(1)

V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) morajo države članice voditi svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. V členu 148 PDEU se od držav članic zahteva, da izvajajo politike zaposlovanja, ki upoštevajo smernice za zaposlovanje, ki jih je pripravil Svet. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2)

V členu 175 PDEU se od držav članic med drugim zahteva, da svojo gospodarsko politiko usklajujejo tako, da dosegajo cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174 PDEU.

(3)

Izbruh COVID-19 v začetku leta 2020 je spremenil gospodarske in socialne obete za prihodnja leta v Uniji in po svetu. V Uniji so se pojavile nove prednostne naloge, povezane s krizo, ki so osredotočene posebej na okrevanje in odpornost. Te prednostne naloge od Unije zahtevajo takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale gospodarske, socialne in zdravstvene posledice za države članice ter ublažila socialna in gospodarska škoda. Gospodarske posledice krize zaradi COVID-19 so zlasti hudo prizadele ženske. Kriza zaradi COVID-19, kot tudi pretekla gospodarska in finančna kriza, je pokazala, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov, ki temeljijo na močnih in vzdržnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na pretrese in si po njih hitreje opomorejo. Prav tako se je jasno pokazala potreba po pripravljenosti zdravstvenih sistemov, osnovnih javnih storitvah in učinkovitih mehanizmih socialne zaščite. Trajnostne, pametne in družbeno odgovorne reforme in naložbe, ki krepijo rast, preudarne fiskalne politike in nova visokokakovostna delovna mesta za odziv na nove izzive, za odpravo strukturnih gospodarskih pomanjkljivosti ter za krepitev gospodarske odpornosti bodo zato bistvenega pomena, da se gospodarstvo in družba vrneta na pot trajnostnega okrevanja ter se odpravijo gospodarske, socialne in teritorialne razlike v Uniji. To bi bilo treba storiti v interesu blaginje državljanov Unije in v skladu z ustreznimi načeli temeljnih pravic.

(4)

Z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bil vzpostavljen program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 s proračunom v višini 142 800 000 EUR ob sprejetju. Program za podporo strukturnim reformam je bil vzpostavljen za krepitev zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam zagotavlja Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Ta uredba je zasnovana kot nadaljevanje navedenega programa, ki so ga države članice sicer pozitivno sprejele, vendar z ustreznimi spremembami.

(5)

Države članice so vse pogosteje prejemale tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam. Zato bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti Instrument za tehnično podporo, da se države članice še naprej in v večji meri podpre pri izvajanju reform (v nadaljnjem besedilu: Instrument).

(6)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik okvir, ki opredeljuje izzive in prednostne naloge nacionalnih reform ter spremlja izvajanje teh prednostnih nalog. Države članice v podporo tem prednostnim nalogam v okviru evropskega semestra oblikujejo tudi lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Te strategije se predložijo skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, da se določijo in uskladijo prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje ali financiranje Unije. Služiti bi morale tudi za usklajeno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter iz drugih programov. Kar zadeva izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, bi imel Instrument jasno dodano vrednost pri pomoči državam članicam pri krepitvi njihovih zmogljivosti, da učinkovito obravnavajo priporočila za posamezne države.

(7)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot strategije Unije za rast in v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo Instrument prispeval k izvajanju evropskega zelenega dogovora, vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju splošnega cilja, da bi 30 % proračunskih odhodkov Unije podpiralo podnebne cilje ter prizadevanje, da bi za cilje na področju biotske raznovrstnosti od leta 2024 namenili 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, pri čemer se upoštevajo obstoječa prekrivanja med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti. Ustrezne ukrepe bi bilo treba opredeliti med pripravo in izvajanjem Instrumenta ter ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Instrument bi moral obravnavati tudi širše okoljske in družbene izzive v Uniji, vključno z zaščito naravnega kapitala, ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter podporo krožnemu gospodarstvu in energetskemu prehodu, v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. Instrument bi moral podpirati tudi digitalni prehod in prispevati k oblikovanju enotnega digitalnega trga.

(8)

Splošni cilj Instrumenta bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic, da izvedejo reforme. To je potrebno za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, podporo trajnostnemu in pravičnemu gospodarskemu in socialnemu okrevanju ter konvergenci, dosego odpornosti, zmanjšanje revščine in neenakosti, spodbujanje enakosti spolov, povečanje konkurenčnosti, učinkovito obravnavanje izzivov, opredeljenih v sprejetih priporočilih za posamezne države, in za izvajanje prava Unije. To je potrebno tudi za podporo prizadevanjem držav članic za okrepitev njihove institucionalne in upravne zmogljivosti ter pravosodnega okvira, vključno na regionalni in lokalni ravni, in njihovim prizadevanjem za izvajanje ciljev politike za spodbujanje socialno vključujočega, zelenega in digitalnega prehoda v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 ter ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropskim stebrom socialnih pravic.

(9)

Specifična cilja Instrumenta bi morala biti pomoč nacionalnim organom pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform ter pri pripravi, spreminjanju, izvajanju in reviziji načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi Uredbe (EU) 2021/241. Evropskega parlamenta in Sveta (5), vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami, udeležbo deležnikov, kadar je ustrezno, ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov.

(10)

Da bi se državam članicam pomagalo pri oblikovanju, razvoju in izvajanju reform na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo, in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, reformo pravosodja, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem in izboljšanjem finančne pismenosti, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, enakostjo spolov, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo ter oskrbo, pa tudi z zgodnjim odkrivanjem tveganj in zmogljivostmi za usklajen odziv. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod. Instrument bi moral podpirati tudi priprave na članstvo v euroobmočju.

(11)

Ta uredba določa finančna sredstva za Instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (6) ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo. Letne odobritve bi morala odobriti Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka in omejitev večletnega finančnega okvira ter ob upoštevanju povpraševanja po Instrumentu.

(12)

Za kritje dodatnih potreb v okviru Instrumenta bi morale države članice imeti možnost, da v proračun Instrumenta prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in prerazporedijo nazaj neporabljena sredstva v skladu z uredbo o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili Instrumenta in bi jih bilo treba uporabiti izključno v korist zadevne države članice. Komisija bi morala navedeni državi članici zagotoviti povratne informacije o uporabi prerazporejenih sredstev.

(13)

Država članica bi morala imeti možnost, da za obravnavo dodatnih potreb v okviru Instrumenta zaprosi za dodatno tehnično podporo in bi morala plačati odhodke, povezane s takšno dodatno podporo. Takšna plačila bi morala biti zunanji namenski prejemki v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in bi se morala uporabiti izključno v korist te države članice.

(14)

Tehnično podporo bi bilo treba zagotoviti na zahtevo, da se podpre izvajanje reform, začetih na pobudo držav članic, reform v okviru procesa gospodarskega upravljanja, zlasti tistih, ki učinkovito obravnavajo priporočila za posamezne države, ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za gospodarsko prilagoditev. Instrument bi moral zagotoviti tudi tehnično podporo za pripravo, spremembo, izvajanje in revizijo načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241.

