(1)

V skladu s členom 21 v povezavi s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je Komisija preučila zahtevek Nemčije z dne 28. septembra 2017 za odobritev spremembe tehnične dokumentacije za geografsko označbo „Münchener Kümmel“, zaščiteno na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008. Ta sprememba vključuje spremembo imena „Münchener Kümmel“ v „Münchener Kümmel“ / „Münchner Kümmel“.

(2)

Uredba (EU) 2019/787, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 110/2008, je začela veljati 25. maja 2019. V skladu s členom 49(1) navedene uredbe se poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 o geografskih označbah razveljavi z učinkom od 8. junija 2019. V skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) 2019/787 se tehnična dokumentacija, predložena kot del zahtevka pred 8. junijem 2019 na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008, šteje kot specifikacija proizvoda.

(3)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahtevek za spremembo skladen z Uredbo (ES) št. 110/2008, ga je v skladu s členom 17(6) navedene uredbe in prvim pododstavkom člena 50(4) Uredbe (EU) 2019/787 objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Ker v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2019/787 Komisija ni prejela nobenega obvestila o ugovoru, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti na podlagi člena 30(2) navedene uredbe, ki se smiselno uporablja za spremembe specifikacije proizvoda –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 določa omejitve proizvodnje, dajanja v promet in uporabe nekaterih snovi kot takih, v zmeseh ali v izdelkih.

(2)

Število ljudi v Uniji s tetovažami ali trajnimi ličili se stalno povečuje, zlasti med mladimi prebivalci. S postopki, ki se uporabljajo za tetoviranje ali trajno ličenje (v nadaljnjem besedilu skupaj: tetoviranje), se, ne glede na to, ali vključujejo igle ali uporabo druge tehnike, kot je kozmetično tetoviranje obrvi (microblading), neizogibno poškoduje zaščitna plast kože. Telo absorbira črnila ali druge zmesi, ki se uporabljajo za tetoviranje. Zmesi, ki se uporabljajo za tetoviranje, na splošno vsebujejo barvila in pomožne sestavine, kot so topila, stabilizatorji, omakalna sredstva, regulatorji pH, mehčala za kožo, konzervansi in sredstva za zgoščevanje. Zmesi se vnašajo v človeško kožo, očesno zrklo ali sluznice. Barvila večinoma ostanejo blizu mesta vnosa, da tetovaža ali trajno ličilo ostane vidno. Topne sestavine v zmesi pa se v nekaj urah ali dneh razširijo po celotnem telesu. Posledično so koža in drugi organi v daljšem obdobju izpostavljeni učinkom navedenih topnih snovi. Nekatere od teh snovi imajo nevarne lastnosti, ki pomenijo potencialno tveganje za zdravje ljudi. Poleg tega lahko presnova barvil v koži in razgradnja zaradi izpostavljenosti sončnemu sevanju ali laserskega obsevanja povzročita tudi sproščanje nevarnih kemikalij z dela telesa, na katerem je tetovaža ali trajno ličilo (2).

(3)

Zmesi, ki se dajejo v promet za uporabo pri tetoviranju, so proizvodi, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Direktiva 2001/95/ES določa, da lahko proizvajalci dajejo proizvode v promet samo, če so varni. Države članice to obveznost izvajajo s sprejemanjem ukrepov v zvezi z nevarnimi proizvodi v prometu in obveščanjem Komisije o teh ukrepih prek sistema hitre izmenjave informacij (RAPEX). V sistemu RAPEX se število obvestil o kemikalijah v zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje, v zadnjih letih povečuje (4).

(4)

Leta 2003 je Svet Evrope sprejel resolucijo ResAP (2003)2 (5) o varnosti tetovaž in trajnih ličil. Navedeno resolucijo je leta 2008 nadomestila resolucija ResAP (2008)1 (6) . V resoluciji iz leta 2008 je priporočenih več določb v zvezi s praksami tetoviranja in kemično sestavo zmesi za tetoviranje za zagotovitev, da ne ogrožajo javnega zdravja in varnosti.

(5)

Sedem držav članic je na podlagi priporočil Sveta Evrope sprejelo nacionalno zakonodajo, ki ureja kemično sestavo zmesi za tetoviranje (7).

(6)

Komisija je 12. marca 2015 v skladu s členom 69(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pozvala, naj pripravi dokumentacijo za oceno tveganj nekaterih kemikalij v zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje, za zdravje ljudi ter potrebe po ukrepanju na ravni Unije, ki bi presegali nacionalne ukrepe, že vzpostavljene v nekaterih državah članicah, in ukrepe, ki temeljijo na splošnih varnostnih zahtevah iz Direktive 2001/95/ES. Dokumentacija, ki jo je Agencija pripravila na podlagi poziva Komisije, se v tej uredbi imenuje „dokumentacija na podlagi Priloge XV“.

(7)

Agencija je dokumentacijo na podlagi Priloge XV pripravila v sodelovanju z Italijo, Dansko in Norveško (Agencija, Italija, Danska in Norveška se skupaj imenujejo „predlagateljice dokumentacije“) ob pomoči nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja (Bundesinstitut für Risikobewertung) ter nemškega zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin). Predlagateljice dokumentacije so dokumentacijo na podlagi Priloge XV predložile 6. oktobra 2017 (8). Iz dokumentacije je razvidno, da tveganja za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti nekaterim nevarnim kemikalijam v zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje, niso ustrezno nadzorovana, zato jih je treba obravnavati na ravni Unije, da se doseže usklajena visoka raven zaščite zdravja ljudi in prostega pretoka blaga v Uniji.

(8)

Dokumentacija na podlagi Priloge XV je vključevala predlog omejitve, ki bi prepovedovala dajanje zmesi za uporabo pri tetoviranju v promet in uporabo zmesi za tetoviranje, če vsebujejo katero koli snov, ki je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (9) razvrščena v katerega od naslednjih razredov nevarnosti: rakotvornost, mutagenost ali strupenost za razmnoževanje kategorije 1A, 1B ali 2, preobčutljivost kože kategorije 1, 1A ali 1B, jedkost za kožo kategorije 1, 1A, 1B, 1C, draženje kože kategorije 2, hude poškodbe oči kategorije 1 ali draženje oči kategorije 2. V dokumentaciji na podlagi Priloge XV je tudi predlog vključitve nekaterih snovi, ki so v Prilogi II ali Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (10) navedene s posebnimi pogoji, in snovi iz tabele 1 v resoluciji Sveta Evrope ResAP(2008)1, saj se lahko razgradijo v ostanke aromatskih aminov, ki so razvrščeni kot rakotvorni ali mutageni, ali jih vsebujejo. Dokumentacija na podlagi Priloge XV je vključevala tudi predlog, naj se iz omejitve izključijo snovi, ki so razvrščene v razred nevarnosti rakotvornost ali mutagenost kategorije 1A, 1B ali 2 zaradi učinkov, ki nastanejo samo po izpostavljenosti z vdihavanjem in ne na podlagi drugih načinov izpostavljenosti, na primer oralno ali dermalno.

(9)

Poleg tega je v dokumentaciji na podlagi Priloge XV več predlogov zahtev za označevanje, pri čemer so bili nekateri od njih v postopku priprave mnenja spremenjeni po nasvetu foruma Agencije za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum). Zahteve za označevanje, predlagane v dokumentaciji na podlagi Priloge XV, so vključevale zahtevo po navedbi dejstva, da se zmes uporablja za tetoviranje, zahtevo po navedbi edinstvene referenčne številke za opredelitev posamezne serije ter zahtevo po navedbi vseh sestavin, ki so v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 razvrščene kot nevarne za zdravje ljudi, vendar jih predlagana omejitev ne zajema, in vseh sestavin, ki jih predlagana omejitev zajema, vendar se v zmesi uporabljajo pod mejno koncentracijo, določeno s predlagano omejitvijo. Poleg tega se je štelo, da je potrebno dodatno označevanje prisotnosti niklja in kroma (VI), saj lahko ti dve snovi povzročita nove primere preobčutljivosti kože in bi lahko pri preobčutljivih osebah sprožili alergijski odziv. Zahteve za označevanje so bile predlagane, da bi se zagotovile dodatne informacije za potrošnike in izdelovalce tetovaž, olajšalo izvajanje omejitve ter omogočilo primerno izvajanje preiskav v primeru škodljivih učinkov na zdravje.

