(1)

Cilj Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki ga je Unija odobrila 5. oktobra 2016 (2) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), je okrepiti odziv na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se naložbeni tokovi ujemajo s prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvoj, odporen na podnebne spremembe.

(2)

Komisija je 11. decembra 2019 sprejela svoje sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (3). Evropski zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Izvajanje evropskega zelenega dogovora zahteva, da se vlagateljem ponudijo jasni, dolgoročni signali za izogibanje nasedlim naložbam in povečanje trajnostnega financiranja.

(3)

Uredba (EU) 2016/1011 od upravljavcev referenčnih vrednosti zahteva, da v izjavi o referenčni vrednosti pojasnijo, kako se okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (v nadaljnjem besedilu: ESG dejavniki) odražajo v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti ali skupini referenčnih vrednosti.

(4)

Če bi se uporabljali različni načini pojasnjevanja, kako se odražajo ESG dejavniki, bi to privedlo do nezadostne primerljivosti med referenčnimi vrednostmi in pomanjkanja jasnosti glede obsega ter ciljev ESG dejavnikov. Zato je treba določiti vsebino tega pojasnila in predlogo, ki jo je treba uporabljati.

(5)

Da bi bile informacije bolje prilagojene za vlagatelje, bi bilo treba pri zahtevi, da se pojasni, kako se ESG dejavniki odražajo v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti ali skupini referenčnih vrednosti, upoštevati osnovna sredstva, na katerih temeljijo referenčne vrednosti. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za referenčne vrednosti, ki ne vsebujejo osnovnih sredstev, ki vplivajo na podnebne spremembe, kot so referenčne obrestne mere in referenčni menjalni tečaji.

(6)

Pojasnilo o tem, kako se odražajo ESG dejavniki, bi moralo prikazovati ustrezen rezultat glede relevantnih ESG dejavnikov za referenčno vrednost v obliki skupne tehtane povprečne vrednosti. Ta rezultat se ne bi smel razkriti za vsako sestavino referenčnih vrednosti. Kadar je relevantno in primerno, bi morali imeti upravljavci referenčnih vrednosti možnost zagotoviti dodatne informacije o ESG dejavnikih.

(7)

Zaradi njihovih značilnosti in ciljev bi bilo treba določiti posebne zahteve glede razkritij za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ter za pomembne referenčne vrednosti za obveznice in lastniški kapital.

(8)

Da bi bile uporabnikom referenčnih vrednosti na voljo točne in posodobljene informacije, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti posodabljati zagotovljene informacije, tako da odražajo morebitne spremembe izjave o referenčni vrednosti, ter navesti razlog in datume posodobitve informacij –

(1)

Cilj Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki ga je Unija odobrila 5. oktobra 2016 (2) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), je okrepiti odziv na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se naložbeni tokovi ujemajo s prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvoj, odporen na podnebne spremembe.

(2)

Komisija je 11. decembra 2019 sprejela svoje sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (3). Evropski zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Izvajanje evropskega zelenega dogovora zahteva, da se vlagateljem ponudijo jasni, dolgoročni signali za izogibanje nasedlim naložbam in povečanje trajnostnega financiranja.

(3)

Uredba (EU) 2016/1011 od upravljavcev referenčnih vrednosti zahteva, da za vsako zagotovljeno in objavljeno referenčno vrednost pojasnijo, kako ključni elementi metodologije določanja referenčnih vrednosti odražajo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike (v nadaljnjem besedilu: ESG dejavniki).

(4)

Če bi se za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti uporabljali različni načini pojasnjevanja, kako ključni elementi metodologije določanja referenčnih vrednosti odražajo ESG dejavnike, bi to privedlo do nezadostne primerljivosti med referenčnimi vrednostmi in pomanjkanja jasnosti glede obsega ter ciljev ESG dejavnikov. Zato je treba določiti minimalno vsebino takih pojasnil in predlogo, ki jo je treba uporabiti.

(5)

Da bi bile informacije bolje prilagojene za vlagatelje, bi bilo treba pri zahtevi, da se pojasni, kako ključni elementi metodologije odražajo ESG dejavnike za vsako zagotovljeno in objavljeno referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, upoštevati osnovna sredstva, na katerih temeljijo referenčne vrednosti. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za referenčne vrednosti, ki ne vsebujejo osnovnih sredstev, ki vplivajo na podnebne spremembe, kot so referenčne obrestne mere in referenčni menjalni tečaji. V skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2016/1011 se ta uredba ne bi smela uporabljati za referenčne vrednosti za blago.

(6)

Pojasnilo o tem, kako ključni elementi metodologije referenčnih vrednosti odražajo ESG dejavnike, bi se moralo zagotoviti za skupno tehtano povprečno vrednost in se ne bi smelo razkriti za vsako posamezno sestavino referenčnih vrednosti. Kadar je relevantno in primerno, bi morali imeti upravljavci referenčnih vrednosti možnost zagotoviti dodatne informacije o ESG dejavnikih.

(7)

Da bi bile uporabnikom referenčnih vrednosti na voljo točne in posodobljene informacije, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti posodabljati informacije, zagotovljene v predlogi, tako da odražajo morebitne spremembe metodologije, ter navesti razlog in datume posodobitve informacij.

(8)

Da bi vlagateljem zagotovili kar največjo preglednost, bi morali upravljavci referenčnih vrednosti jasno navesti, ali sledijo ESG ciljem ali ne –

(1)

Cilj Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki ga je Unija odobrila 5. oktobra 2016 (2) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), je okrepiti odziv na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se naložbeni tokovi ujemajo s prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvoj, odporen na podnebne spremembe.

(2)

Komisija je 11. decembra 2019 sprejela svoje sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (3). Evropski zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Izvajanje evropskega zelenega dogovora zahteva, da se vlagateljem ponudijo jasni, dolgoročni signali za izogibanje nasedlim naložbam in povečanje trajnostnega financiranja.

(3)

Uredba (EU) 2016/1011 določa referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom. Metodologija teh referenčnih vrednosti temelji na zavezah iz Pariškega sporazuma. Določiti je treba minimalne standarde, ki se uporabljajo za obe vrsti referenčnih vrednosti. Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, sledijo podobnim ciljem, vendar se razlikujejo glede na raven njihove ambicioznosti. Večina minimalnih standardov bi zato morala biti skupna obema vrstama referenčnih vrednosti, vendar bi se morale mejne vrednosti razlikovati glede na vrsto referenčnih vrednosti.

(4)

Trenutno ni na voljo dovolj podatkov za oceno ogljičnega odtisa, ki izhaja iz odločitev državnih subjektov. Državne obveznice zato ne bi smele biti primerne sestavine referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom.