(15)

V skladu s pravili in prakso, ki že obstajajo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, bi bilo treba vzpostaviti enostaven postopek za predložitev zahtevkov za tehnično podporo. Zato bi morali biti zahtevki držav članic predloženi do 31. oktobra, razen če je v dodatnih namenskih razpisih za prijavo navedeno drugače. Ob spoštovanju splošnih načel enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti bi bilo treba določiti ustrezna merila za analizo zahtevkov, ki jih predložijo države članice. Ta merila bi morala temeljiti na nujnosti, resnosti in obsegu problemov ter na potrebah po podpori, ugotovljenih na področjih politike, na katerih je predvidena tehnična podpora. Komisija bi morala organizirati dodatne namenske razpise v odziv na posebne nastajajoče potrebe držav članic, prednostno tudi za pripravo, spremembo, izvajanje in revizijo načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi Uredbe (EU) 2021/241.

(16)

Države članice bi morale imeti možnost, da se, preden zaprosijo za tehnično podporo, po potrebi in v skladu z nacionalnim pravom in praksami posvetujejo z ustreznimi deležniki, kot so lokalni in regionalni organi, socialni partnerji in civilna družba.

(17)

Določiti bi bilo treba tudi vsebino načrtov za sodelovanje in podporo, v katerih so podrobno predstavljeni ukrepi za zagotavljanje tehnične podpore državam članicam. V ta namen bi bilo treba pri predvidenih ukrepih tehnične podpore in s tem povezanim ocenjenim skupnim finančnim prispevkom upoštevati ukrepe in dejavnosti, ki se financirajo iz skladov Unije ali programov Unije.

(18)

Za namene odgovornosti in preglednosti ter za zagotavljanje prepoznavnosti ukrepov Unije bi morala Komisija načrte za sodelovanje in podporo pod določenimi pogoji, ki ščitijo občutljive informacije, hkrati predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija bi morala imeti možnost sodelovati v dejavnostih komuniciranja. Komisija bi morala na svojem spletnem mestu objaviti seznam odobrenih zahtevkov za tehnično podporo.

(19)

Za zagotovitev večje preglednosti v zvezi s tehničnim vložkom v nacionalni proces odločanja bi morala Komisija vzpostaviti enoten spletni javni register, prek katerega bi morala ob upoštevanju veljavnih pravil in na podlagi posvetovanja z zadevnimi državami članicami imeti možnost dati na voljo končne študije ali poročila, pripravljene v okviru upravičenih ukrepov. Za zaščito občutljivih in zaupnih informacij v zvezi z njihovimi javnimi interesi bi morale države članice imeti možnost, da, kadar je to upravičeno, od Komisije zahtevajo, da teh dokumentov ne razkrije brez predhodnega dogovora.

(20)

Določiti bi bilo treba določbe o izvajanju Instrumenta, zlasti načine upravljanja, oblike financiranja za ukrepe tehnične podpore in vsebino programov dela, ki bi jih bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti. Glede na pomen podpiranja prizadevanj nacionalnih organov pri uresničevanju in izvajanju reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do 100 % upravičenih stroškov. Da bi v nujnih primerih omogočili hitro mobilizacijo tehnične podpore, bi bilo treba določiti možnost sprejetja posebnih ukrepov za omejeno obdobje. V zvezi s tem bi bilo treba omejen znesek proračuna v okviru programa dela Instrumenta, največ 30 % letno dodeljenih sredstev, zadržati za posebne ukrepe.

(21)

Za zagotovitev učinkovitega in skladnega dodeljevanja sredstev iz proračuna Unije in spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi na podlagi te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati. Vendar bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Zlasti bi morali Komisija in nacionalni organi za preprečitev podvajanja ali prekrivanja zagotoviti, na vseh stopnjah postopka, učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, vključno s financiranjem tehnične podpore.

(22)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (8) bi bilo treba Instrument oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Instrumenta.

(23)

Komisija bi morala vsako leto hkrati predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe. Poleg tega bi bilo treba pripraviti neodvisno vmesno oceno doseganja ciljev Instrumenta, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. V zvezi s tem bi moral imeti Evropski parlament možnost, da Komisijo povabi k sodelovanju pri izmenjavi mnenj s pristojnim odborom Evropskega parlamenta, da bi razpravljali o letnem poročilu in izvajanju Instrumenta. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki Instrumenta.

(24)

Določiti bi bilo treba programe dela za izvajanje tehnične podpore. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi. Določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter določajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošno ureditev pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(25)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10), (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) in (EU) 2017/1939 (12) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(26)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(27)

Ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spremembo podpornih ukrepov, ki jih je Komisija odobrila do 31. decembra 2020 na podlagi Uredbe (EU) 2017/825 ali drugih aktov Unije, ki se uporabljajo za to pomoč. Ukrepi, odobreni na podlagi Uredbe (EU) 2017/825, bi morali zato veljati še naprej. V zvezi s tem bi bilo treba določiti tudi prehodno določbo.

(28)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) morajo države članice svoje ekonomske politike voditi tako, da prispevajo k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. Člen 148 PDEU določa, da države članice izvajajo politike zaposlovanja, ki upoštevajo smernice za zaposlovanje. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2)

Člen 175 PDEU med drugim določa, da države članice svojo gospodarsko politiko usklajujejo tako, da dosegajo cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174 PDEU.

(3)

Člen 174 PDEU določa, da Unija zaradi pospešitve svojega vsesplošnega skladnega razvoja razvija in izvaja dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Določa tudi, da si Unija še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi. Prizadevanja za zmanjšanje neskladja bi morala prispevati zlasti k razvoju otokov in najbolj oddaljenih regij. Pri izvajanju politik Unije bi bilo treba upoštevati različne izhodiščne položaje in posebnosti regij.

(4)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), vključno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, okvir, v katerem se opredelijo prioritete nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Poleg ukrepov, ki krepijo konkurenčnost, potencial za rast in vzdržne javne finance, bi bilo treba uvesti tudi reforme, ki temeljijo na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pravični porazdelitvi bogastva, da bi ustvarili kakovostna delovna mesta in trajnostno rast ter zagotovili enake možnosti in socialno zaščito ter enakopraven dostop do njih, zaščitili ranljive skupine in izboljšali življenjski standard vseh državljanov Unije. Države članice v podporo tem reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, pri čemer upoštevajo Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (4) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), nacionalne energetske in podnebne načrte, sprejete v okviru upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov, kot so bili vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (5), načrte za pravičen prehod in izvedbene načrte za jamstvo za mlade ter cilje ZN za trajnostni razvoj. Navedene strategije bi morale biti po potrebi predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije.

(5)

Komisija je v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 ter v pomladanskem in poletnem svežnju evropskega semestra 2020 poudarila, da bi moral evropski semester prispevati k izvajanju evropskega zelenega dogovora, evropskega stebra socialnih pravic in ciljev ZN za trajnostni razvoj.