(10)

V dokumentaciji na podlagi Priloge XV sta bili določeni dve možnosti omejitve (RO1 in RO2), pri čemer je vsaka vključevala različne mejne koncentracije za snovi, ki spadajo na področje uporabe omejitve. Možnost RO1 je vključevala nižje mejne koncentracije kot možnost RO2. Možnosti sta vključevali tudi alternativne pristope k obravnavanju prihodnjih posodobitev prilog II in IV k Uredbi (ES) št. 1223/2009. Možnost RO1 je vključevala predlog, naj se omejitev ne uporablja samo za snovi, ki jih navedeni prilogi vključujeta zdaj (s potrebnimi pogoji), ampak tudi za snovi, ki jih bosta navedeni prilogi vključevali kadar koli v prihodnje. To pomeni, da bi se omejitev za te snovi uporabljala samodejno, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za dodatno omejitev ali ponovno spremeniti Prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006. Ta pristop je „dinamičen“. Možnost RO2 je vključevala predlog, naj se omejitev uporabi samo za snovi, ki jih navedeni prilogi vključujeta zdaj (s potrebnimi pogoji). Ta pristop je „statičen“. Obe možnosti, RO1 in RO2, sta vključevali predlog dinamične omejitve za snovi, ki so razvrščene v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Ta predlog je temeljil na potrebi po zagotovitvi zadostne ravni zaščite pred tveganji za zdravje ljudi, ki jih pomeni prisotnost snovi, ki so v skladu z navedeno uredbo razvrščene v ustrezne kategorije, v zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje.

(11)

Odbor Agencije za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) je 20. novembra 2018 sprejel mnenje, v katerem je ugotovil, da je predlagana omejitev z nekaterimi spremembami, ki jih je predlagal RAC, najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenega tveganja, ki izhaja iz različnih zadevnih snovi, v smislu učinkovitosti pri zmanjševanju tveganja, uporabnosti in nadzorljivosti.

(12)

RAC je menil, da so v dokumentaciji na podlagi Priloge XV zajeti vsi ustrezni razredi nevarnosti za zdravje, pri čemer se je strinjal z oceno nevarnosti snovi in skupine snovi. Poleg možnosti omejitev v okviru predlogov RO1 in RO2 je RAC predlagal spremenjeno različico mejnih koncentracij iz možnosti RO1. RAC je menil, da so te spremembe potrebne, ker mejne koncentracije iz možnosti RO1 in RO2 glede nekaterih snovi niso zagotavljale zadostne zaščite. Po mnenju RAC bi se lahko za druge snovi predlagale uporabnejše mejne koncentracije, hkrati pa bi se zmanjšalo tveganje za zdravje ljudi.

(13)

RAC se ni strinjal s predlogom, naj se dva primarna aromatska amina iz tabele 1 v resoluciji ResAP (2008)1 izključita iz področja uporabe predloga omejitve, in sicer 6-amino-2-etoksinaftalin (št. CAS 293733-21-8) in 2,4-ksilidin (št. ES 202-440-0; št. CAS 95-68-1).

(14)

RAC pa se je strinjal s predlogom predlagateljic dokumentacije, naj se izključijo rakotvorne in mutagene snovi iz kategorije 1A, 1B ali 2, ki to nevarnost predstavljajo zaradi učinkov, ki nastanejo samo po izpostavljenosti z vdihavanjem. Menil je, da snovi, ki predstavljajo tako nevarnost zaradi učinkov, ki nastanejo samo po izpostavljenosti z vdihavanjem, niso relevantne v primeru intradermalne izpostavljenosti zmesem, ki se uporabljajo za tetoviranje. Poleg tega je RAC podprl spremembo, ki so jo predložile predlagateljice dokumentacije na podlagi nasveta foruma med postopkom priprave mnenja. Forum je predlagal izvzetje snovi, ki so pri standardni temperaturi in tlaku plini, saj naj zaradi agregatnega stanja ne bi bile prisotne v zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje. Edina izjema bi bil formaldehid, saj je bilo na javnem posvetovanju navedeno, da je lahko formaldehid v raztopljenem stanju prisoten v črnilih za tetoviranje. RAC se je tudi strinjal, da tveganja izpostavljenosti izdelovalcev tetovaž zmesem, ki jih uporabljajo za tetoviranje, ne spadajo na področje uporabe dokumentacije na podlagi Priloge XV.

(15)

RAC ni podprl predloga predlagateljic dokumentacije, naj se iz področja uporabe omejitve izključi 21 barvil (19 neftalocianinskih pigmentov in 2 ftalocianinska pigmenta). Uporaba navedenih barvil je s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1223/2009 prepovedana v barvah za lase. Vendar je na podlagi Priloge IV k navedeni uredbi dovoljena uporaba modrega ftalocianinskega barvila (Pigment Blue 15:3) v drugih kozmetičnih izdelkih, uporaba zelenega ftalocianinskega barvila (Pigment Green 7) pa je dovoljena v drugih kozmetičnih izdelkih, ki niso izdelki za oči. RAC je menil, da pri večini teh barvil ni mogoče izključiti tveganja za nastanek raka in možnih nerakotvornih nevarnosti, zlasti zaradi pomanjkanja ustreznih informacij o njihovih nevarnih lastnostih in tveganju za zdravje ljudi. Poleg tega je RAC navedel, da so interesne skupine med javnim posvetovanjem poudarile, da sta le dve od teh barvil, in sicer barvili na podlagi ftalocianina Pigment Blue 15:3 in Pigment Green 7, bistveni za tetoviranje, ker zanju ni na voljo varnejših in tehnično primernih alternativ.

(16)

RAC je podprl dinamično povezavo z Uredbo (ES) št. 1223/2009 in Uredbo (ES) št. 1272/2008, saj tovrstne povezave zagotavljajo večjo zaščito za zdravje ljudi.

(17)

RAC se je s predlagateljicami dokumentacije glede datuma začetka uporabe nove omejitve strinjal, da bi 12-mesečno prehodno obdobje akterjem v dobavni verigi omogočilo dovolj časa za izpolnitev novih zahtev.

(18)

Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je 15. marca 2019 sprejel mnenje, v katerem je navedel, da je predlagana omejitev s spremembami, ki sta jih predlagala RAC in SEAC, najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenih tveganj z vidika socialno-ekonomskih koristi in stroškov. SEAC je ta sklep sprejel na podlagi najboljših razpoložljivih informacij, pri čemer je upošteval, da bi bile znatne koristi za družbo z vidika škodljivih učinkov na kožo in drugih vplivov na zdravje, ki bi se preprečili, verjetno večje od stroškov izpolnjevanja obveznosti za industrijo. Poleg tega je SEAC ugotovil, da omejitev ne bi imela znatnega negativnega ekonomskega vpliva na zadevne dobavne verige, da bi bila cenovno dostopna z vidika zvišanja cen za potrošnike in da bi zmanjšala tveganja neželenih nadomestitev.

(19)

SEAC se je strinjal z ugotovitvami iz dokumentacije na podlagi Priloge XV in z RAC, da se zdi 12-mesečno prehodno obdobje razumno in zadostno, da bodo lahko udeleženci, vključeni v dobavne verige, upoštevali omejitev.