(5)

Ker metodologija referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, temelji na zavezah iz Pariškega sporazuma, je treba uporabiti scenarij globalnega segrevanja za 1,5 °C brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo iz Posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (4) o globalnem segrevanju za 1,5 °C (v nadaljnjem besedilu: scenarij IPCC). Ta scenarij IPCC je v skladu s ciljem Komisije, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije toplogrednih plinov, kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru. Da bi bile naložbe v skladu s scenarijem IPCC, bi jih bilo treba prerazporediti iz dejavnosti, ki temeljijo na fosilnih gorivih, na zelene dejavnosti ali dejavnosti, ki temeljijo na obnovljivih virih, vpliv teh naložb na podnebje pa bi moral biti vsako leto boljši.

(6)

Sektorji, navedeni v oddelkih A do H in oddelku L Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vključno s sektorji nafte, plina, rudarstva in prometa, so sektorji, ki zelo prispevajo k podnebnim spremembam. Da bi se zagotovilo, da referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, zagotavljajo realistično sliko realnega gospodarstva, vključno s sektorji, ki bi morali dejavno zmanjševati emisije toplogrednih plinov, da bi postali cilji Pariškega sporazuma uresničljivi, izpostavljenost teh referenčnih vrednosti do teh sektorjev ne bi smela biti manjša od izpostavljenosti njihovega osnovnega naložbenega bazena. Ta zahteva pa bi morala veljati samo za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ki so referenčne vrednosti za lastniški kapital, s čimer bi zagotovili, da bi lahko vlagatelji v lastniški kapital, ki podpirajo cilje Pariškega sporazuma, z vključenostjo in glasovanjem še naprej vplivali na prehod podjetja k bolj trajnostnim dejavnostim.

(7)

Izračun emisij toplogrednih plinov bi moral biti primerljiv in dosleden. Zato je treba določiti pravila o tem, kako pogosto je treba te izračune posodabljati in, kjer je relevantno, o valuti, ki jo je treba uporabiti.

(8)

Razogljičenje, ki bi temeljilo samo na emisijah toplogrednih plinov s področja 1 in področja 2, bi lahko privedlo do paradoksalnih rezultatov. Zato bi bilo treba pojasniti, da minimalni standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ne bi smeli upoštevati samo neposrednih emisij iz podjetij, ampak tudi emisije, ocenjene na podlagi življenjskega cikla, ter torej vključevati emisije toplogrednih plinov s področja 3. Vendar je zaradi nezadostne kakovosti podatkov, ki so trenutno na voljo za emisije toplogrednih plinov s področja 3, treba določiti ustrezno časovnico za njihovo postopno uvedbo in za omejeno obdobje omogočiti uporabo rezerv fosilnih goriv. Ta časovnica za postopno uvedbo bi morala temeljiti na seznamu gospodarskih dejavnosti iz Uredbe (ES) št. 1893/2006.

(9)

Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali imeti možnost, da podjetjem pripišejo večjo utež na podlagi ciljev glede razogljičenja, ki so si jih ta zadala. Zato bi bilo treba določiti posebna pravila za cilje glede razogljičenja, o katerih poročajo posamezna podjetja.

(10)

Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, bi morale odražati njihovo sposobnost razogljičenja iz enega leta v drugo. Ta krivulja minimalnega razogljičenja bi se morala izračunati z uporabo scenarija IPCC. Poleg tega bi bilo treba za preprečevanje lažnega zelenega oglaševanja določiti pogoje za odstopanje od krivulje razogljičenja in za pravico do nadaljnjega označevanja referenčne vrednosti kot referenčne vrednosti EU za podnebni prehod ali kot referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom.

(11)

Glavni parameter za izračun krivulje razogljičenja bi morala biti intenzivnost toplogrednih plinov, saj ta parameter zagotavlja primerljivost med sektorji in ni pristranski v korist ali škodo določenega sektorja. Za izračun intenzivnosti toplogrednih plinov je potrebna tržna kapitalizacija zadevnega podjetja. Kadar pa se referenčne vrednosti uporabljajo za podjetniške instrumente s fiksnim donosom, tržna kapitalizacija morda ne bo na voljo za podjetja, ki nimajo kotirajočih lastniških vrednostnih papirjev. Zato bi bilo treba določiti, da bi moralo biti, kadar se referenčne vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, uporabljajo za podjetniške instrumente s fiksnim donosom, upravljavcem referenčnih vrednosti dovoljeno, da namesto na podlagi intenzivnosti toplogrednih plinov izračunanih emisij toplogrednih plinov uporabljajo tiste, izračunane na podlagi absolutnih vrednosti.

(12)

Za zagotovitev primerljivosti in doslednosti podatkov o emisijah toplogrednih plinov bi bilo treba določiti pravila za izračun sprememb intenzivnosti toplogrednih plinov ali absolutnih emisij toplogrednih plinov.

(13)

Za doseganje ciljev Pariškega sporazuma je potrebno, da imajo referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, izhodiščni odstotek zmanjšanja izpostavljenosti do s toplogrednimi plini intenzivnih sredstev glede na njihove matične referenčne vrednosti ali osnovne naložbene bazene. Vendar bi moral biti ta odstotek zmanjšanja večji za referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ki so v osnovi ambicioznejše od referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod.

(14)

Referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ne bi smele prispevati k spodbujanju naložb v finančne instrumente, ki jih izdajajo podjetja, ki kršijo globalne standarde, kot so načela globalnega dogovora Združenih narodov (UNGC). Zato je treba določiti posebna merila za izključitev, ki temeljijo na podnebnih ali drugih okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) vidikih. Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod bi morale v skladu s časovnico iz Uredbe (EU) 2016/1011 ta merila za izključitev izpolnjevati od 31. decembra 2022.

(15)

Da bi podprli zmanjšanje uporabe virov energije, ki onesnažujejo okolje, in ustrezen prehod na obnovljive vire energije, je primerno tudi, da so podjetja, ki ustvarijo več kot določen odstotek svojih prihodkov iz premoga, nafte ali plina, izključena iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. Pri določanju teh posebnih izključitev bi bilo treba upoštevati spremembe deleža teh virov energije v globalni oskrbi s primarno energijo med letom 2020 in letom 2050, kot je predvideno v scenariju IPCC. Konkretneje se v skladu s preglednico 2.6 posebnega poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C pričakuje, da se bo med letoma 2020 in 2050 poraba premoga zmanjšala za 57 % do 99 %, poraba nafte pa za 9 % do 93 %, medtem ko naj bi se poraba plina povečala za 85 % ali zmanjšala za 88 %. Plin se lahko uporabi pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, zlasti kot nadomestek za premog, kar pojasnjuje širši pričakovani razpon njegovega razvoja, čeprav povprečno pričakovano zmanjšanje njegove porabe znaša 40 %. Iz istega razloga je treba izključiti podjetja, ki več kot določen odstotek svojih prihodkov ustvarijo z dejavnostmi proizvodnje električne energije.

