argentona 30

28023 Madrid

Tel. +34 912832583, +34 912832752, +34 913725928

Faks +34 913725808

E-naslov: nsa-sp@areatec.com

Za podatke o zaupnih programih: programas.ons@areatec.com

Za zadeve v zvezi z dovoljenji za dostop do tajnih podatkov: hps.ons@areatec.com

Za načrte prevoza in mednarodne obiske: sp-ivtco@areatec.com

FRANCIJA

National Security Authority (NSA) (za politiko in izvajanje na področjih razen obrambne industrije)

Secrétariat général de la défense et de la sécurité nationale

Sous-direction Protection du secret (SGDSN/PSD)

51 boulevard de la Tour-Maubourg

75700 Paris 07 SP

Tel. +33 171758193

Faks +33 171758200

E-naslov: ANSFrance@sgdsn.gouv.fr

Designated Security Authority (za izvajanje v obrambni industriji)

Direction Générale de l’Armement

Service de la Sécurité de Défense et des systèmes d’Information (DGA/SSDI)

60 boulevard du général Martial Valin

CS 21623

75509 Paris CEDEX 15

Tel. +33 988670421

E-naslov: za obrazce in zaprosila za najavo obiska ob pošiljanju: dga-ssdi.ai.fct@intradef.gouv.fr

za zaprosila za najavo obiska ob sprejemanju: dga-ssdi.visit.fct@intradef.gouv.fr

HRVAŠKA

Office of the National Security Council

Croatian NSA

Jurjevska 34

HR-10000 Zagreb

Tel. +385 14681222

Faks +385 14686049

E-naslov: NSACroatia@uvns.hr

ITALIJA

Presidenza del Consiglio dei Ministri

D.I.S. – U.C.Se.

Via di Santa Susanna 15

00187 Roma

Tel. +39 0661174266

Faks +39 064885273

CIPER

ΥΠΟΥΡΓΕΙΟ ΑΜΥΝΑΣ

Εθνική Αρχή Ασφάλειας (ΕΑΑ)

Λεωφόρος Στροβόλου, 172-174

Στρόβολος, 2048, Λευκωσία

Tel. +357 22807569, +357 22807764

Faks +357 22302351

E-naslov: cynsa@mod.gov.cy

Ministry of Defence

National Security Authority (NSA)

172-174, Strovolos Avenue

2048 Strovolos, Nicosia

Tel. +357 22807569, +357 22807764

Faks +357 22302351

E-naslov: cynsa@mod.gov.cy

LATVIJA

National Security Authority

Constitution Protection Bureau of the Republic of Latvia

P.O. Box 286

Riga, LV-1001

Tel. +371 67025418, +371 67025463

Faks +371 67025454

E-naslov: ndi@sab.gov.lv, ndi@zd.gov.lv

LITVA

Lietuvos Respublikos paslapčių apsaugos koordinavimo komisija

(The Commission for Secrets Protection Coordination of the Republic of Lithuania)

National Security Authority

Pilaitės pr. 19

LT-06264 Vilnius

Tel. +370 70666128

E-naslov: nsa@vsd.lt

LUKSEMBURG

Autorité Nationale de Sécurité

207, route d’Esch

L-1471 Luxembourg

Tel. +352 24782210

E-naslov: ans@me.etat.lu

MADŽARSKA

National Security Authority of Hungary

H-1399 Budapest P.O. Box 710/50

H-1024 Budapest, Szilágyi Erzsébet fasor 11/B

Tel. +36 13911862

Faks +36 13911889

E-naslov: nbf@nbf.hu

MALTA

Director of Standardisation

Designated Security Authority for Industrial Security

Standards & Metrology Institute

Malta Competition and Consumer Affairs Authority

Mizzi House

National Road

Blata I-Bajda HMR9010

Tel. +356 23952000

Faks +356 21242406

E-naslov: certification@mccaa.org.mt

NIZOZEMSKA

Ministry of the Interior and Kingdom Relations

PO Box 20010

2500 EA The Hague

Tel. +31 703204400

Faks +31 703200733

E-naslov: nsa-nl-industry@minbzk.nl

Ministry of Defence

Industrial Security Department

PO Box 20701

2500 ES The Hague

Tel. +31 704419407

Faks +31 703459189

E-naslov: indussec@mindef.nl

AVSTRIJA

Federal Chancellery of Austria

Department I/10, Office for Information Security

Ballhausplatz 2

10104 Vienna

Tel. +43 153115202594

E-naslov: isk@bka.gv.at

Imenovani varnostni organ na vojaškem področju:

BMLVS/Abwehramt

Postfach 2000

1030 Vienna

E-naslov: abwa@bmlvs.gv.at

POLJSKA

Internal Security Agency

Department for the Protection of Classified Information

Rakowiecka 2A

00-993 Warsaw

Tel. +48 225857944

Faks +48 225857443

E-naslov: nsa@abw.gov.pl

PORTUGALSKA

Gabinete Nacional de Segurança

Serviço de Segurança Industrial

Rua da Junqueira no 69

1300-342 Lisbon

Tel. +351 213031710

Faks +351 213031711

E-naslov: sind@gns.gov.pt, franco@gns.gov.pt

ROMUNIJA

Oficiul Registrului Național al Informațiilor Secrete de Stat - ORNISS

Romanian NSA - ORNISS - National Registry Office for Classified Information

4th Mures Street

012275 Bucharest

Tel. +40 212075115

Faks +40 212245830

E-naslov: relatii.publice@orniss.ro, nsa.romania@nsa.ro

SLOVENIJA

Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov

Gregorčičeva 27

SI-1000 Ljubljana

Tel. +386 14781390

Faks +386 14781399

E-naslov: gp.uvtp@gov.si

SLOVAŠKA

Národný bezpečnostný úrad

(National Security Authority)

Security Clearance Department

Budatínska 30

851 06 Bratislava

Tel. +421 268691111

Faks +421 268691700

E-naslov: podatelna@nbu.gov.sk

FINSKA

National Security Authority

Ministry for Foreign Affairs

P.O. Box 453

FI-00023 Government

E-naslov: NSA@formin.fi

ŠVEDSKA

National Security Authority

Utrikesdepartementet (Ministry for Foreign Affairs)

UD SÄK / NSA

SE-103 39 Stockholm

Tel. +46 84051000

Faks +46 87231176

E-naslov: ud-nsa@gov.se

Imenovani varnostni organ

Försvarets Materielverk (Swedish Defence Materiel Administration)

FMV Säkerhetsskydd

SE-115 88 Stockholm

Tel. +46 87824000

Faks +46 87826900

E-naslov: security@fmv.se

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 58

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 19. februar 2021

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2021/250 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 glede začasne razbremenitve od pravil uporabe slotov na letališčih Unije zaradi krize zaradi COVID-19 ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Uredba Sveta (SZVP) 2021/251 z dne 18. februarja 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 314/2004 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Zimbabveju	9
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/252 z dne 29. januarja 2021 o izvedbi odbitka od portugalske ribolovne kvote, ki je na voljo za sardona, zaradi prelova v preteklem letu	12
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/253 z dne 17. februarja 2021 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 314/2004 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Zimbabveju	15
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/254 z dne 18. februarja 2021 o spremembi izvedbenih uredb (EU) 2020/761 in (EU) 2020/1988 ter uredb (ES) št. 218/2007 in (ES) št. 1518/2007 glede uvoza proizvodov s poreklom iz Združenega kraljestva in izključitve navedenih proizvodov iz tarifnih kvot s tekočimi obdobji kvote	17
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/255 z dne 18. februarja 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva ( 1 )	23
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/256 z dne 18. februarja 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združeno kraljestvo na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco ( 1 )	36
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (SZVP) 2021/257 z dne 18. februarja 2021 v podporo akcijskemu načrtu iz Osla za izvajanje Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997	41
*	Sklep Sveta (SZVP) 2021/258 z dne 18. februarja 2021 o spremembi Sklepa 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Zimbabveju	51
*	Sklep Komisije (EU, Euratom) 2021/259 z dne 10. februarja 2021 o določitvi izvedbenih pravil za industrijsko varnost v zvezi s tajnimi donacijami	55

	Ime (in morebitni vzdevki)	Podatki za identifikacijo	Razlog za uvrstitev na seznam
2.	MUGABE, Grace	rojena 23.7.1965 št. potnega lista AD001159 št. osebne izkaznice: 63-646650Q70	Nekdanja sekretarka ženske sekcije ZANU-PF (Afriška nacionalna unija – Zimbabve, patriotska fronta), vpletena v dejavnosti, ki resno spodkopavajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo. Leta 2002 je prevzela posestvo Iron Mask; domnevno naj bi se nezakonito okoriščala z rudniki diamantov.
5.	CHIWENGA, Constantine	podpredsednik nekdanji poveljnik obrambnih sil Zimbabveja, upokojeni general, rojen 25.8.1956 št. potnega lista AD000263 št. osebne izkaznice: 63-327568M80	Podpredsednik in nekdanji poveljnik obrambnih sil Zimbabveja. Član skupnega operativnega poveljstva, soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike. Oborožene sile je uporabljal za prevzemanje kmetij. Med volitvami leta 2008 je bil glavni organizator nasilja, povezanega z odločilnim krogom predsedniških volitev.
7.	SIBANDA, Phillip Valerio (tudi Valentine)	poveljnik obrambnih sil Zimbabveja nekdanji poveljnik narodne armade Zimbabveja, general, rojen 25.8.1956 ali 24.12.1954 št. osebne izkaznice: 63-357671H26	Poveljnik obrambnih sil Zimbabveja in nekdanji poveljnik narodne armade Zimbabveja. Visoka vojaška osebnost, povezan je z vlado in soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike.

	Ime	Podatki za identifikacijo	Razlog za uvrstitev na seznam
1.	Zimbabwe Defence Industries	10th floor, Trustee House, 55 Samora Machel Avenue, PO Box 6597, Harare, Zimbabwe	Povezan z Ministrstvom za obrambo in vladno frakcijo ZANU-PF.


	(1) Besedilo velja za EGP.