(20)

SEAC je podprl tudi vzpostavitev dinamične povezave z Uredbo (ES) št. 1272/2008, s katero bi se upoštevale morebitne prihodnje spremembe v razvrstitvi snovi iz dela 3 Priloge VI k navedeni uredbi, da bi se koristi za zdravje ljudi zagotovile hitreje. Kar zadeva prihodnje spremembe Priloge II ali Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1223/2009, je SEAC izrazil nekoliko večjo naklonjenost statični povezavi. SEAC meni, da bi statična povezava, čeprav lahko povzroči zamudo pri doseganju koristi za zdravje, ki bi jih zagotavljala omejitev, omogočila ustrezen znanstveni nadzor mejnih koncentracij, primernih za posebno uporabo snovi v postopkih tetoviranja, pa tudi ustrezno oceno razpoložljivosti alternativ.

(21)

SEAC se je z RAC strinjal, da je primerno omejiti 19 barvil, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, saj se glede na razpoložljive informacije zdaj nekatera ne uporabljajo za tetoviranje, na voljo pa so alternative. V zvezi z barviloma Pigment Blue 15:3 in Pigment Green 7 pa je bilo v pripombah, predloženih med javnim posvetovanjem, navedeno, da ni na voljo varnejših in tehnično izvedljivih alternativ, ki bi pokrile ta spekter barv. Kar zadeva barvilo Pigment Green 7, je bilo v pripombah navedeno, da se večinoma nadomešča z bromiranim barvilom Pigment Green 36, čeprav je RAC menil, da to barvilo ni manj nevarna alternativa. Zato je SEAC priporočil časovno omejeno 36-mesečno odstopanje za obe barvili, pri čemer je upošteval čas, ki ga proizvajalci potrebujejo za spremembo sestave zmesi. Poleg tega je SEAC v skladu z ugotovitvijo RAC, da plini pri standardni temperaturi in tlaku naj ne bi bili prisotni kot raztopljene snovi v zmeseh za tetoviranje, podprl izvzetje takih plinov. SEAC je na podlagi informacij iz javnega posvetovanja podprl tudi izključitev formaldehida iz navedenega izvzetja.

(22)

SEAC je podprl vključitev zahtev za označevanje in priporočil uskladitev zahtev za označevanje z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1272/2008, da se prepreči podvajanje informacij.

(23)

Opravljeno je bilo posvetovanje s forumom o predlagani omejitvi v skladu s členom 77(4)(h) Uredbe (ES) št. 1907/2006, priporočila pa so bila upoštevana.

(24)

Agencija je mnenji RAC in SEAC (11)11. junija 2019 predložila Komisiji.

(25)

Komisija ob upoštevanju dokumentacije na podlagi Priloge XV ter mnenj RAC in SEAC meni, da obstaja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, ki izhaja iz nekaterih snovi in zmesi za uporabo pri tetoviranju nad posebnimi mejnimi koncentracijami. Komisija tudi meni, da je navedeno tveganje treba obravnavati na ravni Unije.

(26)

Komisija se z RAC in SEAC strinja, da se v postopkih tetoviranja številne nevarne snovi, opredeljene za namene Uredbe (ES) št. 1272/2008, Uredbe (ES) št. 1223/2009 in resolucije Sveta Evrope ResAP (2008)1, ne bi smele uporabljati nad določeno praktično zgornjo mejo vsebnosti. Poleg tega bi morala omejitev vključevati tudi prepoved dajanja zmesi za uporabo pri tetoviranju v promet, če vsebujejo katero koli tako snov nad določeno praktično zgornjo mejo vsebnosti. Dobavitelji, ki v okviru parametrov, ki jih dovoljuje omejitev, dajejo zmesi za uporabo pri tetoviranju v promet, bi morali na podlagi pomožne zahteve zagotoviti zadostne informacije za spodbujanje varne uporabe svojih zmesi.

(27)

Komisija se z RAC in SEAC strinja, da se omejitev ne bi smela uporabljati za rakotvorne in mutagene snovi z usklajeno razvrstitvijo zaradi učinkov, ki nastanejo samo po izpostavljenosti z vdihavanjem. Enaka analiza se uporablja za snovi, strupene za razmnoževanje, čeprav zdaj nobena snov, strupena za razmnoževanje, ni razvrščena samo zaradi izpostavljenosti pri vdihavanju. Zato bi morale biti iz področja uporabe omejitve izključene tudi snovi, strupene za razmnoževanje, z usklajeno razvrstitvijo zaradi učinkov, ki nastanejo samo po izpostavljenosti z vdihavanjem.

(28)

Komisija se z RAC in SEAC strinja, da se omejitev ne bi smela uporabljati za plinaste snovi razen formaldehida, saj v tem stanju naj ne bi bile prisotne v zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje.

(29)

Omejitev bi morala poleg snovi, ki so zdaj razvrščene v ustrezne kategorije nevarnosti v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, zajemati tudi snovi, ki bodo kadar koli v prihodnje razvrščene v te kategorije nevarnosti na podlagi spremembe tega dela z dodajanjem ali spremembo razvrstitve snovi. Razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 temelji na natančni oceni nevarnih lastnosti snovi. Glede na način, na katerega se zmesi uporabljajo pri tetoviranju, tj. z vnosom v del telesa, so na voljo zadostni znaki o možni izpostavljenosti tem snovem. Na kratko, zaradi morebitnih nevarnosti snovi in načina izpostavljenosti ljudi tem snovem je mogoče ugotoviti, da te snovi predstavljajo splošno raven tveganja za zdravje ljudi, ki je nesprejemljivo in ga je treba obravnavati s to omejitvijo v skladu z zahtevami iz naslova VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(30)

Za vsako snov, ki se naknadno vključi na področje uporabe omejitve zaradi naknadne spremembe dela 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, bi se omejitev morala začeti uporabljati z začetkom uporabe razvrstitve v navedenem delu. To je običajno 18 mesecev po vključitvi snovi v Prilogo VI k navedeni uredbi. Z 18-mesečnim obdobjem bodo imeli formulatorji dovolj časa, da najdejo varnejše alternative, zlasti v tistih primerih, ki bi sicer lahko vodili do neželenih nadomestitev. Razpoložljivosti alternativ za snovi, ki bodo razvrščene v prihodnosti, ni treba obravnavati, saj ima potreba po zagotovitvi visoke ravni zaščite zdravja ljudi prednost pred pomisleki, ki se nanašajo na tehnično in ekonomsko izvedljivost alternativ, kar zadeva snovi, ki se uporabljajo v črnilih za tetoviranje.

(31)

Podobno bi morala omejitev poleg snovi, ki so zdaj navedene z ustreznimi pogoji v Prilogi II ali Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1223/2009, zajemati tudi snovi, ki bodo kadar koli v prihodnje navedene s takimi pogoji na podlagi spremembe teh prilog, s katero se bo navedla snov ali spremenila navedba snovi. Če snov vzbuja tolikšne pomisleke v zvezi z varnostjo, da je omejena v kozmetičnih izdelkih, ki se uporabljajo na koži, mora vzbujati najmanj enake pomisleke v zvezi z varnostjo, kadar je prisotna v zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje in se preko kože vnašajo v človeško telo. Razpoložljivosti alternativ za snovi, ki bodo v prihodnje spadale na področje uporabe omejitve, ni treba obravnavati, saj ima potreba po zagotovitvi zaščite zdravja ljudi prednost pred pomisleki, ki se nanašajo na tehnično in ekonomsko izvedljivost alternativ.

(32)

Kljub temu bi bilo treba v zvezi s snovmi, ki se naknadno vključijo na področje uporabe omejitve zaradi prihodnje spremembe Uredbe (ES) št. 1223/2009, omogočiti dodatno obdobje po začetku veljavnosti ustrezne spremembe, da se formulatorjem zagotovi čas za prilagoditev na posledice dejstva, da bo snov spadala na področje uporabe omejitve, ali iskanje varnejše alternative tej snovi. Razlog za to je, da ocena, ki se zahteva, preden se lahko snov navede v Prilogi II ali Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1223/2009, ne omogoča posebnega pregleda snovi, kar zadeva njene učinke v zmeseh, ki se dajejo v promet za uporabo pri tetoviranju. Določiti bi bilo treba dodatno obdobje, ki je 18 mesecev po začetku veljavnosti zadevne spremembe Priloge II ali Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1223/2009.