(16)

Za zagotovitev preglednosti glede metodologije, ki se uporablja za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, je primerno določiti pravila o potrebnih razkritjih, ki zadevajo krivuljo razogljičenja in vire podatkov za obe kategoriji referenčnih vrednosti. Iz istega razloga je primerno določiti zahteve po razkritju za upravljavce referenčnih vrednosti, ki uporabljajo ocene za podatke o emisijah toplogrednih plinov, ne glede na to, ali jih zagotavljajo zunanji ponudniki podatkov ali ne.

(17)

Da bi podprli uskladitev metodologije za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, je primerno določiti pravila o kakovosti in točnosti virov podatkov –

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

V skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 232/2012 (3), sta snovi sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) in rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124) trenutno dovoljeni kot aditiva za živila v kategoriji živil 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“, in sicer oba pri najvišji dovoljeni vsebnosti 200 mg/kg za uporabo samo v nadomestkih lososa na osnovi vrst rib Theragra chalcogramma in Pollachius virens. Agencija je 15. julija 2014 in 23. septembra 2009 izdala mnenji, v katerih je določila sprejemljiv dnevni vnos (ADI) za snov sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) (4) v višini 4 mg/kg telesne mase/dan in sprejemljiv dnevni vnos za snov rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124) (5) v višini 0,7 mg /kg telesne mase/dan. Agencija je v mnenjih z dne 15. julija 2014 in 21. aprila 2015 (6) ugotovila, da nobena od ocen izpostavljenosti za navedena aditiva za nobeno skupino prebivalstva ni presegla njihovega sprejemljivega dnevnega vnosa.

(4)

4. februarja 2019 je bil vložen zahtevek za spremembo pogojev uporabe snovi sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) in rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124) v kategoriji živil 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“, da bi se odobrila uporaba navedenih snovi v nadomestkih lososa na osnovi vrste rib Clupea harengus. V zahtevku je navedena zahteva po sedanji najvišji dovoljeni vsebnosti 200 mg/kg, vendar je pojasnjeno, da so dejanske ravni uporabe precej nižje, in sicer od ene do dveh desetin najvišje dovoljene vsebnosti pri obeh snoveh. Zahtevek je bil dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(5)

Snovi sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) in rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124), kadar se uporabljata kot barvili, dajeta nadomestkom lososa na osnovi vrste rib Clupea harengus želen stabilen odtenek, izboljšujeta njihove organoleptične lastnosti in jih naredita vizualno privlačnejše.

(6)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če zadevna posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi.

(7)

Snovi sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) in rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124) sta odobreni za uporabo v široki paleti živil. V najnovejših ocenah izpostavljenosti, ki jih je izvedla Agencija, kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je bilo potrjeno, da je splošna izpostavljenost precej nižja od sprejemljivega dnevnega vnosa tudi v najbolj konservativnem regulativnem scenariju glede najvišje dovoljene vsebnosti. Odobrene uporabe v nadomestkih lososa na osnovi Theragra chalcogramma in Pollachius virens so bile vključene v navedene ocene izpostavljenosti. Ker so nadomestki lososa na osnovi Clupea harengus namenjeni kot alternativa nadomestkom lososa na osnovi Theragra chalcogramma in Pollachius virens, se poraba nadomestkov lososa pri potrošnikih ne bi smela bistveno spremeniti. Poleg tega so ravni uporabe snovi sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) in rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124), ki so potrebne za doseganje želenega učinka v nadomestkih lososa na osnovi Clupea harengus, bistveno nižje od dovoljene najvišje vsebnosti. Zato se ne pričakuje, da bo predlagana uporaba znatno vplivala na splošno izpostavljenost potrošnikov navedenim aditivom za živila, ki bi zato morala ostati pod sprejemljivim dnevnim vnosom.

(8)

Vnosi za skupino II, skupino III in likopen (E 160d) v kategoriji živil 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“ se trenutno nanašajo samo na „nadomestke lososa“. Za zagotovitev jasnosti in pravne varnosti v zvezi s tem izrazom bi bilo treba besedilo navedenih vnosov spremeniti tako, da se navede, da dovoljena uporaba zadeva „nadomestke lososa“ na osnovi vrste rib Theragra chalcogramma, Pollachius virens in Clupea harengus.

(9)

Zato je primerno spremeniti kategorijo živil 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“ v delu E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008, da se dovoli uporaba snovi sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) in rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124) v nadomestkih lososa na osnovi vrste rib Clupea harengus in da se v vnosih za skupino II, skupino III in likopen (E 160d) navedejo vrste rib, na osnovi katerih so lahko izdelani „nadomestki lososa“.

(10)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Družba Kemin Foods L.C. (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 20. decembra 2018 v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 Komisiji predložila vlogo za dajanje suhe cele celice alge Euglena gracilis na trg Unije kot novega živila. V vlogi je bila zahtevana uporaba suhe cele celice alge Euglena gracilis kot novega živila v številnih kategorijah živil za splošno populacijo, in sicer: v ploščicah za zajtrk, žitnih in beljakovinskih ploščicah; v jogurtu; v napitkih na osnovi jogurta; v sadnih sokovih, smutijih in nektarjih, zelenjavnih sokovih; v pijačah s sadno aromo; v napitkih kot nadomestnih obrokih. Vložnik je zahteval tudi uporabo suhe cele celice alge Euglena gracilis v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), razen tistih, ki so namenjena dojenčkom, in v popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), razen popolnih prehranskih nadomestkov za nadzor nad telesno težo za dojenčke.

(4)

Vložnik je pri Komisiji vložil tudi zahtevek za varstvo pravno zaščitenih podatkov za več študij, ki so bile predložene v podporo vlogi, in sicer za in vitro študije o fermentaciji (5), bakterijski test povratnih mutacij (6), in vivo mikronukleus test (7), študijo o akutni toksičnosti pri podganah (8), 14-dnevno študijo toksičnosti pri vnosu s hrano/palatibilnosti pri podganah (9) in 90-dnevno študijo toksičnosti pri vnosu s hrano pri podganah (10).

(5)

Komisija se je v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 13. maja 2019 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo prosila za znanstveno mnenje z oceno suhe alge Euglena gracilis kot novega živila.

(6)

Agencija je 25. marca 2020 sprejela znanstveno mnenje z naslovom „Safety of dried whole cell Euglena gracilis as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283“ (11) (Varnost suhe cele celice alge Euglena gracilis kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283). Navedeno mnenje je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283.