(6)

Zaradi izbruha COVID-19 v začetku leta 2020 so se spremenili ekonomski, socialni in proračunski obeti v Uniji in po svetu, zato je potreben takojšen in usklajen odziv tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice ter asimetrični učinki za države članice. Kriza zaradi COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih, trajnostnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov ter sistemov socialnega varstva, ki temeljijo na močnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje ter pravično in vključujoče odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Zaradi nezadostne odpornosti lahko pride tudi do negativnih učinkov prelivanja šokov med državami članicami ali po vsej Uniji, to pa prinaša izzive za konvergenco in kohezijo v Uniji. Zmanjšanje porabe na področjih, kot so izobraževalni sektor, kulturni sektor in kreativni sektor ter zdravstvo, ima lahko pri doseganju hitrega okrevanja nasprotni učinek od želenega. Srednje- in dolgoročne posledice krize zaradi COVID-19 bodo v ključnem odvisne od tega, kako hitro bodo gospodarstva in družbe držav članic okrevali po tej krizi, to pa je odvisno od razpoložljivega fiskalnega manevrskega prostora držav članic za sprejemanje ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic krize ter od odpornosti njihovih gospodarstev in družbene strukture. Zato bodo trajnostne reforme in reforme, ki spodbujajo rast, ter naložbe, ki odpravljajo strukturne pomanjkljivosti gospodarstev držav članic in ki krepijo njihovo odpornost, večajo produktivnost ter prispevajo k večji konkurenčnosti držav članic, bistvenega pomena za obnovo teh gospodarstev ter zmanjšanje neenakosti in razlik v Uniji.

(7)

Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe v času krize pogosto močno zmanjšajo. Vendar je v tej posebni situaciji bistveno, da se podprejo naložbe ter tako pospeši okrevanje in okrepi dolgoročni potencial za rast. Dobro delujoč notranji trg ter naložbe v zelene in digitalne tehnologije, inovacije in raziskave, vključno v na znanju temelječe gospodarstvo, prehod na čisto energijo in povečanje energetske učinkovitosti stanovanj in drugih ključnih sektorjev gospodarstva so pomembni za doseganje pravične, vključujoče in trajnostne rasti, pomoč pri ustvarjanju delovnih mest in uresničitev podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.

(8)

V okviru krize zaradi COVID-19 je treba okrepiti obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti Mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: Mehanizem), da se zagotovi učinkovita in znatna finančna podpora za pospešitev izvajanja trajnostnih reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem bi moral biti namenski instrument za spoprijemanje z neželenimi učinki in posledicami krize zaradi COVID-19 v Uniji. Moral bi biti celovit in graditi na izkušnjah, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov. Zasebne naložbe bi lahko spodbujali tudi z javnimi naložbenimi shemami, med drugim s finančnimi instrumenti, subvencijami in drugimi instrumenti, pod pogojem, da se upoštevajo pravila o državni pomoči.

(9)

Reforme in naložbe v okviru Mehanizma bi morale poleg tega pripomoči k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig, s čimer bi se tudi okrepila strateška neodvisnost Unije ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva. Reforme in naložbe v okviru Mehanizma bi morale prav tako ustvarjati evropsko dodano vrednost.

(10)

Okrevanje ter okrepitev odpornosti Unije in njenih držav članic bi bilo treba doseči s podpiranjem ukrepov na področju politik evropskega pomena v sklopu šestih stebrov (v nadaljnjem besedilu: šest stebrov): zeleni prehod; digitalna preobrazba; pametna, trajnostna in vključujoča rast, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami, ter dobro delujoč notranji trg, na katerem poslujejo močna mala in srednja podjetja (MSP); socialna in teritorialna kohezija; zdravje ter gospodarska in socialna odpornost in odpornost institucij, med drugim z namenom, da se poveča pripravljenost na krize in zmogljivost za odzivanje nanje; ter politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot sta izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti.

(11)

Zeleni prehod bi bilo treba podpreti z reformami in naložbami v zelene tehnologije in zmogljivosti, vključno v biotsko raznovrstnost, energetsko učinkovitost, prenovo stavb in krožno gospodarstvo, prispevati pa bi moral tudi k podnebnim ciljem Unije, spodbujanju trajnostne rasti, ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju energetske varnosti.

(12)

Z reformami in naložbami v digitalne tehnologije, infrastrukturo in procese bo Unija postala konkurenčnejša v svetovnem merilu, z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig, h kateri bodo te reforme in naložbe prav tako prispevale, pa bo postala tudi odpornejša, bolj inovativna in manj odvisna. Reforme in naložbe bi morale zlasti spodbujati digitalizacijo storitev, razvoj digitalne in podatkovne infrastrukture, grozde in vozlišča za digitalne inovacije ter odprte digitalne rešitve. Pri digitalnem prehodu bi bilo treba spodbujati tudi digitalizacijo MSP. Naložbe v digitalne tehnologije bi morale spoštovati načela interoperabilnosti, energetske učinkovitosti in varstva osebnih podatkov, omogočati udeležbo MSP ter zagonskih podjetij, kot tudi spodbujati uporabo odprtokodnih rešitev.

(13)

Reforme in naložbe na področju pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami ter dobro delujočim notranjim trgom, na katerem poslujejo močna MSP, bi morale biti usmerjene v krepitev potenciala za rast in omogočanje trajnostnega okrevanja gospodarstva Unije. Te reforme in naložbe bi morale spodbujati tudi podjetništvo, socialno gospodarstvo, razvoj trajnostne infrastrukture in prometa ter industrializacijo in ponovno industrializacijo, pa tudi ublažiti učinek krize zaradi COVID-19 na gospodarstvo.

(14)

Reforme in naložbe na področju socialne in teritorialne kohezije bi morale prispevati tudi k boju proti revščini in zmanjšanju brezposelnosti, da bi gospodarstva držav članic okrevala in da ob tem nihče ne bi bil zapostavljen. Te reforme in naložbe bi morale spodbujati ustvarjanje visokokakovostnih in stabilnih delovnih mest, vključevanje prikrajšanih skupin ter omogočiti krepitev socialnega dialoga, infrastrukture in storitev ter sistemov socialne zaščite in socialnega varstva.

(15)

Kriza zaradi COVID-19 je tudi izpostavila pomembnost reform in naložb v zdravstvo ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost, katerih namen je med drugim okrepiti pripravljenost na krize ter zmogljivost za odzivanje nanje, zlasti z izboljšanjem neprekinjenega poslovanja podjetij in izvajanja javnih storitev, dostopnosti in zmogljivosti sistemov zdravstva in oskrbe, učinkovitosti javne uprave in nacionalnih sistemov, vključno z minimiziranjem upravnega bremena, ter učinkovitosti pravosodnih sistemov, pa tudi preprečevanja goljufij in nadzora na področju preprečevanja pranja denarja.