(33)

RAC je priporočil znižanje mejne koncentracije na 0,01 % za snovi, razvrščene v razrede nevarnosti draženje kože ali oči, jedkost za kožo ali hude poškodbe oči, ker 0,1-odstotna meja, ki so jo predlagale predlagateljice dokumentacije, ni zagotavljala zadostne zaščite v primeru zmesi, ki se uporabljajo intradermalno. Med posvetovanjem v okviru SEAC je bilo poudarjeno, da za nekatere kisline in baze, ki se uporabljajo kot regulatorji pH v zmeseh za tetoviranje, 0,01-odstotna ali nižja koncentracija morda ni zadostna za doseganje funkcije prilagajanja vrednosti pH zmesi. Kisline in baze imajo dražilne ali jedke lastnosti zaradi svojih skrajnih vrednosti pH. Vendar je dražilnost ali jedkost zmesi, ki vsebuje take kisline in baze, odvisna predvsem od skupne vrednosti pH same zmesi, ne pa od vrednosti pH in ravni koncentracije posameznih snovi v njej. Glede na te dejavnike je primerno določiti mejno koncentracijo 0,1 % za dražilne ali jedke snovi, kadar se uporabljajo kot regulatorji pH.

(34)

Zahteve za označevanje zmesi, ki se uporabljajo pri tetoviranju, zdaj v Uniji niso usklajene. Glede na inherentna tveganja za zdravje, povezana s snovmi v zmeseh za tetoviranje, in vse večje število ljudi, ki želijo tetovaže in trajna ličila, je uskladitev napisov na embalažah potrebna, da se zagotovi ustrezno izvajanje omejitve ter s tem vzpostavi zaupanje v trg varnih proizvodov za tetoviranje na ravni Unije, da se organom omogočita osnovno spremljanje in izvrševanje ter da se obravnava in prepreči razdrobljenost notranjega trga.

(35)

Komisija meni, da bi za zagotovitev ustreznega izvajanja omejitve in omogočanje neposredne sledljivosti v primeru škodljivih učinkov na zdravje morala biti zmes, ki se v Uniji daje v promet za uporabo pri tetoviranju, označena s seznamom snovi, ki se dodajo med postopkom formulacije in so prisotne v zmesi za uporabo pri tetoviranju. Iz istega razloga bi moral izdelovalec tetovaž osebi, na kateri se postopek izvaja, zagotoviti informacije, ki so navedene na embalaži ali vključene v navodila za uporabo. Zahteva glede navedbe celotnega seznama sestavin je namenjena obravnavanju morebitnih različnih nacionalnih pravil, doseganju ekonomije obsega za formulatorje in izkoriščanju vseh koristi usklajevanja trga. Poleg tega je navedba takega celotnega seznama potrebna tudi za zagotovitev, da je omejitev obsežnega seznama snovi praktično izvršljiva, nadzorljiva in učinkovita po celotni Uniji. Predlagana skupna nomenklatura bo omogočila identifikacijo snovi z uporabo enotnega imena v vseh državah članicah. To bo potrošnikom omogočilo, da zlahka prepoznajo snovi, za katere jim je bilo priporočeno, da se jih izognejo (na primer zaradi alergij).

(36)

Da bi se dopolnil celoten seznam sestavin in izpolnile vse morebitne zahteve za označevanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se Komisija strinja z RAC in SEAC glede drugih informacij, ki bi jih bilo treba označiti na zmeseh, ki se uporabljajo za tetoviranje, zlasti glede enotne številke serije, morebitne prisotnosti niklja in kroma (VI) ter dodatnih varnostnih informacij na embalaži ali v navodilih za uporabo. Komisija prav tako meni, da bi bilo treba snovi, ki regulirajo pH, posebej označiti.

(37)

Da bi izdelovalci tetovaž lažje spoštovali to omejitev, bi se lahko za tetoviranje uporabljale le zmesi, označene z izjavo „Zmes za uporabo pri tetoviranju ali trajnem ličenju“.

(38)

Komisija ob upoštevanju dokumentacije na podlagi Priloge XV, mnenj RAC in SEAC, socialno-ekonomskega vpliva in razpoložljivosti alternativ ugotavlja, da je omejitev, predlagana v dokumentaciji na podlagi Priloge XV, z opisanimi spremembami najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenega tveganja za zdravje ljudi brez znatnega bremena za dobavitelje, izdelovalce tetovaž ali potrošnike.

(39)

Interesnim skupinam bi bilo treba zagotoviti dovolj časa, da sprejmejo ustrezne ukrepe za uskladitev z novo omejitvijo. Komisija meni, da 12-mesečno obdobje zadostuje, da laboratoriji vzpostavijo analitične metode, ki so jih razvile ali jih razvijajo države članice, in pridobijo potrebne izkušnje z njimi ter da druge interesne skupine preverijo skladnost z omejitvijo.

(40)

Komisija se strinja s priporočilom SEAC, naj se za barvili Pigment Blue 15:3 in Pigment Green 7 omogoči daljše obdobje, ker ni varnejših in tehnično ustreznih alternativ, proizvajalci pa potrebujejo čas za spremembo sestave svojih zmesi. Komisija meni, da je 24 mesecev dovolj, da se poiščejo varnejše alternative ter se iz prometa odstranijo zmesi, ki so se dajale v promet za uporabo pri tetoviranju in vsebujejo ti barvili.

(41)

Zmesi, ki se dajejo v promet za uporabo pri tetoviranju, se uporabljajo iz različnih razlogov, vključno z estetskimi in zdravstvenimi razlogi. Take zmesi lahko spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Če se dajejo v promet ali uporabljajo izključno v zdravstvene namene v smislu Uredbe (EU) 2017/745, se omejitev iz te uredbe zanje ne uporablja. Za zagotovitev skladnega regulativnega pristopa med Uredbo (EU) 2017/745 in Uredbo (ES) št. 1907/2006 ter zagotovitev visoke ravni zaščite zdravja ljudi bi se morale, kadar dajanje v promet ali uporaba takih zmesi lahko zajema tako zdravstvene kot nezdravstvene namene, kumulativno uporabljati posebne obveznosti in zahteve iz obeh uredb.

(42)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(43)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

(1)

V skladu z Uredbo (EU) št. 531/2012 od 15. junija 2017 domači ponudniki v nobeni državi članici uporabnikom gostovanja ne bi smeli zaračunavati nobenih pribitkov na domačo maloprodajno ceno za kateri koli regulirani gostujoči dohodni klic, če je v mejah politike poštene uporabe.

(2)

Uredba (EU) št. 531/2012 omejuje kakršne koli pribitke za dohodne regulirane gostujoče klice na tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji.

(3)

V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2116 (2) je na podlagi podatkov z dne 1. julija 2019 določeno tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, ki se uporablja v letu 2020.

(4)

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije je Komisiji sporočil posodobljene informacije, pridobljene od nacionalnih regulativnih organov držav članic v zvezi z najvišjo ravnjo cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki so jih v skladu s členoma 7 in 16 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES (3) ter členom 13 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) na posameznem nacionalnem trgu določili za zaključevanje veleprodajnih govornih klicev v posameznih mobilnih omrežjih, in skupnim številom naročnikov v državah članicah.

(5)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 531/2012 je Komisija izračunala tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji tako, da je pomnožila najvišjo ceno zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, dovoljeno v posamezni državi članici, s skupnim številom naročnikov v njej, seštela posamezne zmnožke vseh držav članic in skupni seštevek delila s skupnim številom naročnikov v vseh državah članicah, na podlagi vrednosti podatkov z dne 1. julija 2020. Za države članice, katerih valuta ni euro, je ustrezni menjalni tečaj povprečje drugega četrtletja leta 2020, pridobljeno iz podatkovne zbirke Evropske centralne banke.