(7)

V navedenem mnenju je Agencija ugotovila, da je suha alga Euglena gracilis varna pri predlaganih uporabah in ravneh uporabe. Zato je znanstveno mnenje Agencije zadosten razlog za ugotovitev, da je suha alga Euglena gracilis pod posebnimi pogoji uporabe v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)

V skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1798 (12) so popolni prehranski nadomestki za nadzor nad telesno težo namenjeni zdravim pretežkim ali debelim odraslim osebam, ki želijo doseči zmanjšanje telesne teže. Zato se suha alga Euglena gracilis lahko odobri za uporabo v popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo samo za odrasle, ne pa tudi za dojenčke, otroke in mladostnike.

(9)

Agencija je v svojem mnenju navedla, da so bili podatki iz 90-dnevne študije toksičnosti pri vnosu s hrano pri podganah podlaga za določitev varnosti novega živila. Zato se šteje, da brez podatkov iz neobjavljenega poročila o navedeni študiji ne bi bilo mogoče priti do ugotovitev o varnosti suhe alge Euglena gracilis.

(10)

Komisija je od vložnika zahtevala, da dodatno pojasni predloženo utemeljitev v zvezi s svojo zahtevo za pravno zaščitene podatke iz 90-dnevne študije toksičnosti pri vnosu s hrano pri podganah in pojasni svojo zahtevo za izključno pravico do sklicevanja na navedeno študijo, kot je navedeno v členu 26(2)(b) Uredbe (EU) 2015/2283.

(11)

Vložnik je izjavil, da je imel v času vložitve vloge v skladu z nacionalno zakonodajo lastninsko in izključno pravico do sklicevanja na navedeno študijo ter da zato tretje osebe ne morejo zakonito dostopati do navedene študije, je uporabljati ali se sklicevati na navedene podatke.

(12)

Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283. V skladu s tem Agencija v petih letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe ne bi smela uporabiti 90-dnevne študije toksičnosti pri vnosu s hrano pri podganah iz vložnikove dokumentacije v korist poznejšega vložnika. V skladu s tem bi bilo treba dajanje suhe alge Euglena gracilis na trg Unije omejiti na vložnika za navedeno obdobje.

(13)

Vendar omejevanje odobritve suhe alge Euglena gracilis in sklicevanja na študijo, ki jo vsebuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika drugim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za odobritev dajanja na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo takšno odobritev v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija mora v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 predložiti osnutek izvedbenega akta o odobritvi dajanja novega živila na trg Unije in posodobitvi seznama Unije.

(4)

Družba NuLiv Science (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 7. junija 2018 v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 Komisiji predložila vlogo za dajanje izvlečka iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus na trg Unije kot novega živila. Vložnik je zaprosil, da se izvleček iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus uporablja kot novo živilo v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) za splošno odraslo populacijo, razen prehranskih dopolnil za nosečnice. Vložnik je Komisijo zaprosil tudi za varstvo pravno zaščitenih podatkov, predloženih v vlogi.

(5)

Komisija se je v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 22. oktobra 2018 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo prosila za znanstveno mnenje z oceno izvlečka iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus kot novega živila.

(6)

Agencija je 24. marca 2020 sprejela znanstveno mnenje z naslovom „Safety of a botanical extract derived from Panax notoginseng and Astragalus membranaceus (AstraGinTM) as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283“ (4) (Varnost izvlečka iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus (AstraGinTM) kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283). Navedeno mnenje je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283.

(7)

Agencija je v svojem mnenju ugotovila, da je izvleček iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus varen pri vnosu do 0,5 mg/kg telesne teže na dan, kar ustreza največjemu vnosu 35 mg/dan za ciljno populacijo, tj. za odrasle, razen nosečnic.

(8)

Mnenje Agencije vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da je izvleček iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus pod ocenjenimi pogoji uporabe v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(9)

Agencija je v svojem mnenju navedla, da so bili toksikološki podatki iz 28-dnevne študije toksičnosti z oralno gavažo s ponavljajočim odmerkom AstraGinTM pri podganah (5), bakterijskega testa povratnih mutacij (Ames test) za AstraGinTM (6), 90-dnevne študije oralne toksičnosti s ponavljajočim odmerkom Astragin® pri podganah Wistar (7), testa „Lastniški izvleček iz Panax notoginseng: in vitro mikronukleus test v celicah CHO-K1“ (8) in testa „Izvleček iz Astragalus membranaceus: in vitro mikronukleus test v celicah CHO-K1“ (9) podlaga za določitev varnosti novega živila. Zato se šteje, da brez podatkov iz neobjavljenih poročil o navedenih študijah ne bi bilo mogoče priti do ugotovitev o varnosti izvlečka iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus.

(10)

Komisija je po prejemu mnenja Agencije od vložnika zahtevala, da dodatno pojasni predloženo utemeljitev v zvezi s svojo zahtevo za pravno zaščitene podatke iz 28-dnevne študije toksičnosti z oralno gavažo s ponavljajočim odmerkom AstraGinTM pri podganah, bakterijskega testa povratnih mutacij (Ames test) za AstraGinTM, 90-dnevne študije oralne toksičnosti s ponavljajočim odmerkom Astragin® pri podganah Wistar, testa „Lastniški izvleček iz Panax notoginseng: in vitro mikronukleus test v celicah CHO-K1“ in testa „Izvleček iz Astragalus membranaceus: in vitro mikronukleus test v celicah CHO-K1“ ter da pojasni svojo zahtevo za izključno pravico do sklicevanja na navedene podatke, kot je navedeno v členu 26(2)(b) Uredbe (EU) 2015/2283.

(11)

Vložnik je izjavil, da je imel v času vložitve vloge lastninsko in izključno pravico do sklicevanja na navedene študije ter da zato tretje osebe ne morejo zakonito dostopati do navedenih študij, jih uporabljati ali se sklicevati na navedene podatke.

(12)

Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283. Zato Agencija v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe ne bi smela uporabiti toksikoloških podatkov iz študij iz dokumentacije vložnika, na podlagi katerih je ugotovila varnost novega živila in sprejela sklepe o varnosti izvlečka iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus ter brez katerih ne bi mogla oceniti novega živila, v korist poznejšega vložnika. Zato bi bilo treba dajanje izvlečka iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus na trg Unije za navedeno obdobje omejiti na vložnika.

(13)

Vendar omejevanje odobritve izvlečka iz Panax notoginseng in Astragalus membranaceus in sklicevanja na študije, ki jih vsebuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika drugim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za odobritev dajanja na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo tako odobritev v skladu z uredbo (EU) 2015/2283.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/760 (3) je bilo v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 odobreno dajanje na trg biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila za uporabo v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke.