(16)

Reforme in naložbe za prihodnjo generacijo, otroke in mlade so bistvene pri spodbujanju izobraževanja ter pridobivanja znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi, izpopolnjevanja, preusposabljanja in prekvalifikacije delovno aktivnega prebivalstva, programov vključevanja za brezposelne, naložbenih politik, ki bodo otrokom in mladim zagotovile večje možnosti v zvezi z izobraževanjem, zdravjem, prehrano, zaposlitvijo in bivanjem, pa tudi politike za premostitev generacijske vrzeli, v skladu s cilji jamstva za otroke in jamstva za mlade. Z navedenimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti, da naslednja generacija Evropejcev ne bo čutila trajnih posledic krize zaradi COVID-19 in da ne bo generacijska vrzel še večja.

(17)

Trenutno noben instrument ne predvideva neposredne finančne podpore, ki bi bila vezana na doseganje rezultatov in izvajanje reform ter javnih naložb s strani držav članic kot odgovor na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic in ciljem ZN za trajnostni razvoj, katere namen bi bil trajno vplivati na produktivnost ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost držav članic.

(18)

Vrste financiranja in načine izvrševanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Nepovratna finančna podpora v okviru Mehanizma bi morala biti v obliki prispevka Unije sui generis, ki bi ga bilo treba določiti na podlagi najvišjega finančnega prispevka, izračunanega za posamezno državo članico, ter ob upoštevanju ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, njegovo izplačilo pa bi moralo biti vezano na doseganje rezultatov v skladu z mejniki in cilji iz načrtov za okrevanje in odpornost. Zato bi bilo treba takšen prispevek določiti v skladu s sektorskimi pravili, določenimi v tej uredbi, in skladno s pravili o poenostavitvi financiranja, ki ni povezano s stroški, iz člena 125(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). V tej uredbi bi zato bilo treba določiti posebna pravila in postopke za dodeljevanje, izvajanje in nadziranje nepovratne finančne podpore v skladu s to uredbo, pri čemer bi bilo treba upoštevati splošna načela proračunskega upravljanja v skladu s finančno uredbo. Na ravni plačil Komisije, namenjenih državam članicam kot upravičenkam, bi bilo treba uporabljati financiranje, ki ni povezano s stroški, ne glede na to, ali države članice končnim prejemnikom finančni prispevek v kakršni koli obliki povrnejo. Države članice bi morale imeti možnost uporabiti vse oblike finančnih prispevkov, vključno z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov. Brez poseganja v pravico Komisije, da ukrepa v primeru goljufije, korupcije, nasprotij interesov ali dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije, se pri plačilih ne bi smele izvajati kontrole stroškov, ki jih je upravičenec dejansko imel.

(19)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (7) in v mejah sredstev, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Mehanizma, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Ta dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz Uredbe (EU) 2020/2094.

(20)

Z Mehanizmom bi bilo treba podpirati projekte, ki spoštujejo načelo dodatnosti financiranja Unije. Mehanizem ne bi smel nadomeščati tekočih nacionalnih odhodkov, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(21)

Zagotavljanje visoke ravni kibernetske varnosti in zaupanja v tehnologije je predpogoj za uspešno digitalno preobrazbo v Uniji. Evropski svet je v svojih sklepih iz dne 1. in 2. oktobra 2020 Unijo in njene države članice pozval, naj v celoti izkoristijo nabor orodij za kibernetsko varnost 5G, ki je bil sprejet 29. januarja 2020, zlasti pa naj v zvezi s ključnimi sredstvi, ki so v ocenah tveganja, usklajenih na ravni Unije, opredeljena kot kritična in občutljiva, uporabljajo ustrezne omejitve za dobavitelje, ki štejejo za visoko tvegane. Poudaril je, da je treba vse morebitne dobavitelje 5G oceniti na podlagi skupnih objektivnih meril.

(22)

Za spodbujanje sinergij med Mehanizmom, programom InvestEU, vzpostavljenim z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU ter spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (v nadaljnjem besedilu: uredba o InvestEU), ter Instrumentom za tehnično podporo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (8), lahko načrti za okrevanje in odpornost v skladu s to uredbo ob določeni zgornji meji vključujejo prispevke za oddelke za države članice v okviru programa InvestEU in za Instrument za tehnično podporo.

(23)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter pomena obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev ZN za trajnostni razvoj, bo Mehanizem prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju splošnega cilja, da bi 30 % proračunskih odhodkov Unije podpiralo podnebne cilje. V ta namen bi morali ukrepi, ki jih podpira Mehanizem in so vključeni v načrte za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, prispevati k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in bi morali zagotavljati znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz priloge k tej uredbi. Navedeno metodologijo bi bilo treba ustrezno uporabiti za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije iz priloge k tej uredbi. Če se zadevna država članica in Komisija strinjata, bi moralo biti mogoče povečati koeficiente za podporo za podnebne cilje za posamezne naložbe na 40% ali 100 %, kot je pojasnjeno v načrtu za okrevanje in odpornost, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki zanesljivo povečujejo njihov učinek na podnebne cilje. V ta namen bi moralo biti mogoče povečati koeficiente za podporo za podnebne cilje do skupnega zneska 3 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe. Mehanizem bi moral podpirati dejavnosti, pri katerih so v celoti upoštevani podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije in načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(24)

Ker se je nujno treba spoprijeti z močnim upadanjem biotske raznovrstnosti, bi morala ta uredba prispevati k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije.

(25)

Države članice bi morale zagotoviti, da so ukrepi, vključeni v njihove načrte za okrevanje in odpornost, v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Komisija bi morala v ta namen zagotoviti tehnične smernice. Na te smernice ne bi smel vplivati začetek veljavnosti delegiranih aktov iz točke (d) člena 3 Uredbe (EU) 2020/852.

(26)

Ukrepi, ki jih podpira Mehanizem in so vključeni v načrte za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, bi morali tudi ustrezati znesku, ki predstavlja najmanj 20 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za odhodke na digitalnem področju. V ta namen bi morale države članice izračunati koeficient za podporo za digitalne cilje na podlagi metodologije, ki odraža, v kolikšni meri podpora v okviru Mehanizma prispeva k digitalnim ciljem. Koeficienti za posamezne ukrepe bi morali biti določeni glede na področja intervencije, določena v prilogi k tej uredbi. Metodologijo bi bilo treba ustrezno uporabiti za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije. Če se zadevna država članica in Komisija strinjata, bi moralo biti mogoče povečati te koeficiente za posamezne naložbe na 40% ali 100 %, da se upoštevajo spremljevalne reforme, ki povečujejo učinek ukrepov na digitalne cilje.

(27)

Pri določanju prispevka ustreznih ukrepov v okviru načrtov za okrevanje in odpornost k podnebnim in digitalnim ciljem, bi bilo treba omogočiti, da se ti ukrepi štejejo v okviru obeh ciljev v skladu z njuno ustrezno metodologijo.