(6)

Zato bi bilo treba posodobiti vrednost tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) 2019/2116 bi bilo zato treba razveljaviti.

(8)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 531/2012 bi Komisija morala vsako leto pregledati tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, kot je določeno v tej izvedbeni uredbi.

(9)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so skladni z mnenjem Odbora za komunikacije, ustanovljenega s členom 22 Direktive 2002/21/ES –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz perutnine in perutninskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: blago) v Unijo ter njihov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Uredba določa, da je uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljen le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje, pod katerimi se tretja država, ozemlje, območje ali kompartment štejejo za proste visokopatogene aviarne influence.

(3)

Japonska je v tabeli dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedena kot tretja država, iz katere je s celotnega ozemlja države dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo.

(4)

Japonska je 5. novembra 2020 potrdila prisotnost visokopatogene aviarne influence podtipa H5 na gospodarstvu s perutnino na svojem ozemlju. Zaradi navedenega potrjenega izbruha visokopatogene aviarne influence ozemlja Japonske ni mogoče več šteti za prostega navedene bolezni, veterinarski organi Japonske pa zato niso več pooblaščeni za certificiranje pošiljk perutninskega mesa za prehrano ljudi, namenjenih za uvoz v Unijo ali tranzit skozi Unijo.

(5)

Vnos za Japonsko v tabeli v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva trenutno epidemiološko stanje v navedeni tretji državi.

(6)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Za zagotovitev skladnosti med preverjanjem letnih poročil o emisijah v skladu s členom 15 Direktive 2003/87/ES in preverjanjem podatkov o ravni dejavnosti, zbranih v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1842 (2), ter za uporabo sinergij je primerno, da se v pravni okvir, določen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2067 (3), vključijo pravila za preverjanje letnih poročil o ravni dejavnosti, ki se zahtevajo v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1842.

(2)

Harmonizirani standardi, kot je harmonizirani standard, ki določa zahteve za organe za potrjevanje in preverjanje toplogrednih plinov in se uporablja pri akreditaciji ali drugih oblikah priznavanja, se redno pregledujejo. Potrebne so številne spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067, da bi jo uskladili z revizijami veljavnih standardov ter okrepili zahteve za postopke preveriteljev in delovanje sistema upravljanja preveritelja.

(3)

Pomembno je pojasniti, da preveritelj z domnevo o skladnosti iz člena 4 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067 ni izvzet iz uporabe posebnih zahtev za program iz navedene izvedbene uredbe in da se navedena domneva o skladnosti ne uporablja za nekatere določbe Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067, kadar je pomembno ohraniti cilje in načela iz Priloge V k Direktivi 2003/87/ES.

(4)

V skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/331 (4) in Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1842 mora upravljavec naprave, ki zaprosi za brezplačno dodelitev v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES, v načrt metodologije spremljanja vključiti ustrezne določbe o spremljanju. Zato preverjanje elementov, pomembnih za tako brezplačno dodelitev, ni več primerno v okviru preverjanja načrta za spremljanje v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067.

(5)

Da se zagotovi učinkovito in pravočasno ocenjevanje preverjanja, bi bilo treba spremeniti pravila o dostopu pristojnega organa do notranje dokumentacije o preverjanju.

(6)

Za nadaljnje spodbujanje harmonizacije v Uniji in izboljšanje učinkovitosti akreditacijskega sistema je pomembno pojasniti upravičenost preveriteljev, ki zaprosijo za akreditacijo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067.

(7)

Po objavi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067 so bile ugotovljene različne vrste napak, ki jih je treba odpraviti. Zlasti je bila v celotnem besedilu izpuščena številka Delegirane uredbe (EU) 2019/331, ki jo je treba vstaviti.

(8)

Okoliščine višje sile, na katere upravljavec ali operater zrakoplova ne more vplivati, lahko preveritelju preprečijo izvedbo fizičnih obiskov na lokaciji v skladu s členom 21 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067. V takih primerih je ustrezno, da se preveriteljem omogoči izvajanje virtualnih obiskov na lokaciji, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(10)

Primerno je, da se spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067 uporabljajo za preverjanje emisij toplogrednih plinov, podatkov o tonskih kilometrih in podatkov o dodelitvi, ki se nanašajo na četrto obdobje trgovanja. Uporabo ustreznih določb te uredbe bi bilo zato treba odložiti na 1. januar 2021.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(1)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

(2)

člen 3 se spremeni:

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 6 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Preverjeno poročilo o emisijah, poročilo o tonskih kilometrih, poročilo o izhodiščnih podatkih, poročilo o podatkih o novih udeležencih ali letno poročilo o ravni dejavnosti je za uporabnike zanesljivo. Poročilo zanesljivo predstavlja tisto, kar naj bi predstavljalo ali je mogoče razumno pričakovati, da predstavlja.“;

(5)

člen 7 se spremeni:

(6)

člen 10(1) se spremeni:

(7)

člen 11(4) se spremeni:

(8)

v členu 13(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(9)

člen 16(2) se spremeni:

(10)

člen 17 se spremeni:

(11)

v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

(12)

v členu 21 se odstavka 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

(13)

člen 22 se spremeni:

(14)

v členu 23(4) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene preverjanja poročil o izhodiščnih podatkih, poročil o podatkih o novih udeležencih ali letnih poročil o ravni dejavnosti je raven pomembnosti določena na 5 % skupne sporočene vrednosti naslednjega:“;

(15)

v členu 26 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

(16)

člen 27 se spremeni:

(17)

v členu 29 se vstavi naslednji odstavek 1a:

(18)

v členu 30(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

(19)

člen 31 se spremeni:

(20)

člen 32 se spremeni:

(21)

vstavi se naslednji člen:

(22)

v členu 37(5) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če preveritelj opravlja preverjanje poročil o izhodiščnih podatkih, poročil o podatkih o novih udeležencih ali letnih poročil o ravni dejavnosti, je v skupini za preverjanje vsaj ena dodatna oseba, ki je tehnično usposobljena in ima znanje, potrebno za ocenjevanje specifičnih tehničnih vidikov zbiranja, spremljanja in sporočanja podatkov, pomembnih za brezplačno dodelitev.“;

(23)

v členu 38(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(24)

člen 41 se spremeni:

(25)

v členu 42 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(26)

člen 43 se spremeni:

(27)

v členu 44 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene preverjanja poročil o izhodiščnih podatkih, poročil o podatkih o novih udeležencih ali letnih poročil o ravni dejavnosti je preveritelj, ki izda poročilo o preverjanju upravljavcu, poleg tega akreditiran za skupino dejavnosti št. 98 iz Priloge I.“;

(28)

v členu 46(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsaka pravna oseba, ustanovljena v skladu z nacionalnim pravom države članice, lahko zaprosi za akreditacijo v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 765/2008 in določbami tega poglavja.“;

(29)

v členu 59(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(30)

v členu 60(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(31)

v členu 77(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(32)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

(1)

člen 3 se popravi:

(2)

drugi pododstavek člena 7(4) se spremeni:

(3)

v drugem pododstavku člena 7(6) se „…/…“ nadomesti z „2019/331“;

(4)

člen 10(1) se popravi:

(5)

člen 17(3) se popravi:

(6)

v členu 17(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(7)

v členu 19(3) se „…/…“ nadomesti z „2019/331“;

(8)

v členu 27(1) se v točki (e) „…/…“ nadomesti z „2019/331“;

(9)

člen 27(3) se popravi:

(10)

v členu 28 se v točki (e) „…/…“ nadomesti z „2019/331“;

(11)

v členu 30(1) se v točki (c) „…/…“ nadomesti z „2019/331“;

(12)

v členu 58(2) se v tretjem pododstavku „…/…“ nadomesti z „2019/331“;

(13)

v členu 69(1) se „…/…“ nadomesti z „2019/331“.