(4)

Družba Skotan S.A. (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 22. avgusta 2018 v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 Komisiji predložila vlogo za dajanje s kromom obogatene biomase kvasovke Yarrowia lipolytica na trg Unije kot novega živila. Vložnik je zahteval, da se s kromom obogatena biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica uporablja kot novo živilo v prehranskih dopolnilih, razen v prehranskih dopolnilih za dojenčke in majhne otroke. Najvišje dovoljene ravni uporabe, ki jih predlaga vložnik, znašajo 2 g na dan za otroke, stare 3 do 9 let, in 4 g na dan za mladostnike in odrasle.

(5)

Komisija se je v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 18. februarja 2019 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo prosila za znanstveno mnenje z oceno biomase kvasovke (Yarrowia lipolytica), ki vsebuje krom, kot novega živila.

(6)

Agencija je 23. januarja 2020 sprejela znanstveno mnenje „Safety of chromium-enriched biomass of Yarrowia lipolytica as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283“ (5) (Varnost s kromom obogatene biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila na podlagi Uredbe (EU) 2015/2283). Navedeno mnenje je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283.

(7)

Agencija je v svojem mnenju navedla, da je biomasa kvasovke (Yarrowia lipolytica), ki vsebuje krom, varna pri predlaganih uporabah in ravneh uporabe, kadar se uporablja v prehranskih dopolnilih, namenjenih splošni populaciji, starejši od 3 let.

(8)

V mnenju Agencije je dovolj razlogov za ugotovitev, da so predlagani pogoji uporabe biomase kvasovke (Yarrowia lipolytica), ki vsebuje krom, skladni s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1331/2008 določa ureditev postopkov za posodobitev seznamov snovi, katerih trženje je odobreno v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Uredbo (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Uredbo (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (področne zakonodaje).

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 234/2011 (5) vsebuje določbe o vsebini, pripravi in vložitvi zahtevkov za posodobitev seznamov Unije po posamezni področni zakonodaji. Navedena uredba določa podrobno ureditev za preverjanje veljavnosti zahtevkov za aditive za živila, encime za živila in arome za živila ter vrsto informacij, ki bi jih bilo treba vključiti v mnenje Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Z Uredbo (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bila spremenjena Uredba (ES) št. 178/2002 (7) in Uredba (ES) št. 1331/2008. Namen navedenih sprememb je okrepiti preglednost in trajnost ocenjevanja tveganja EU na vseh področjih prehranske verige, za katera Agencija pripravi znanstveno oceno tveganja, vključno s področji aditivov za živila, encimov za živila in arom za živila.

(4)

Kar zadeva dajanje v promet aditivov za živila, encimov za živila ter arom za živila in sestavin z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih, so bile s spremembami Uredbe (ES) št. 178/2002 uvedene nove določbe, ki se med drugim nanašajo na: splošno svetovanje osebja Agencije pred predložitvijo zahtevka na zahtevo morebitnega predlagatelja ter obveznost uradnega obveščanja o študijah, ki jih naročijo ali izvedejo nosilci dejavnosti v podporo zahtevku, in posledice neizpolnjevanja navedene obveznosti. Uvedene so bile tudi določbe o javnem razkritju vseh znanstvenih podatkov, študij in drugih informacij v podporo zahtevkom s strani Agencije, razen zaupnih informacij, na začetku postopka ocene tveganja, ki mu sledi posvetovanje s tretjimi osebami. S spremembami so bile določene tudi posebne postopkovne zahteve za predložitev zahtev za zaupno obravnavo in njihovo oceno s strani Agencije v zvezi z informacijami, ki jih predloži predlagatelj, kadar Komisija zaprosi za mnenje Agencije.

(5)

Uredba (EU) 2019/1381 je spremenila tudi Uredbo (ES) št. 1331/2008, da bi se vanjo vključile določbe, ki zagotavljajo skladnost s prilagoditvami Uredbe (ES) št. 178/2002 in upoštevajo sektorske posebnosti glede zaupnih informacij.

(6)

Glede na področje uporabe in uporabo vseh navedenih sprememb bi bilo treba Uredbo (ES) št. 234/2011 prilagoditi spremembam v zvezi z vsebino, pripravo in vložitvijo zahtevkov za posodobitev seznamov Unije po posamezni področni zakonodaji, ureditvijo za preverjanje veljavnosti zahtevkov in informacijami, ki jih je treba vključiti v mnenja Agencije. Uredba (ES) št. 234/2011 bi se zlasti morala sklicevati na standardne oblike zapisa podatkov in zahtevati, da se v zahtevkih zagotovijo informacije, ki dokazujejo skladnost z zahtevo po uradnem obveščanju iz člena 32b Uredbe (ES) št. 178/2002. Poleg tega bi bilo treba v njej tudi pojasniti, da je ocena skladnosti z zahtevo po obveščanju del preverjanja veljavnosti zahtevka.

(7)

Poleg tega bi bilo ob upoštevanju dejstva, da je Agencija odgovorna za upravljanje zbirke podatkov o študijah v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002, Komisiji treba omogočiti, da se v okviru preverjanja veljavnosti zahtevkov posvetuje z Agencijo, da bi ugotovila, ali izpolnjujejo ustrezne zahteve iz navedenega člena.

(8)

Kadar se med oceno tveganja v skladu s členom 32c(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 opravijo javna posvetovanja, bi moralo mnenje Agencije vključevati tudi rezultate navedenih posvetovanj v skladu z zahtevami glede preglednosti, ki veljajo za Agencijo.

(9)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 27. marca 2021 in za zahtevke, predložene od navedenega datuma, tj. od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2019/1381.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa pravila za dajanje na trg in uporabo novih živil v Uniji.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2468 (2) določa upravne in znanstvene zahteve za tradicionalna živila iz tretjih držav.

(3)

Uredba (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je spremenila Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbo (EU) 2015/2283. Namen navedenih sprememb je okrepiti preglednost in trajnost ocenjevanja tveganja na vseh področjih prehranske verige v EU, za katera Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pripravi znanstveno oceno tveganja, vključno s področjem tradicionalnih živil iz tretjih držav.

(4)

V zvezi z dajanjem tradicionalnih živil iz tretjih držav na trg so bile s spremembami Uredbe (ES) št. 178/2002 uvedene nove določbe, ki med drugim zadevajo: splošno svetovanje osebja Agencije na zahtevo morebitnega vložnika ali priglasitelja pred predložitvijo ter obveznost uradnega obveščanja o študijah, ki jih naročijo ali izvedejo nosilci dejavnosti v podporo vlogi ali priglasitvi, in posledice neizpolnjevanja navedene obveznosti. Prav tako je uvedla določbe o javnem razkritju s strani Agencije vseh znanstvenih podatkov, študij in drugih informacij v podporo vlogam, razen zaupnih informacij, na začetku postopka ocenjevanja tveganja, čemur sledi posvetovanje s tretjimi stranmi. S spremembami so se določile tudi posebne postopkovne zahteve za vložitev zahtev za zaupno obravnavo in njihovo oceno s strani Agencije v zvezi z informacijami, ki jih predloži vložnik, kadar Komisija zaprosi za mnenje Agencije.