(28)

Posledice krize zaradi COVID-19 zlasti čutijo ženske, saj predstavljajo večino zdravstvenih delavcev v Uniji in s službenimi obveznostmi usklajujejo neplačano oskrbo. V težavnem položaju so se zlasti znašli starši samohranilci, med katerimi je 85 % žensk. V vseh fazah priprav in izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi te uredbe bi bilo treba upoštevati in spodbujati enakost spolov in enake možnosti za vse, pa tudi vključevanje teh ciljev v politike. Naložbe v zanesljivo infrastrukturo za oskrbo so bistvene tudi za zagotavljanje enakosti spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk, da bi se vzpostavile odporne družbe, borili proti negotovim razmeram v sektorju, v katerem prevladujejo ženske, spodbujalo ustvarjanje delovnih mest ter preprečevalo revščino in socialno izključenost ter da bi dosegli pozitiven učinek na bruto družbeni proizvod (BDP), saj več ženskam omogočajo, da opravljajo plačano delo.

(29)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem za zagotovitev povezave med Mehanizmom in dobrim gospodarskim upravljanjem, ki bi Komisiji omogočil, da Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil v okviru Mehanizma. Obveznost Komisije, da predlaga začasno ustavitev, bi bilo treba začasno ustaviti, odkar in dokler je uveljavljena tako imenovana „splošna odstopna klavzula“ v okviru Pakta za stabilnost in rast. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Za lažje sprejemanje odločitev, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega ukrepanja v okviru gospodarskega upravljanja, bi bilo treba za začasno ustavitev obveznosti uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine. Pristojni odbor Evropskega parlamenta bi moral imeti možnost Komisijo pozvati k razpravi o uporabi navedenega mehanizma v okviru strukturiranega dialoga, da bi Evropski parlament lahko izrazil svoja stališča. Da bi Komisija ustrezno upoštevala stališča, ki jih je izrazil Evropski parlament, bi moral strukturirani dialog potekati v štirih tednih po tem, ko Komisija obvesti Evropski parlament o uporabi navedenega mehanizma.

(30)

Specifični cilj Mehanizma bi moral biti zagotavljanje finančne podpore za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb iz načrtov za okrevanje in odpornost. Ta cilj bi bilo treba dosegati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

(31)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. julija 2022 predložiti poročilo o pregledu izvajanja Mehanizma. V ta namen bi morala Komisija upoštevati skupne kazalnike ter preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti iz te uredbe ter druge razpoložljive ustrezne informacije. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove, naj predstavi glavne ugotovitve njenega poročila o pregledu v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti, vzpostavljenega s to uredbo.

(32)

Za zagotovitev, da bodo načrti za okrevanje in odpornost prispevali k ciljem Mehanizma, morajo vključevati usklajen sveženj ukrepov za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov. Upravičeni bi morali biti ukrepi, vzpostavljeni od 1. februarja 2020. Načrti za okrevanje in odpornost bi morali biti skladni z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami za posamezno državo, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, pa tudi z izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v zadnjem priporočilu Sveta o ekonomski politiki euroobmočja za države članice, katerih valuta je euro. Načrti za okrevanje in odpornost bi morali biti skladni tudi z nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravičen prehod, izvedbenim načrtom jamstva za mlade ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Za spodbuditev ukrepov, ki spadajo med prednostne naloge evropskega zelenega dogovora in digitalne agende, bi morali načrti za okrevanje in odpornost določati tudi ukrepe, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod. Taki ukrepi bi morali omogočiti hitro doseganje ciljev in prispevkov, določenih v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter njihovih posodobitvah. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob doslednem spoštovanju podnebnih in okoljskih standardov in prednostnih nalog Unije. Načrti za okrevanje in odpornost bi morali upoštevati tudi horizontalna načela Mehanizma.

(33)

Načrti za okrevanje in odpornost ne bi smeli vplivati na pravico do sklepanja ali izvrševanja kolektivnih pogodb ali do kolektivnih ukrepov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter s pravom in praksami Unije in z nacionalnim pravom in praksami.

(34)

Regionalni in lokalni organi so lahko pomembni partnerji pri izvajanju reform in naložb. Zato bi se bilo treba z njimi ustrezno posvetovati in jih vključiti v skladu z nacionalnim pravnim okvirom.

(35)

Kadar je država članica opravičena spremljanja in ocenjevanja v okviru evropskega semestra na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ali je pod nadzorom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (11), bi moralo biti omogočeno, da se ta uredba uporablja za zadevno državo članico v zvezi z izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v teh uredbah.

(36)

Da bi bile države članice pri pripravi in izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost informirane, bi moral imeti Svet v okviru evropskega semestra možnost razpravljati o stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji. Ta razprava bi morala temeljiti na strateških in analitičnih informacijah, ki so Komisiji na voljo v okviru evropskega semestra, in, če so na voljo, informacijah o izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost v predhodnih letih.

(37)

Da bi zagotovili smiseln finančni prispevek, sorazmeren dejanskim potrebam držav članic za začetek in dokončanje reform in naložb, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru Mehanizma na razpolago kot nepovratna finančna podpora. 70 % tega najvišjega finančnega prispevka bi bilo treba izračunati na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici. 30 % tega najvišjega finančnega prispevka bi bilo treba izračunati na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca ter, v enakem razmerju, spremembe realnega BDP v letu 2020 in skupne spremembe realnega BDP za obdobje 2020-2021, ki za podatke, ki niso dostopni v času izračuna, temeljita na jesenskih napovedih Komisije iz leta 2020, pri čemer se ti podatki do 30. junija 2022 posodobijo z dejansko realizacijo.

(38)

Določiti je treba postopek za predložitev načrtov za okrevanje in odpornost držav članic in njihovo vsebino. Države članice bi morale svoje načrte za okrevanje in odpornost praviloma uradno predložiti najpozneje do 30. aprila, to pa bi lahko naredile v obliki enega celovitega dokumenta skupaj z njihovim nacionalnim reformnim programom. Za zagotovitev hitrega izvajanja Mehanizma bi morale imeti države članice možnost predložiti osnutek načrta za okrevanje in odpornost od 15. oktobra predhodnega leta.

(39)

Da se zagotovi nacionalno lastništvo in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje in odpornost. V navedenem načrtu bi moralo biti podrobno navedeno, kako ob upoštevanju ukrepov, ki so vanj vključeni, zagotavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici ter s tem ustrezno prispeva k šestim stebrom, pri čemer se upoštevajo specifični izzivi, s katerimi se sooča zadevna država članica. V načrtu za okrevanje in odpornost bi moral biti opredeljen podroben sveženj ukrepov za njegovo spremljanje in izvajanje, vključno s cilji in mejniki ter ocenjenimi stroški, pa tudi pričakovani učinek načrta za okrevanje in odpornost na potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na blažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19, s čimer bi prispevali k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter tako okrepili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter konvergenco v Uniji. V njem bi morali biti opredeljeni tudi ukrepi, povezani z zelenim prehodom, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in digitalnim prehodom. Vsebovati bi moral tudi obrazložitev, kako prispeva k učinkovitemu obravnavanju ustreznih izzivov in prednostnih nalog za posamezno državo, opredeljenih v okviru evropskega semestra, vključno s fiskalnimi vidiki, in priporočil na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Vsebovati bi moral tudi obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost zagotavlja, da noben ukrep za izvajanje reform in naložb, vključenih v ta načrt, ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno). V načrtu za okrevanje in odpornost bi bilo treba prav tako določiti njegov pričakovani prispevek k enakosti spolov in enakim možnostim za vse ter povzetek postopka posvetovanja z ustreznimi nacionalnimi deležniki.