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 (2) določa pravila za spremljanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, ki so predmet Direktive 2003/87/ES, in poročanje o njih. Izvedbena uredba (EU) 2018/2066 zlasti določa pravila o spremljanju emisij iz biomase, ki so skladna s pravili o uporabi biomase iz Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4) razveljavlja Direktivo 2009/28/ES z učinkom od 1. julija 2021. Zato je primerno uskladiti določbe v zvezi s spremljanjem emisij iz biomase in poročanjem o njih iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 s pravili iz Direktive (EU) 2018/2001, zlasti glede ustreznih opredelitev pojmov ter trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov za uporabo biomase. Ker Direktiva (EU) 2018/2001 določa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za goriva, ki se uporabljajo za energetske namene, bi se morala trajnostna merila za biomaso iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 uporabljati le v primeru zgorevanja biomase v napravi ali kot biogoriva za letalstvo. Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti tudi, da bi bilo treba v primeru, ko biomasa, ki se uporablja za zgorevanje, ne izpolnjuje trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, njeno vsebnost ogljika šteti za fosilni ogljik.

(2)

V skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/331 (5) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1842 (6) mora upravljavec naprave, ki zaprosi za brezplačno dodelitev pravic v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES, zadevne določbe o spremljanju vključiti v načrt metodologije spremljanja, če to odobri pristojni organ. V načrte spremljanja za naprave, ki jim je dodeljena brezplačna dodelitev, ni treba vključiti nobenih dodatnih elementov. V skladu s tem ni več treba zagotavljati možnosti državam članicam, da zahtevajo vključitev takih elementov.

(3)

V prehodnem obdobju med obvestilom o spremembi načrta spremljanja in odobritvijo novega, spremenjenega načrta spremljanja s strani pristojnega organa se je treba izogibati kakršnim koli vrzelim pri spremljanju ali uporabi manj natančne metodologije. Zato bi bilo treba pojasniti, da bi moralo zbiranje podatkov v tem prehodnem obdobju temeljiti na prvotnem in spremenjenem načrtu spremljanja ter da bi bilo treba voditi evidenco obeh rezultatov spremljanja.

(4)

Da bi zagotovili natančno spremljanje tokov vira bioplina, ki je vbrizgan v plinsko omrežje, bi bilo treba izboljšati in okrepiti pravila za določanje podatkov o dejavnosti iz bioplina. Zlasti bi morala biti določitev frakcije biomase odvisna od dejanskega nakupa bioplina s strani upravljavca, prav tako pa bi se bilo treba izogibati morebitnemu dvojnemu štetju istega bioplina, ki ga uporabljajo različni uporabniki. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi metodologije za določanje frakcije biomase zemeljskega plina iz plinskega omrežja, bo Komisija ocenila potrebo po pregledu navedene metodologije.

(5)

Zaradi značilnih upravnih in praktičnih postopkov na aerodromih je težko ugotoviti, kateri zrakoplov se fizično napolni z določeno šaržo goriva. Ker so letalska goriva v tehničnih specifikacijah enotna, je zato primerno dovoliti pristop spremljanja za polnjenje z biogorivi na podlagi podatkov o nakupu, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz členov 29, 30 in 31 Direktive (EU) 2018/2001.

(6)

Zavoljo doslednosti bi bilo treba zaokroževanje podatkov o emisijah toplogrednih plinov uskladiti z načinom, kako so preverjene emisije zaokrožene v registru Unije, vzpostavljenem v skladu s členom 19 Direktive 2003/87/ES.

(7)

Da bi se zmanjšalo upravno breme upravljavcev, ki uporabljajo nekatere mešane materiale v proizvodnem procesu, bi se bilo treba, kjer je to mogoče, izogibati razlikovanju med anorganskim ogljikom, večinoma v obliki karbonatov, in organskim ogljikom. Za uskladitev skupne laboratorijske prakse s terminologijo različnih vrst tokov vira je primerno, da se vse oblike ogljika vključijo v isti pristop za emisije iz proizvodnih procesov. Zato bi bilo treba dovoliti analizo skupnega ogljika iz materiala namesto ločene obdelave skupnega anorganskega ogljika in skupnega organskega ogljika, kjer je to mogoče. Posledično bi bilo treba namesto izraza „organski ogljik“ uporabiti izraz „nekarbonatni ogljik“ za vse oblike ogljika razen karbonatov.

(8)

Peto ocenjevalno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (7) navaja nove vrednosti za potenciale globalnega segrevanja toplogrednih plinov. Potenciale globalnega segrevanja toplogrednih plinov, ki se uporabljajo v sistemu EU za trgovanje z emisijami, bi bilo zato treba prilagoditi navedenim vrednostim in jih uskladiti z drugimi akti Unije.

(9)

Po objavi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 je bila ugotovljena napaka v formuli, ki se uporablja za določanje emisij C2F6. Navedeno napako bi bilo treba popraviti.

(10)

Države članice morajo Direktivo (EU) 2018/2001 prenesti do 30. junija 2021. Ker spremljanje in poročanje v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066 potekata na podlagi koledarskega leta, bi se morale spremembe, sprejete za uskladitev določb navedene uredbe z Direktivo (EU) 2018/2001, začeti uporabljati šele od začetka naslednjega obdobja poročanja, tj. od 1. januarja 2022. Datum začetka uporabe za druge spremembe in popravek bi moral biti enak kot za Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066, tj. 1. januar 2021. Zato bi se morale veljavne določbe Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 o spremljanju emisij CO2 iz biomase in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2009/28/ES še naprej uporabljati za emisije, ki nastanejo v letu 2021.

(11)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(1)

člen 3 se spremeni:

(2)

v členu 12 se odstavek 3 črta;

(3)

v členu 16(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V primeru dvomov upravljavec ali operater zrakoplova uporabi spremenjeni in prvotni načrt za spremljanje hkrati pri izvajanju vsega spremljanja in poročanja v skladu z obema načrtoma, vodi pa tudi evidenco obeh rezultatov spremljanja.“;

(4)

v členu 18(2) se doda naslednji tretji pododstavek:

„Za namene tega odstavka se uporablja člen 38(5), če so upravljavcu na voljo ustrezne informacije o trajnostnih merilih in merilih za prihranek emisij toplogrednih plinov za biogorivo, tekoče biogorivo in gorivo iz biomase, ki se uporablja za zgorevanje.“;

(5)

v členu 19 se doda naslednji odstavek 6:

(6)

člen 38 se spremeni:

(7)

člen 39 se spremeni:

(8)

v členu 43(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za namene tega odstavka se uporablja člen 38(5).“;

(9)

v členu 47(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za namene tega odstavka se uporablja člen 38(5).“;

(10)

člen 54 se nadomesti z naslednjim:

(11)

v členu 72(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Skupne letne emisije toplogrednih plinov CO2, N2O in PFC se v poročilu zaokrožijo na tone CO2 ali CO2(e). Skupne letne emisije naprave se izračunajo kot vsota zaokroženih vrednosti za CO2, N2O in PFC.“;

(12)

prilogi I in X se spremenita v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(13)

priloge II, IV in VI se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

(1)

formula „emisije C2F6 [t] = emisije CF4 × FCF2F6“ se nadomesti s formulo „emisije C2F6 [t] = emisije CF4 × FC2F6“;

(2)

opredelitev „FCF2F6 = masni delež C2F6 (t C2F6 / t CF4)“ se nadomesti z opredelitvijo „FC2F6 = masni delež C2F6 (t C2F6 / t CF4)“.

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/532 (2) določa nekatera odstopanja, med drugim od Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (3), v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike.