(5)

Uredba (EU) 2019/1381 je spremenila tudi Uredbo (EU) 2015/2283, da bi se zagotovilo, da Agencija javno razkrije priglasitve, kadar predloži ustrezno utemeljene pripombe glede varnosti, ter bi vključevala določbe, ki zagotavljajo skladnost s prilagoditvami Uredbe (ES) št. 178/2002 in upoštevajo sektorske posebnosti v zvezi z zaupnimi informacijami.

(6)

Glede na področje uporabe in uporabo vseh navedenih sprememb bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2468 prilagoditi spremembam glede vsebine, priprave in predložitve priglasitev in vlog iz členov 14 in 16 Uredbe (EU) 2015/2283, ureditve za preverjanje veljavnosti priglasitev in vlog ter informacij, ki jih je treba vključiti v mnenje Agencije. Zlasti bi se morala Izvedbena uredba (EU) 2017/2468 sklicevati na standardne oblike zapisa podatkov in zahtevati, da se v vlogah zagotovijo informacije, ki dokazujejo skladnost z zahtevo po uradnem obveščanju iz člena 32b Uredbe (ES) št. 178/2002. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da je ocena skladnosti z zahtevo po uradnem obveščanju del preverjanja veljavnosti vloge.

(7)

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju dejstva, da je Agencija odgovorna za upravljanje zbirke podatkov o študijah v skladu s členom 32b Uredbe (ES) št. 178/2002, omogočiti Komisiji, da se v okviru preverjanja veljavnosti prijav in vlog posvetuje z Agencijo, zlasti da bi ugotovila, ali priglasitev ali vloga izpolnjuje ustrezne zahteve iz navedenega člena.

(8)

Kadar se med ocenjevanjem tveganja v skladu s členom 32c(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 opravijo javna posvetovanja, bi moralo mnenje Agencije vključevati tudi rezultate navedenih posvetovanj v skladu z zahtevami glede preglednosti, ki veljajo za Agencijo.

(9)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 27. marca 2021 ter za prijave in vloge, predložene od navedenega datuma, tj. od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2019/1381.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Člen 7 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 (2) v povezavi s Prilogo VI k navedeni uredbi določa seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, katerih vnos na ozemlje Unije je prepovedan, ter tretjih držav, skupin tretjih držav ali določenih območij tretjih držav, za katere velja prepoved, kot je določeno v členu 40(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

(2)

Člen 8(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 v povezavi s Prilogo VII k navedeni uredbi določa seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s poreklom iz tretjih držav ter ustreznih posebnih zahtev za njihov vnos na ozemlje Unije, kot je določeno v členu 41(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

(3)

Člen 8(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 v povezavi s Prilogo VIII k navedeni uredbi določa seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s poreklom z ozemlja Unije ter ustreznih posebnih zahtev za njihove premike po ozemlju Unije, kot je določeno v členu 41(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

(4)

Od sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 je postalo jasno, da je treba v določenih izjemnih primerih sprejeti določene izvedbene akte o začasnih prepovedih ali posebnih zahtevah glede vnosa nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije ali njihovih premikov po njem na podlagi člena 28(1), 30(1), 40(2), (41)2, 42(3), 42(4) ali 49(1) Uredbe (EU) 2016/2031, da se obravnavajo posebna fitosanitarna tveganja, ki še niso ustrezno ocenjena. Tako bo mogoče fitosanitarna tveganja, na katera se nanašajo navedene prepovedi ali posebne zahteve, nadalje oceniti in določiti njihov fitosanitarni status.

(5)

Člena 7 in 8 Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 bi morala zato določati, da se zadevne prepovedi ali posebne zahteve uporabljajo brez poseganja v navedene akte.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) 2019/2072 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je na podlagi člena 6(1) Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor za sprejemanje ustreznih sklepov o imenovanju poveljnika sil EU v vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (v nadaljnjem besedilu: Atalanta).

(2)

Politični in varnostni odbor je 25. junija 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/895 (2), s katerim je za poveljnika sil EU za Atalanto imenoval kontraadmirala Riccarda MARCHIÒJA.

(3)

Poveljnik operacije EU za Atalanto je priporočil, da se za novega poveljnika sil EU od 3. decembra 2020 imenuje kapitan Diogo ARROTEIA.

(4)

Vojaški odbor EU je 22. oktobra 2020 to priporočilo podprl.

(5)

Sklep (SZVP) 2020/895 bi bilo zato treba razveljaviti.

(6)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo –

(1)

Komisija je 28. novembra 2014 prejela uradno pritožbo, ki sta jo vložila nemški proizvajalec stekla GMB Glasmanufaktur Brandenburg GmbH (v nadaljnjem besedilu: GMB) in njegova matična družba Interfloat Corporation (v nadaljnjem besedilu: Interfloat) s sedežem v Lihtenštajnu (v nadaljnjem besedilu skupaj: pritožnik). Pritožnik je trdil, da je njegov neposredni konkurent Ducatt nv (v nadaljnjem besedilu: Ducatt) od flamske regije (Belgija) prejel državno pomoč, ki je nezakonita in nezdružljiva z notranjim trgom.

(2)

Komisija je Belgijo z dopisom z dne 19. maja 2016 obvestila, da se je odločila začeti postopek iz prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi z domnevno pomočjo, dodeljeno podjetju Ducatt (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(3)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe o ukrepih iz zadevnega sklepa.

(4)

Belgijski organi so svoje pripombe glede sklepa o začetku postopka predložili 20. junija 2016 (3) in 19. julija 2016.

(5)

Komisija je prejela pripombe pritožnika 17. junija 2016, 18. avgusta 2016, 13. septembra 2016 in 6. oktobra 2016. Posredovala jih je belgijskim organom, ki so svoje pripombe podali v dopisu z dne 23. januarja 2017.

(6)

Komisija je 30. januarja 2017 od belgijskih organov zahtevala dodatne informacije, ti pa so jih Komisiji poslali 27. marca 2017.

(7)

Belgijski organi so 14. junija 2017 Komisijo obvestili o stečaju podjetja Ducatt 20. maja 2017, nakar se je Komisija 23. junija 2017 sestala s predstavniki belgijskih organov.