Načrt za okrevanje in odpornost bi moral vsebovati obrazložitev načrtov, sistemov in konkretnih ukrepov države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, korupcije in goljufij ter preprečevanja dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije. Načrt za okrevanje in odpornost bi lahko vključeval tudi čezmejne ali večdržavne projekte. V vseh fazah postopka bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

(40)

Izvajanje Mehanizma bi moralo potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, vključno z učinkovitim preprečevanjem in pregonom goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, korupcijo in nasprotji interesov.

(41)

Komisija bi morala oceniti načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga vsaka država članica, in tesno sodelovati z zadevno državo članico. Komisija bi morala v celoti spoštovati nacionalno lastništvo nad načrtom ter bi morala zato upoštevati utemeljitve in elemente, ki jih je navedla zadevna država članica. Komisija bi morala na podlagi seznama meril iz te uredbe oceniti ustreznost, uspešnost, učinkovitost, in usklajenost načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga država članica. Komisija bi morala predlagane načrte za okrevanje in odpornost ter po potrebi njihove posodobitve oceniti v dveh mesecih po uradni predložitvi načrtov za okrevanje in odpornost. Zadevna država članica in Komisija bi morali imeti možnost, da se po potrebi dogovorita o razumnem podaljšanju navedenega roka.

(42)

V prilogi k tej uredbi bi bilo treba določiti primerne smernice, ki bi služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni načrte za okrevanje in odpornost ter določi finančni prispevek v skladu s cilji in vsemi drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. V interesu preglednosti in učinkovitosti bi bilo treba v ta namen vzpostaviti ocenjevalno lestvico za oceno načrtov za okrevanje in odpornost. Pri ocenjevanju bi bilo potrebno doseči najvišjo oceno za izpolnjevanje merila skladnosti s priporočili za posamezno državo, krepitve potenciala za rast, ustvarjanja delovnih mest ter gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti in za prispevanje k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Predpogoj za pozitivno oceno bi moral biti tudi učinkovit prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu.

(43)

Da bi pripomogli k pripravi visokokakovostnih načrtov za okrevanje in odpornost in Komisiji pomagali pri ocenjevanju načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, ter ocenjevanju stopnje doseganja teh reform, bi bilo treba predvideti možnost strokovnega svetovanja ter, na zahtevo zadevne države članice, medsebojnega svetovanja in tehnične podpore. Države članice bi lahko zahtevale podporo tudi v okviru Instrumenta za tehnično podporo. Države članice bi se moralo spodbujati, da si prizadevajo za sinergije z načrti za okrevanje in odpornost drugih držav članic.

(44)

Zaradi poenostavitve bi moral biti finančni prispevek določen na podlagi enostavnih meril. Finančni prispevek bi bilo treba določiti na podlagi ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica.

(45)

Svet bi moral oceno načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi predloga Komisije odobriti z izvedbenim sklepom, ki bi ga po možnosti sprejel v štirih tednih od sprejetja navedenega predloga. Če načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje, bi bilo treba zadevni državi članici dodeliti najvišji finančni prispevek, kadar so ocenjeni skupni stroški reform in naložb, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, enaki ali višji od zneska samega najvišjega finančnega prispevka. Kadar pa so ocenjeni skupni stroški nižji od zneska samega najvišjega finančnega prispevka, bi bilo treba zadevni državi članici dodeliti znesek v višini ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost. Državi članici se finančni prispevek ne bi smel dodeliti, če načrt za okrevanje in odpornost meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba na predlog Komisije spremeniti, da bi vključili posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan na podlagi dejanske realizacije iz junija 2022. Svet bi moral zadevni sklep o spremembi sprejeti brez nepotrebnega odlašanja.

(46)

Za zagotovitev okrepljene finančne podpore v prvih letih po krizi zaradi COVID-19 ter združljivosti z razpoložljivim financiranjem za Mehanizem bi morala biti sredstva na voljo do 31. decembra 2023. V ta namen bi morale biti do 31. decembra 2022 pravno prevzete obveznosti v višini 70 % zneska, ki je na voljo za nepovratno finančno podporo, in v višini 30 % med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023. V letu 2021 se lahko na zahtevo države članice, ki jo je treba predložiti skupaj z načrtom za okrevanje in odpornost, znesek v višini do 13 % finančnega prispevka in, če je ustrezno, do 13 % posojila, dodeljenega zadevni državi članici, kolikor je to mogoče, izplača v obliki predhodnega financiranja v dveh mesecih po tem, ko Komisija sprejme pravne obveznosti.

(47)

Omogočiti bi se morala finančna podpora načrtu za okrevanje in odpornost države članice v obliki posojila ob pridržku sklenitve posojilne pogodbe s Komisijo in na podlagi ustrezno utemeljene zahteve zadevne države članice. Posojila v podporo izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost bi morala biti odobrena do 31. decembra 2023, in sicer z zapadlostjo, ki odraža dolgoročnejšo naravo take porabe. Na podlagi člena 5(2) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (13) se vračila načrtujejo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, da se zagotovi stabilno in predvidljivo zmanjšanje obveznosti. Navedene zapadlosti bi lahko odstopale od zapadlosti finančnih sredstev, ki si jih Unija za financiranje posojil izposodi na kapitalskih trgih. Zato je treba predvideti možnost odstopanja od načela iz člena 220(2) finančne uredbe, v skladu s katerim se zapadlosti posojil za finančno pomoč ne sme spreminjati.

(48)

Prošnjo za podporo v obliki posojila bi bilo treba utemeljiti z večjimi finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami iz načrta za okrevanje in odpornost, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, ter posledično stroški načrta za okrevanje in odpornost, ki presegajo najvišji finančni prispevek, dodeljen kot nepovraten prispevek. Prošnjo za posojilo bi moralo biti mogoče vložiti skupaj s predložitvijo načrta za okrevanje in odpornost. Kadar se prošnja za podporo v obliki posojila vloži v drugem trenutku, bi ji bilo treba priložiti dopolnjen načrt za okrevanje in odpornost z dodatnimi mejniki in cilji. Za zagotovitev okrepljenega financiranja v začetni fazi bi morale države članice za podporo v obliki posojila zaprositi do 31. avgusta 2023. Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omejiti skupni znesek vseh posojil, odobrenih v skladu s to uredbo. Poleg tega največji obseg posojila za posamezno državo članico ne bi smel presegati 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka (BND) v letu 2019 glede na podatke Eurostata s končnim datumom maja 2020. Vendar bi moralo biti mogoče v izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev zgornjo mejo zneska zvišati. Iz istega razloga bi bilo treba omogočiti izplačevanje posojila v obrokih glede na izpolnjevanje rezultatov. Komisija bi morala prošnjo za podporo v obliki posojila oceniti v dveh mesecih. Svet bi moral imeti možnost, da na predlog Komisije s kvalificirano večino odobri to oceno z izvedbenim sklepom, ki bi ga moral po možnosti sprejeti v štirih tednih po tem, ko Komisija sprejme navedeni predlog.