(2)

Nekateri elementi pregledov s spremljanjem, ki se izvajajo na podlagi člena 40a Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, zahtevajo terenske oglede. Vendar zaradi omejitev gibanja, uvedenih za zajezitev pandemije COVID-19, države članice v letu 2020 morda ne bodo mogle opraviti navedenih pregledov v skladu z navedenim členom. Zato je primerno določiti odstopanje od nekaterih določb navedenega člena.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) 2020/532 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ker ta uredba določa dodatno odstopanje od Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 za leto zahtevka 2020 zaradi pandemije COVID-19, bi morala začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije in se uporabljati retroaktivno od istega datuma kot Izvedbena uredba (EU) 2020/532.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila in Odbora za razvoj podeželja –

(1)

Mankozeb je bil z Direktivo Komisije 2005/72/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi mankozeb, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. januarja 2021.

(4)

Vloge za obnovitev odobritve mankozeba so bile predložene v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelji so v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložili dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je vloge ocenila kot popolne.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 27. septembra 2017 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije. Poročilo o oceni obnovitve je tudi poslala vlagateljem in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje o njem. Prejete pripombe je posredovala Komisiji.

(8)

Agencija je 20. junija 2019 Komisiji predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za mankozeb lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Grčija se je strinjala, da bo po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. januarja 2020 prevzela vlogo kot država članica poročevalka.

(10)

Komisija je marca 2020 v skladu z določbami člena 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo poslala v pregled osnutek poročila o obnovitvi odobritve. Nova država članica poročevalka Grčija je med razpravami v Stalnem odboru sporočila, da meni, da je primerno oceniti podatke, ki jih je po njenem mnenju prejšnja država članica poročevalka izpustila. Grčija je 2. septembra 2020 poslala svojo oceno v obliki posodobljenega poročila o oceni obnovitve. Ocena je bila dana na voljo tudi EFSA, drugim državam članicam in vlagatelju.

(11)

Stalni odbor je končno različico osnutka poročila o obnovitvi pripravil 23. oktobra 2020.

(12)

Agencija je ugotovila, da obstajajo nekateri pomisleki. Konkretno, ugotovila je, da je bil mankozeb razvrščen kot strupen za razmnoževanje skupine 1B in da so izpolnjena nova merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev za ljudi in najverjetneje za neciljne organizme. Poleg tega je ugotovila, ocene neprehranske izpostavljenosti presegajo referenčne vrednosti za reprezentativne uporabe v paradižniku, krompirju, žitu in vinski trti. Zato obravnavane reprezentativne uporabe neprehranske izpostavljenosti mankozebu ni mogoče šteti za zanemarljive za namene točk 3.6.4 in 3.6.5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Glede na razloge za zaskrbljenost, ugotovljene v členu 4(7) k Uredbi (ES) št. 1107/2009, se odstopanje ne more uporabiti.

(13)

Komisija je vlagatelje pozvala, naj predložijo pripombe k sklepu Agencije in v skladu s tretjim odstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k osnutku poročila o obnovitvi. Vlagatelji so predložili pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(14)

Vendar kljub argumentom, ki so jih predložili vlagatelji, pomislekov v zvezi z aktivno snovjo ni bilo mogoče odpraviti.

(15)

Na podlagi tega je bilo za eno ali več reprezentativnih uporab vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva ugotovljeno, da merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 niso izpolnjena. Zato je primerno, da se odobritev aktivne snovi mankozeb ne obnovi.

(16)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti dovolj časa za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo mankozeb.

(18)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo mankozeb in pri katerih države članice odobrijo morebitno prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi se moralo navedeno obdobje izteči najpozneje 4. januarja 2022.

(19)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2094 (7) je bilo obdobje odobritve mankozeba podaljšano do 31. januarja 2021, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene snovi. Ker je bil sklep o neobnovitvi odobritve sprejet pred navedenim podaljšanim datumom veljavnosti odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati čim prej.

(20)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za odobritev mankozeba v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(21)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Direktiva 2009/48/ES določa splošno obveznost, da se na igrači, nameščeni etiketi, embalaži ali v priloženem navodilu navedejo imena 11 alergenih dišavnih snovi, če se te snovi dodajo igrači in njihove koncentracije presegajo 100 mg/kg v igrači ali njenih sestavnih delih. Te alergene dišavne snovi so navedene v preglednici v tretjem odstavku točke 11 dela III Priloge II k navedeni direktivi.

(2)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP), ki pomaga Komisiji kot neodvisni organ za ocenjevanje tveganja na področju kozmetičnih izdelkov, v svojem mnenju z dne 26. in 27. junija 2012 (2) navaja, da je kontaktna alergija na dišavne snovi pogosta, velika in pomembna težava v Evropi, ter da je izpostavljenost dišavnim snovem posledica uporabe drugih potrošniških proizvodov, kot so igrače. Poleg tega ZOVP navaja, da se v zadnjih letih dišavne kemikalije pogosto dodajajo v številne vrste potrošniških proizvodov, kot so otroške igrače, ki lahko bistveno pripomorejo k dermalni izpostavljenosti potrošnika dišavnim snovem. ZOVP dodaja, da so potrošniki izpostavljeni dišavnim snovem iz široke palete kozmetičnih izdelkov, drugih potrošniških proizvodov, farmacevtskih izdelkov in na delovnem mestu ter da so vse te izpostavljenosti pomembne v smislu kontaktne alergije, saj ni kritičen vir izpostavljenosti, temveč skupni odmerek na enoto površine. V preglednici 13-1 mnenja ZOVP je navedenih več uveljavljenih kontaktnih alergenov za ljudi.

(3)

Raziskava o alergenih snoveh v proizvodih za otroke, ki jo je izvedla Agencija za varstvo okolja na Danskem (3), kaže na prisotnost alergenih dišavnih snovi v igračah, in sicer v modelirnih masah, igralnih sluzeh, punčki, medvedku in gumijastih trakovih.

(4)

Strokovna skupina za varnost igrač svetuje Komisiji pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud na področju varnosti igrač. Naloga njene podskupine za kemikalije v igračah (v nadaljnjem besedilu: podskupina Kemikalije) je svetovati v zvezi s kemičnimi snovmi, ki se lahko uporabljajo v igračah.

(5)

Strokovna skupina za varnost igrač je na svoji seji dne 13. septembra 2019 (4) opozorila, da je alergena snov vedno alergena, ne glede na to, ali se nahaja v kozmetičnih izdelkih ali igračah. Tako imenovana intrinzična lastnost snovi je neodvisna od uporabe snovi in je zato prisotna ne glede na to, ali se alergena snov uporablja v kozmetičnih izdelkih ali igračah. Posledično je strokovna skupina menila, da bi alergena snov, ki predstavlja tveganje v kozmetičnih izdelkih, prav tako lahko predstavljala tveganje v igračah. Zato je poudarila, da je treba pri urejanju alergenih dišavnih snovi v igračah dosledno upoštevati mnenja ZOVP in njegovih predhodnikov v zvezi z alergenimi dišavnimi snovmi v kozmetičnih izdelkih.

(6)

Na seji podskupine Kemikalije dne 3. maja 2018 (5) je večina njenih članov sklenila, da bi bilo treba uveljavljene kontaktne alergene za ljudi, navedene v preglednici 13-1 mnenja ZOVP z dne 26. in 27. junija 2012, dodati na seznam alergenih dišavnih snovi, ki jih je treba navesti na igrači, nameščeni etiketi, embalaži ali v priloženem navodilu, iz preglednice v tretjem odstavku točke 11 dela III Priloge II k Direktivi 2009/48/ES.

(7)

Strokovna skupina za varnost igrač je 13. septembra 2019 potrdila sklepe podskupine Kemikalije.

(8)

Strokovna skupina za varnost igrač je na svoji seji dne 13. septembra 2019 navedla, da vnos 4 v preglednici v tretjem odstavku točke 11 dela III Priloge II k Direktivi 2009/48/ES v zvezi s citronelolom, št. CAS 106-22-9, zajema samo zmes dveh enantiomernih oblik citronelola. Vendar pa bi morale po mnenju strokovne skupine zahteve glede označevanja zajemati tudi enantiomerni obliki, ki sta v preglednici 13-1 mnenja ZOVP z dne 26. in 27. junija 2012 navedeni kot št. CAS 1117-61-9 in 7540-51-4.