(8)

Komisija se je 5. julija 2017 sestala s pritožnikom in njegovimi pravnimi zastopniki.

(9)

Belgijski organi so 10. julija 2017 Komisiji poslali dodatne informacije, ki jih je ta zahtevala na sestanku 23. junija 2017.

(10)

Komisija je 20. novembra 2017, 22. junija 2018 in 31. januarja 2020 od Belgije zahtevala dodatne informacije. Belgijski organi so odgovorili 15. decembra 2017, 27. avgusta 2018 ter 4. marca in 12. maja 2020.

(11)

Komisija je zahtevala tudi dodatne informacije od stečajnih upraviteljev podjetja Ducatt 18. julija 2017, 25. julija 2017, 7. in 9. marca 2018, 16. maja 2018 in 28. januarja 2019. Stečajni upravitelji podjetja Ducatt so odgovorili 22. julija 2017, 6. marca 2018, 9. marca 2018, 30. marca 2018, 30. maja 2018 in 29. januarja 2019.

(12)

Komisija je s pritožnikom izmenjala tudi naslednje dopise: od pritožnika je dopise prejela 3. aprila 2018, 2. aprila 2019 in 26. januarja 2020, nanje pa je odgovorila 24. aprila 2018, 6. maja 2019 in 10. februarja 2020. Komisija je s pritožnikom 26. julija 2018 in 27. marca 2019 opravila tudi telefonska pogovora.

(13)

Komisija je 26. marca 2020 prejela dopis pritožnika, s katerim jo je ta uradno pozval, naj ukrepa v skladu s členom 265(2) PDEU.

(14)

Ducatt je spin-off podjetje podjetja d’Emgo nv (v nadaljnjem besedilu: Emgo), ki je skupno podjetje, v katerem imata enaka deleža podjetji Philips in Osram, ustanovljeno pa je bilo leta 1966 za proizvodnjo steklenih bučk, namenjenih za izdelavo žarnic in steklenih cevi, iz katerih naj bi se izdelovale fluorescenčne sijalke. Podjetje Ducatt sta novembra 2010 ustanovila (takratni) direktor za inovacije podjetja Emgo (prek Vercundus bvba) in (takratni) direktor za finance in računovodstvo podjetja Emgo (prek ArsiCO bvba).

(15)

Zaradi sprememb zakonodaje Unije, s katerimi se je prepovedala prodaja žarnic po 1. septembru 2009, je bila dejavnost „steklenih bučk“ podjetja Emgo odsvojena in januarja 2011 vključena v podjetje Ducatt, da bi se ohranila delovna mesta in strokovno znanje v sektorju proizvodnje stekla. Uprava podjetja Ducatt je želela vstopiti na trg stekla za sončne panele in je od leta 2011 veliko vlagala v stroje, ki so potrebni za ta namen.

(16)

Poleg obeh ustanovnih podjetij Vercundus bvba in ArsiCO bvba imajo ali so imele v podjetju Ducatt različne deleže naslednje pravne osebe: Limburgse Reconversie Maatschappij („LRM“), Participatie Maatschappij Vlaanderen („PMV“), Capricorn Cleantech Fund („CCF“), Quest for Growth („QFG“), Belfius, VF Capital („VFC“), VMF in Aro. Poleg tega je v določenem obdobju določeno število deležev imela v lasti fizična oseba, in sicer […] (*).

(17)

Pritožnik je proizvajalec stekla za sončne panele in neposredni konkurent upravičenca do domnevne pomoči, podjetja Ducatt. Pritožnik trdi, da je podjetje Ducatt prejelo približno 70 milijonov EUR nezakonite državne pomoči, ki je nezdružljiva z notranjim trgom, od državne banke Belfius ter podjetij LRM in PMV, ki sta investicijski družbi v lasti flamske regije.

(18)

Po mnenju pritožnika je bila domnevna pomoč v obliki posojil in povečanj kapitala, odobrenih po netržnih pogojih od ustanovitve podjetja Ducatt leta 2011, ki so bila uporabljena za ustanovitev podjetja in za začetek proizvodnje ter stalno kritje njegovih izgub.

(19)

Komisija je začela formalni postopek preiskave, da bi ugotovila, ali so naslednji ukrepi v korist podjetja Ducatt pomenili državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in, če je bilo temu tako, ali so bili združljivi z notranjim trgom.

(20)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvome o tem, ali so bila naslednja povečanja kapitala, ki sta jih vpisali podjetji LRM in PMV za znesek v višini […] EUR, dodeljena pod tržnimi pogoji:

(21)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvome o tem, ali so bila poleg posojil, preoblikovanih v lastniški kapital, kakor je navedeno v točki 20 zgoraj, naslednja posojila, ki sta jih odobrili podjetji LRM in PMV za znesek v višini […] EUR, odobrena pod tržnimi pogoji:

(22)

Komisija je v sklepu o začetku postopka prav tako izrazila dvome o tem, ali sta bila povečanje kapitala in prestrukturiranje posojil delničarjev iz novembra 2015 opravljena pod tržnimi pogoji. To je vključevalo na eni strani povečanje kapitala, ki ga je vpisalo podjetje LRM v gotovini v višini […] EUR (poleg pretvorbe […] EUR iz posojila 13), in na drugi strani odkup preostalih neporavnanih delov posojila 10 s strani LRM od drugih strank ter odpis delov glavnice in obresti posojil 10, 11 in 12 s strani LRM.

(23)

11. maja 2017 je bila javno razglašena insolventnost podjetja Solarworld, ki je bilo glavna stranka podjetja Ducatt, s katerim je slednje ustvarilo približno 30 % svojega prometa.

(24)

Nato se je upravni odbor podjetja Ducatt 20. maja 2017 odločil, da bo začel stečajni postopek podjetja. Stečaj podjetja Ducatt je bil razglašen 20. maja 2017 s sklepom o stečaju, ki ga je izdalo sodišče za gospodarske spore v Hasseltu 23. maja 2017, v njem pa so bili imenovani tudi trije stečajni upravitelji.

(25)

V juliju 2017 je gospodarska dejavnost podjetja Ducatt v celoti in dokončno prenehala po prekinitvi pogodb vseh delavcev podjetja Ducatt in ustavitvi proizvodnje (4).

(26)

Ker stečajni upravitelji avgusta 2017 niso prejeli nobenih ponudb za prodajo dejavnosti podjetja Ducatt, ki so še naprej izvajale, so prek spletne dražbe več različnim kupcem prodali sredstva podjetja Ducatt, ki niso povezana s proizvodnjo (pohištvo, računalniki, nadomestni deli, oprema za prevoz, zaloge, material za pakiranje, naprave za čiščenje itd.).