(49)

Države članice bi morale imeti možnost, da v obdobju izvajanja svojega načrta za okrevanje in odpornost vložijo utemeljeno zahtevo za njegovo spremembo, če objektivne okoliščine to upravičujejo. Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, upravičujejo tako spremembo, bi morala novi načrt za okrevanje in odpornost oceniti v dveh mesecih. Zadevna država članica in Komisija bi morali imeti možnost, da se dogovorita o razumnem podaljšanju navedenega roka. Svet bi moral odobriti oceno novega načrta za okrevanje in odpornost z izvedbenim sklepom na podlagi predloga Komisije, ki bi ga moral po možnosti sprejeti v štirih tednih od sprejetja predloga.

(50)

Institucije Unije bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave, da bi se lahko Mehanizem začel nemoteno in hitro izvajati.

(51)

Zaradi učinkovitosti in poenostavitve finančnega upravljanja Mehanizma bi morala imeti finančna podpora Unije za načrte za okrevanje in odpornost obliko financiranja na podlagi doseganja rezultatov, merjeno glede na mejnike in cilje, navedene v odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost. V ta namen bi morala biti dodatna podpora v obliki posojila vezana na mejnike in cilje, ki so dodatni k tistim, ki so pomembni za finančno podporo (to je za nepovratno finančno podporo).

(52)

Sprostitev sredstev v okviru Mehanizma je odvisna od tega, ali so države članice zadovoljivo izpolnile ustrezne mejnike in cilje, določene v načrtih za okrevanje in odpornost, oceno teh načrtov pa je odobril Svet. Komisija bi morala pred sprejetjem odločitve o odobritvi izplačila finančnega prispevka in, kadar je ustrezno, posojila zaprositi Ekonomsko-finančni odbor za mnenje o tem, ali so države članice na podlagi predhodne ocene Komisije zadovoljivo izpolnile ustrezne mejnike in cilje. Da bi Komisija lahko pri svoji oceni upoštevala mnenje Ekonomsko-finančnega odbora, bi ga ta moral predložiti v štirih tednih po prejemu predhodne ocene Komisije. Ekonomsko-finančni odbor si v svojih razpravah prizadeva doseči soglasje. Če v izjemnih primerih ena ali več držav članic meni, da obstajajo bistvena odstopanja od zadovoljivega izpolnjevanja zadevnih mejnikov in ciljev, lahko od predsednika Evropskega sveta zahtevajo, da zadevo predloži v obravnavo na naslednjem zasedanju Evropskega sveta. Zadevne države članice bi morale o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestiti tudi Svet, Svet pa bi moral brez odlašanja obvestiti Evropski parlament. V takih izjemnih okoliščinah se ne bi smela sprejeti nobena odločitev o odobritvi izplačila finančnega prispevka in, kadar je ustrezno, posojila, vse dokler Evropski svet na naslednjem zasedanju o tem vprašanju ne razpravlja izčrpno. Ta proces praviloma ne bi smel trajati več kot tri mesece, potem ko je Komisija zaprosila Ekonomsko-finančni odbor za mnenje.

(53)

Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba ob upoštevanju narave Mehanizma, ki temelji na smotrnosti, določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno ustavitev in izterjavo sredstev, pa tudi za odpoved sporazumov o finančni podpori. Za zagotovitev predvidljivosti bi moralo biti državam članicam omogočeno, da zahtevke za plačila predložijo dvakrat na leto. Plačila bi se morala izplačevati v obrokih in bi morala temeljiti na pozitivni oceni Komisije glede tega, kako zadevna država članica izvaja načrt za okrevanje in odpornost. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da je uporaba sredstev za ukrepe, ki jih podpira Mehanizem, skladna z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti bi morale zagotoviti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov ter, da ne bi prišlo do dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije. Kadar zadevna država članica načrta za okrevanje in odpornost ne izvaja zadovoljivo, pa tudi če bi v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Mehanizem, prišlo do resnih nepravilnosti, in sicer goljufije, korupcije in nasprotij interesov ali hude kršitve obveznosti iz sporazumov o finančni podpori, bi morala biti mogoča začasna ustavitev in odpoved sporazumov o finančni podpori ter zmanjšanje in izterjava finančnega prispevka. Izterjavo bi bilo treba po možnosti zagotoviti s pobotom z neizvršenimi izplačili v okviru Mehanizma. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno ustavitvijo in izterjavo plačanih zneskov ter odpovedjo sporazumov o finančni podpori spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe. Vsa izplačila finančnih prispevkov državam članicam bi bilo treba izvesti do 31. decembra 2026, razen v primeru ukrepov iz drugega stavka člena 1(3) Uredbe (EU) 2020/2094 in v primerih, v katerih je Unija dolžna kljub prevzetju pravne obveznosti ali sprejetju sklepa skladno z roki iz člena 3 navedene uredbe izpolniti svoje obveznosti do držav članic, vključno kadar je to posledica pravnomočne sodbe zoper Unijo.

(54)

Komisija bi morala zagotoviti učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Čeprav je v prvi vrsti odgovornost države članice, da zagotovi, da se Mehanizem izvaja v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom, bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic prejme zadostno zagotovilo v zvezi s tem. V ta namen bi morale države članice pri izvajanju Mehanizma zagotoviti delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter izterjati neustrezno izplačane ali neustrezno porabljene zneske. Pri tem se lahko države članice oprejo na svoje običajne nacionalne sisteme upravljanja proračuna. Države članice bi morale zbirati standardizirane kategorije podatkov in informacij, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti, in sicer goljufij, korupcije in nasprotij interesov, v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Mehanizem. Komisija bi morala za dostop do teh podatkov in informacij ter njihovo analizo dati na voljo sistem obveščanja in spremljanja, vključno z enotnim orodjem za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, da ga bodo lahko države članice širše uporabljale.

(55)

Komisija, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Računsko sodišče in po potrebi Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi morali imeti možnost, da sistem obveščanja in spremljanja uporabljajo v okviru svojih pristojnosti in pravic.

(56)

Za lažje izvajanje ureditev držav članic, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije bi morala Komisija v skladu s členom 38(1) finančne uredbe dati na razpolago informacije o prejemnikih sredstev, financiranih iz proračuna Unije.