(9)

Glede na mnenje ZOVP z dne 26. in 27. junija 2012 ter priporočilo strokovne skupine za varnost igrač z dne 13. septembra 2019 bi morale za alergene dišavne snovi iz preglednice 13-1 mnenja ZOVP z dne 26. in 27. junija 2012, kadar so prisotne v igračah, veljati zahteve glede označevanja. Dišavne snovi, za katere še ne veljajo zahteve glede prepovedi ali označevanja iz Direktive 2009/48/ES, bi bilo zato treba vključiti v preglednico v tretjem odstavku točke 11 dela III Priloge II k navedeni direktivi.

(10)

Direktivo 2009/48/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, določeni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 47(1) Direktive 2009/48/ES –

(1)

Direktiva 2009/48/ES določa splošno prepoved 55 alergenih dišavnih snovi v igračah, navedenih v preglednici iz prvega odstavka točke 11 dela III Priloge II k navedeni direktivi, da bi otroke zaščitili pred alergijami, ki jih lahko te dišavne snovi povzročijo, kadar se uporabljajo v igračah.

(2)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP), ki pomaga Komisiji kot neodvisni organ za ocenjevanje tveganja na področju kozmetičnih izdelkov, v svojem mnenju z dne 26. in 27. junija 2012 (2) navaja, da je kontaktna alergija na dišavne snovi pogosta, velika in pomembna težava v Evropi, ter da je izpostavljenost dišavnim snovem posledica uporabe drugih potrošniških proizvodov, kot so igrače. Poleg tega ZOVP navaja, da se v zadnjih letih dišavne kemikalije pogosto dodajajo v številne vrste potrošniških proizvodov, kot so otroške igrače, ki lahko bistveno pripomorejo k dermalni izpostavljenosti potrošnika dišavnim snovem. ZOVP dodaja, da so potrošniki izpostavljeni dišavnim snovem iz široke palete kozmetičnih izdelkov, drugih potrošniških proizvodov, farmacevtskih izdelkov, kakor tudi na delovnem mestu ter da so vse te izpostavljenosti pomembne v smislu kontaktne alergije, saj ni kritičen vir izpostavljenosti, temveč skupni odmerek na enoto površine.

(3)

Raziskava o alergenih snoveh v proizvodih za otroke, ki jo je izvedla Agencija za varstvo okolja na Danskem (3), kaže na prisotnost alergenih dišavnih snovi v igračah, in sicer v modelirnih masah, igralnih sluzeh, punčki, medvedku in gumijastih trakovih.

(4)

Strokovna skupina za varnost igrač svetuje Komisiji pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud na področju varnosti igrač. Naloga njene podskupine za kemikalije v igračah (v nadaljnjem besedilu: podskupina Kemikalije) je svetovati v zvezi s kemičnimi snovmi, ki se lahko uporabljajo v igračah.

(5)

Strokovna skupina za varnost igrač je na svoji seji dne 13. septembra 2019 (4) opozorila, da je alergena snov vedno alergena, ne glede na to, ali se nahaja v kozmetičnih izdelkih ali igračah. Tako imenovana intrinzična lastnost snovi je neodvisna od uporabe snovi in je zato prisotna ne glede na to, ali se alergena snov uporablja v kozmetičnih izdelkih ali igračah. Posledično je strokovna skupina menila, da bi alergena snov, ki predstavlja tveganje v kozmetičnih izdelkih, prav tako lahko predstavljala tveganje v igračah. Zato je poudarila, da je treba pri urejanju alergenih dišavnih snovi v igračah dosledno upoštevati mnenja ZOVP in njegovih predhodnikov v zvezi z alergenimi dišavnimi snovmi v kozmetičnih izdelkih.

(6)

Direktiva 2009/48/ES Komisiji omogoča, da prepove ali zahteva označevanje alergenih dišavnih snovi v igračah. V nasprotju z Uredbo (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki ureja kozmetične izdelke, Komisiji ne omogoča določitve najvišjih mejnih vrednosti za alergene dišavne snovi.

(7)

ZOVP je v svojem mnenju z dne 26. in 27. junija 2012 sklenil, da kozmetični izdelki, ki vsebujejo atranol ali kloroatranol, niso varni. S tem je potrdil mnenje Znanstvenega odbora za potrošniške proizvode (ZOPP) z dne 7. decembra 2004 (6), da atranol in kloroatranol ne bi smela biti prisotna v potrošniških proizvodih. Podskupina Kemikalije je zato na svoji seji dne 3. maja 2018 (7) priporočila, da se prepove uporaba atranola in klororatranola v igračah, tako da se ju doda v preglednico iz prvega odstavka točke 11 dela III Priloge II k Direktivi 2009/48/ES.

(8)

Znanstveni odbor za kozmetične in neprehrambene proizvode, ki so namenjeni potrošnikom (SCCNFP), ki je predhodnik ZOVP, je v svojem mnenju iz decembra 1999 (8) metil heptin karbonat vključil med dišavne kemikalije, ki so manj pogosto navedene kot kontaktni alergeni. Na podlagi tega mnenja je bil metil heptin karbonat vključen med alergene dišavne snovi, ki jih je treba navesti na igrači, nameščeni etiketi, embalaži ali v priloženem navodilu v skladu s tretjim odstavkom točke 11 dela III Priloge II k Direktivi 2009/48/ES. SCCNFP je v svojem mnenju z dne 25. septembra 2001 (9) priporočil, da raven metil heptin karbonata v končnih kozmetičnih izdelkih ne sme presegati 0,01 %.

(9)

Glede na navedeno in zlasti glede na mnenje ZOVP, v katerem je bilo ugotovljeno, da kozmetični izdelki, ki vsebujejo atranol ali kloroatranol, niso varni, mnenje ZOPP, da atranol in kloroatranol ne bi smela biti prisotna v potrošniških proizvodih, ter mnenje SCCNFP, da metil heptin karbonat v kozmetičnih izdelkih ne bi smel presegati 0,01 %, je strokovna skupina za varnost igrač na svoji seji dne 13. septembra 2019 priporočila, da se prepove uporaba atranola, kloroatranola in metil heptin karbonata v igračah.

(10)

Na podlagi mnenj ZOVP, ZOPP in SCCNFP ter priporočila strokovne skupine za varnost igrač bi bilo treba prepovedati uporabo atranola, kloroatranola in metil heptin karbonata v igračah.

(11)

Direktivo 2009/48/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, določeni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 47(1) Direktive 2009/48/ES –

(1)

Povečalo se je število reprodukcij eurobankovcev, vzetih iz obtoka, ki bi jih utegnila širša javnost pomotoma zamenjati za pristne eurobankovce, čeprav so na nekaterih od teh reprodukcij majhne ali težje zaznavne oznake, da so „kopije“, da „niso zakonito plačilno sredstvo“ ali da „se lahko uporabljajo samo za filme ali kot rekviziti“, saj so videti kot eurobankovci in posnemajo nekatere zaščitne elemente bankovcev. Te reprodukcije se ponujajo in kupujejo predvsem na spletnih tržnicah ali spletnih straneh. Reprodukcije, ki jih utegne širša javnost pomotoma zamenjati za pristne bankovce, so v skladu s Sklepom ECB/2013/10 (1) nezakonite. Zato je pomembno, da se sprejmejo ukrepi za zmanjšanje in sčasoma ustavitev njihovega nadaljnjega razširjanja. Zlasti jasnejša prepoved nezakonitih dejavnosti zagotavlja večjo pravno varnost. Hkrati je pomembno imeti možnost izvzetja dejavnosti v zvezi z nekaterimi reprodukcijami, če Eurosistem meni, da jih širša javnost ne more pomotoma zamenjati za pristne eurobankovce.

(2)

Zato je treba Sklep ECB/2013/10 ustrezno spremeniti –