(27)

Glavna sredstva podjetja Ducatt, povezana s proizvodnjo, je podjetje Ducatt zakupilo od tretjih oseb, ki so jih prevzele po njegovem stečaju. Zlasti prostore in del strojev (proizvodna hala s steklarsko pečjo, pisarne in logistični kompleks) je prevzela lizinška družba LRM Lease nv, linije za obdelavo stekla (za steklo, ki prihaja iz steklarske peči) pa so prevzele lizinške družbe ING Equipment Lease, KBC Lease in ES Finance.

(28)

Informacije, ki jih je predložila Belgija, kažejo, da so proizvodni obrati in pisarne trenutno prazni, medtem ko so deli logističnega kompleksa oddani v najem kot prostor za skladiščenje različnim logističnim podjetjem. Načrtuje se rušenje proizvodne hale in pisarn, obnova zemljišča, na katerem so bile zgrajene, in nadaljnje oddajanje prostorov v najem logističnim podjetjem. Steklarska peč je bila odstranjena iz proizvodne hale in razstavljena, kamniti deli peči so bili prodani prek spletne dražbe najvišjim ponudnikom, drugi deli peči pa so po neuspešnih poskusih prodaje na spletnih dražbah končali med odpadki.

(29)

Belgija je pokazala, da obveznosti podjetja Ducatt v stečaju znašajo približno 33,8 milijona EUR, dolgovi tega podjetja do prednostnih upnikov (predvsem iz naslova zaposlenih, odhodkov za socialno varnost, bank in najemniških podjetij) 14,3 milijona EUR, sredstva podjetja Ducatt v stečaju pa približno 3,6 milijona EUR.

(30)

Poleg tega, če bi Komisija ocenila, da je državna pomoč, ki jo je Belgija odobrila podjetju Ducatt, nezakonita in nezdružljiva z notranjim trgom, ter bi odredila izterjavo te pomoči, zahteva Belgije za izterjavo državne pomoči v okviru stečajnega postopka podjetja Ducatt ne bi bila prednostna v skladu z belgijsko zakonodajo o insolventnosti. Ker je sredstev veliko premalo za poplačilo prednostnih upnikov, ni realno pričakovati, da bi bilo mogoče poplačati neprednostne upnike, četudi samo delno.

(31)

Neizogibno prenehanje podjetja Ducatt še ni izvedeno samo zaradi več tekočih sodnih postopkov, ki so povezani s terjatvami upnikov in nekaterih delavcev. Izid teh postopkov v ničemer ne bo spremenil dejstva, da skupni znesek prednostnega dolga presega vrednost sredstev podjetja Ducatt.

(32)

Komisija opozarja, da so pooblastila, podeljena Komisiji v skladu s členoma 107 in 108 PDEU, namenjena preprečevanju dodeljevanja pomoči, ki ni združljiva z notranjim trgom. Kar zadeva izterjavo, je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pooblastilo Komisije, da državi članici naloži izterjavo pomoči, za katero meni, da ni združljiva z notranjim trgom, namenjeno ponovni vzpostavitvi stanja pred dodelitvijo nezdružljive pomoči (5).

(33)

Z drugimi besedami, eden od ciljev nadzora državnih pomoči je preprečiti dodeljevanje pomoči, ki je nezakonita in nezdružljiva z notranjim trgom. Drugi cilj je zagotoviti, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izkrivljanjem konkurence, ki ga povzroča državna pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(34)

V obravnavani zadevi podjetju Ducatt ni več mogoče dodeliti nobene pomoči. Sklep o razglasitvi že odobrenih ukrepov za državno pomoč, ki je nezdružljiva z notranjim trgom, in odreditvi izterjave te pomoči vsekakor ne bi privedel do izterjave (ker izterjava očitno ni mogoča) in ne bi imel nobenega vpliva na poplačilo terjatev drugih upnikov.

(35)

Komisija zlasti ugotavlja, da je gospodarska dejavnost podjetja Ducatt dokončno prenehala zaradi (i) prekinitve vseh pogodb delavcem podjetja Ducatt, ki so zdaj večinoma zaposleni pri drugih delodajalcih, ter (ii) razgradnje proizvodnih obratov podjetja Ducatt in prodaje vseh sredstev, ki niso povezana s proizvodnjo podjetja Ducatt, več različnim kupcem.

(36)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je bilo glavno proizvodno sredstvo podjetja Ducatt, in sicer steklarska peč, ki jo je prevzelo podjetje LRM Lease, razgrajeno, zato ga ni mogoče ponuditi nobenemu udeležencu na trgu, prostori, ki jih je prevzelo podjetje LRM Lease, pa se ne uporabljajo za namene, povezane z gospodarsko dejavnostjo podjetja Ducatt. Nazadnje Komisija ugotavlja, da so linije za obdelavo stekla v lasti zasebnih podjetij, neodvisnih od podjetja Ducatt in flamske regije, katerih poslovna strategija je dajanje sredstev v najem in ne opravljanje proizvodnih dejavnosti, ki bi bile primerljive z dejavnostmi podjetja Ducatt. Zato Komisija meni, da je izključena vsaka možnost, da bi katero koli drugo podjetje nadaljevalo gospodarske dejavnosti podjetja Ducatt.

(37)

Komisija ugotavlja tudi, da nalog za izterjavo ne bi imel nobenega vpliva na poplačilo državne pomoči ali drugih zahtevkov. Po belgijskem stečajnem pravu bi se zahtevek za izterjavo državne pomoči v primeru negativnega sklepa Komisije, ki bi vključeval tako izterjavo, vpisal kot neprednostna terjatev v tabelo terjatev podjetja Ducatt. Prednostne terjatve upnikov podjetja Ducatt v stečajnem postopku precej presegajo znesek sredstev podjetja v stečaju. Zato tudi če bi Komisija ocenila, da je podjetje Ducatt prejelo nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, izterjava, ki bi temeljila na takem sklepu, ne bi bila mogoča in ne bi imela nobenega vpliva na rezultat povračila terjatev neprednostnim upnikom podjetja Ducatt.

(38)

Edini razlog za ohranjanje podjetja Ducatt brez kakršne koli gospodarske dejavnosti je, da se počaka na izid več tekočih sodnih postopkov v zvezi s terjatvami upnikov in delavcev. Ko bodo ti postopki zaključeni, bo podjetje Ducatt neizogibno prenehalo in bo izbrisano iz registra gospodarskih družb.

(39)

V teh okoliščinah sklep Komisije, s katerim bi se zadevni ukrepi opredelili kot nezdružljiva pomoč, ne bi imel nobenega praktičnega učinka, zato formalni postopek preiskave, uveden na podlagi prvega pododstavka člena 108(2) PDEU v zvezi z zadevnimi ukrepi, ne služi več nobenemu namenu –