(57)

Državam članicam in Komisiji bi moralo biti dovoljeno, da osebne podatke obdelujejo le, kadar je to potrebno za zagotovitev podelitve razrešnice, revizije in nadzora porabe sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Osebne podatke bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (14) ali Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (15), odvisno od tega, katera od teh dveh uredb se uporablja.

(58)

Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morale države članice dvakrat na leto v okviru evropskega semestra poročati o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost. Taka poročila, ki jih pripravijo zadevne države članice, bi se morala ustrezno odražati v nacionalnih reformnih programih, ki bi se morali uporabljati kot orodje za poročanje o napredku k uresničitvi načrta za okrevanje in odpornost.

(59)

Države članice bi bilo treba spodbujati, da svoje nacionalne odbore za produktivnost in neodvisne fiskalne institucije zaprosijo za mnenje o svojih načrtih za okrevanje in odpornost, morebiti pa tudi za potrditev posameznih elementov svojih načrtov za okrevanje in odpornost.

(60)

Da bi bili pri izvajanju Mehanizma zagotovljeni preglednost in odgovornost, bi morala Komisija ob upoštevanju stopnje tajnosti občutljivih ali zaupnih informacij oziroma ob upoštevanju ustreznih dogovorov o zaupnosti, kadar je to potrebno, sočasno in pod enakimi pogoji Evropskemu parlamentu in Svetu posredovati ustrezne dokumente in informacije, kot so načrti za okrevanje in odpornost ali njihove spremembe, kot jih predložijo države članice, ter predloge za izvedbene sklepe Sveta, kot jih objavi Komisija.

(61)

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko vsaka dva meseca pozove Komisijo, naj v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti razpravlja o zadevah, ki zadevajo izvajanje Mehanizma, kot so načrti držav članic za okrevanje in odpornost, ocena Komisije, glavne ugotovitve iz poročila o pregledu, stanje pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev, postopki v zvezi s plačili in začasno ustavitvijo ter vse druge relevantne informacije in dokumentacija, ki jih Komisija predloži v zvezi z izvajanjem Mehanizma. Komisija bi morala upoštevati elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o okrevanju in odpornosti, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

(62)

Da bi zagotovili učinkovito in usklajeno dodeljevanje sredstev in upoštevali načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi v okviru te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov iz Mehanizma in drugih programov Unije. Komisija in države članice bi morale v vseh fazah postopka zagotoviti zlasti učinkovito usklajevanje, da se zagotovijo doslednost, usklajenost, komplementarnost in sinergija virov financiranja. V ta namen bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj Komisiji ob predložitvi načrtov za okrevanje in odpornost zagotovijo ustrezne informacije o obstoječih ali načrtovanih financiranjih Unije. Finančna podpora v okviru Mehanizma bi morala biti dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije, vključno s programom InvestEU. Reforme in naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru Mehanizma, bi lahko pridobili financiranje iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov.

(63)

Komisija bi morala spremljati izvajanje Mehanizma ter ciljno in sorazmerno meriti doseganje ciljev iz te uredbe. S spremljanjem izvajanja Mehanizma bi morala Komisija zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno. V ta namen bi bilo treba prejemnikom financiranja Unije naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja. Komisija bi morala z delegiranimi akti določiti skupne kazalnike, ki se bodo uporabljali za poročanje o napredku ter spremljanje in ocenjevanje Mehanizma, ter opredeliti metodologijo za poročanje o socialnih odhodkih v okviru Mehanizma, med drugim za otroke in mlade.

(64)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (16) bi bilo treba ta mehanizem za okrevanje in odpornost oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev glede spremljanja, pri čemer bi se bilo treba izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov Mehanizma na terenu.

(65)

Z delegiranim aktom bi bilo treba uvesti posebno preglednico kazalnikov, s katero bo prikazan napredek, ki so ga države članice pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost dosegle pri vsakem od šestih stebrov, pa tudi napredek, dosežen z izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost v zvezi s skupnimi kazalniki Mehanizma. Preglednica kazalnikov bi morala biti pripravljena do decembra 2021, Komisija pa bi jo morala posodabljati dvakrat na leto.

(66)

Da se zagotovita ustrezno poročanje o smotrnosti in spremljanje izvajanja Mehanizma, vključno s socialnimi odhodki, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s posebno preglednico kazalnikov, s katero se prikaže napredek, dosežen pri izvajanju, in opredelijo skupni kazalniki, ki se pri tem uporabljajo, ter metodologija za poročanje o socialnih odhodkih, med drugim za otroke in mlade. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(67)

Komisija bi morala o izvajanju Mehanizma iz te uredbe letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Navedeno poročilo bi moralo vsebovati informacije o napredku držav članic pri odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost. Vsebovati bi moralo tudi informacije o izvajanju mejnikov in ciljev, izplačilih in začasnih ustavitvah plačil, pa tudi o tem, kako Mehanizem prispeva k podnebnim in digitalnim ciljem, skupnih kazalnikih in odhodkih, financiranih v okviru šestih stebrov.

(68)

Pripraviti bi bilo treba neodvisno oceno doseganja ciljev Mehanizma, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. Kadar je primerno, bi se moral oceni priložiti predlog za spremembo te uredbe. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki Mehanizma.

(69)

Svet bi moral na predlog Komisije z izvedbenim sklepom sprejeti oceno načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih morajo izvesti države članice, ter ustrezno finančno podporo. V ta namen in za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Svet prenesti izvedbena pooblastila. Navedena izvedbena pooblastila v zvezi z izplačilom finančne podpore ob izpolnitvi ustreznih mejnikov in ciljev bi bilo treba prenesti na Komisijo, ki bi jih morala izvajati v skladu s postopkom pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Če bi bilo treba v okviru Mehanizma finančno podporo hitro izplačati, bi moral v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 182/2011 predsednik odbora v smislu navedene uredbe pri vsakem osnutku izvedbenega akta preučiti možnost skrajšanja roka za sklic odbora in roka, v katerem mora odbor podati svoje mnenje.

(70)

Po sprejetju izvedbenega sklepa bi morali imeti zadevna država članica in Komisija možnost, da se dogovorita o nekaterih tehničnih operativnih ureditvah, ki podrobno opredeljujejo vidike izvajanja glede rokov, kazalnikov v zvezi z mejniki in cilji ter dostopom do osnovnih podatkov. Da bo operativna ureditev med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost z ozirom na prevladujoče okoliščine ves čas ustrezna, bi moralo biti mogoče elemente take operativne ureditve spremeniti z medsebojnim soglasjem.

(71)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Navedena pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(72)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (19), (Euratom, ES) št. 2185/96 (20) in (EU) 2017/1939 (21) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije, nasprotij interesov ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon, goljufije, korupcije, nasproti interesov in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (22). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(73)

Komisija bi morala imeti možnost sodelovanja v dejavnostih obveščanja, da bi zagotovila prepoznavnost financiranja Unije in, kadar je to primerno, da bi zagotovila, da se podpora v okviru Mehanizma oznani in prizna z izjavo o financiranju.

(74)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(75)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –