(1)

Sklep Sveta št. 376/2014/EU (2) je Portugalski dovolil uporabo nižje trošarinske stopnje v avtonomni regiji Madeira za lokalno proizveden in porabljen rum in likerje ter v avtonomni regiji Azori za lokalno proizvedene in porabljene likerje in žganja, ki je lahko nižja od najnižje trošarinske stopnje za alkohol, določene z Direktivo Sveta 92/84/EGS (3), vendar ne sme biti več kot 75 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje za alkohol.

(2)

Februarja 2019 so portugalski organi zaprosili Komisijo, naj predloži predlog sklepa Sveta o podaljšanju roka za dovoljenje iz Sklepa št. 376/2014/EU pod enakimi pogoji ter naj razširi geografsko področje uporabe na celinski del Portugalske z bolj omejenim znižanjem za nadaljnje obdobje sedmih let, in sicer od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

(3)

Proizvajalci v avtonomnih regijah Madeira in Azori se soočajo s težavami pri dostopu do trgov zunaj navedenih regij, pri čemer so regionalni in lokalni trgi edini možni trgi za prodajo nekaterih alkoholnih proizvodov. Ti proizvajalci se soočajo z dodatnimi stroški, ker so surovine kmetijskega izvora zaradi majhnosti, razdrobljenosti in nizke ravni mehanizacije kmetijskih gospodarstev dražje kot pod običajnimi pogoji proizvodnje. Poleg tega je donos predelovanja sladkornega trsa zaradi topografije, podnebja, zemlje in obrtne proizvodnje nižji od donosa v drugih najbolj oddaljenih regijah. Hkrati prevoz nekaterih surovin in embalažnih materialov, ki se ne proizvajajo lokalno, na otoke pomeni dodatne stroške.

(4)

Za Azore je njihova otoška lega še dodatna težava, ker so pri tej skupini otokov razdalje med otoki velike. Prevoz v teh odročnih in otoških regijah še zvišuje dodatne stroške. Enako velja za nekatera nujna potovanja in pošiljke na celino. Dodatni stroški nastanejo tudi zaradi skladiščenja končnih proizvodov, ker lokalna poraba ne more absorbirati celotne proizvodnje, zlasti v primeru proizvodnje ruma. Majhnost regionalnega trga zvišuje stroške na enoto, zlasti zaradi neugodnega razmerja med fiksnimi stroški in donosom. Zadevni proizvajalci imajo nenazadnje dodatne stroške, ki jih običajno prevzamejo lokalna gospodarstva, zlasti višje stroške za delo in energijo.

(5)

Proizvodnja ruma se je povečala zaradi povečane pridelave sladkornega trsa. Medtem ko se določen rum stara ali uporablja kot osnova za likerje, se neprodane količine ruma skladiščijo pod stroški, ki dodatno prispevajo k dodatnim stroškom za proizvajalce. Zaradi dodatnih stroškov proizvajalci v avtonomnih regijah Madeira in Azori ne morejo konkurirati proizvajalcem zunaj navedenih regij, saj so cene končnega proizvoda višje, zaradi česar ne morejo dostopati do drugih trgov. To vprašanje bi se rešilo z dostopom do trga na celinskem delu Portugalske z nižjimi trošarinskimi stopnjami.

(6)

Da bi preprečili resno omejevanje razvoja avtonomnih regij Madeira in Azori ter da bi ohranili industrijo alkohola in delovna mesta, ki jih slednja zagotavlja v navedenih regijah, je treba področje uporabe dovoljenja iz Sklepa št. 376/2014/EU podaljšati in razširiti.

(7)

Sklep št. 376/2014/EU se uporablja do 31. decembra 2020. Zaradi jasnosti je treba sprejeti nov sklep, ki Portugalski dovoljuje uporabo nižje trošarinske stopnje v avtonomnih regijah Madeira in Azori.

(8)

Glede na to, da davčna ugodnost ne presega okvirov, potrebnih za izravnavo dodatnih stroškov, in da je obseg zadevnih količin še naprej majhen, davčna ugodnost pa omejena na porabo v avtonomnih regijah Madeira in Azori ter na celinskem delu Portugalske, ukrep ne ogroža celovitosti in povezanosti pravnega reda Unije.

(9)

Da bi Komisija lahko ocenila, ali so še vedno izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo dovoljenje, bi morala Portugalska Komisiji do 30. septembra 2025 predložiti poročilo o spremljanju.

(10)

Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) –

(1)

S Sklepom Sveta št. 189/2014/EU (2) je Franciji dovoljeno, da na ozemlju celinske Francije za prodajo „tradicionalnega“ ruma, proizvedenega na Gvadelupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku in Reunionu, uporabi znižano trošarinsko stopnjo, ki je lahko nižja od najnižje trošarinske stopnje, določene z Direktivo Sveta 92/84/EGS (3), vendar ne sme biti več kot 50 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje za alkohol. Znižanje trošarinske stopnje je omejeno na letno kvoto 144 000 hektolitrov čistega alkohola. To dovoljenje preneha veljati 31. decembra 2020.

(2)

Francoski organi so 18. oktobra 2019 pozvali Komisijo, da predloži predlog sklepa Sveta o podaljšanju roka za dovoljenje iz Sklepa št. 189/2014/EU z višjo kvoto za nadaljnje obdobje sedmih let, in sicer od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

(3)

Zaradi majhnosti lokalnega trga lahko destilarne v štirih najbolj oddaljenih regijah, ki jih navedeno dovoljenje zajema, razvijajo svoje dejavnosti le, če imajo zadosten dostop do trga v celinski Franciji, ki je glavno tržišče za njihov rum (65 % ruma). Težavnost konkuriranja „tradicionalnega“ ruma na trgu Unije se lahko pripiše dvema parametroma: višjim proizvodnim stroškom in višjim davkom na steklenico, saj se „tradicionalni“ rum običajno trži z višjo vsebnostjo alkohola in v večjih steklenicah.

(4)

Proizvodni stroški vrednostne verige sladkorni trs - sladkor - rum v štirih najbolj oddaljenih regijah so višji kot v ostalih regijah sveta. Zlasti oddaljenost, težavna topografija in podnebje teh štirih najbolj oddaljenih regij močno vplivajo na stroške sestavin in proizvodnje. Poleg tega so stroški dela višji kot v sosednjih državah, saj se na Gvadelupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku in Reunionu uporablja francoska socialna zakonodaja. Te najbolj oddaljene regije morajo upoštevati tudi okoljske in varnostne standarde Unije, ki vključujejo pomembne naložbe in stroške, ki niso neposredno povezani s produktivnostjo, tudi če je del teh naložb sofinanciran iz strukturnih skladov Unije. Poleg tega so destilarne v teh najbolj oddaljenih regijah manjše od destilarn mednarodnih skupin. To ustvarja višje proizvodne stroške na enoto proizvoda.

(5)

„Tradicionalni“ rum, ki se prodaja v celinski Franciji, se običajno trži v večjih steklenicah (36 % ruma se prodaja v enolitrskih steklenicah) in z višjimi stopnjami alkohola (med 40° in 59°) kot konkurenčni proizvodi na osnovi ruma, ki se običajno tržijo v 0,7-litrskih steklenicah s stopnjo alkohola 37,5°. Višje ravni vsebnosti alkohola pomenijo po drugi strani višje trošarine, višje „cotisation sur les boissons alcooliques“ (znane tudi kot „vignette sécurité sociale“) (VSS) in tudi višji davek na dodano vrednost (DDV) na liter prodanega ruma. Znižana trošarinska stopnja, ki ni več kot 50 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje za alkohol, zato ostaja sorazmerna s kumulativnimi dodatnimi stroški zaradi višjih proizvodnih stroškov in višjih trošarin, VSS in DDV.

(6)

Zato bi bilo prav tako treba upoštevati izredne stroške, ki izhajajo iz desetletje dolge tržne prakse prodaje „tradicionalnega“ ruma z višjo vsebnostjo alkohola in s tem povzročajo višje davke.

(7)

Davčna ugodnost, ki zajema usklajene trošarine in VSS, ki jo je treba dovoliti, mora ostati sorazmerna, da ne ogrozi celovitosti in povezanosti pravnega reda Unije, tudi ohranjanja neizkrivljene konkurence na notranjem trgu in politik državne pomoči.

(8)

Fiskalna ugodnost do danes ni vplivala na notranjitrg, saj se je tržni delež „tradicionalnega“ ruma v zadnjih letih zmanjšal za 11 % zaradi vse večje porabe alkoholnih pijač na osnovi ruma.

(9)

Da bi se izognili resni omejitvi gospodarskega razvoja najbolj oddaljenih francoskih regij ter omogočili nadaljnje delovanje industrije sladkorni trs - sladkor - rum in delovna mesta, ki jih ta v najbolj oddaljenih francoskih regijah zagotavlja, je treba podaljšati dovoljenje in povečati letno kvoto dovoljenja iz Sklepa št. 189/2014/EU.

(10)

Da ta sklep ne bi ogrozil notranjega trga, je treba največje količine ruma s poreklom iz francoskih čezmorskih departmajev, ki so upravičene do ukrepa, omejiti na 153 000 hektolitrov čistega alkohola na leto.

(11)

Glede na to, da davčna ugodnost ne presega okvirov, potrebnih za izravnavo dodatnih stroškov, in da je obseg zadevnih količin še naprej majhen, davčna ugodnost pa omejena na porabo v celinski Franciji, ukrep ne ogroža celovitosti in povezanosti pravnega reda Unije.

(12)

Da bi Komisija lahko ocenila, ali so še vedno izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo dovoljenje, bi morala Francija Komisiji do 30. septembra 2025 predložiti poročilo o spremljanju.

(13)

Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Unije (PDEU) –

(1)

V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter ob upoštevanju strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih omejitev najbolj oddaljene regije, vključno z oddaljenostjo, izoliranostjo, majhnostjo, težavno topografijo in ekonomsko odvisnostjo od maloštevilnih izdelkov, Svet sprejme posebne ukrepe, namenjene zlasti določanju pogojev za uporabo Pogodb za te regije, vključno s skupnimi politikami.

(2)

Zato bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bodo določeni pogoji za uporabo PDEU v navedenih regijah. Takšni ukrepiupoštevajo posebne značilnosti in omejitve teh regij, ne da bi s tem ogrozili celovitost in povezanost pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami.

(3)

Gospodarska odvisnost Kanarskih otokov od storitvenega sektorja in zlasti turizma, kot je izmerjeno v deležu BDP regije, ki je povezan s tem sektorjem, predstavlja znatno omejitev. Ta sektor ima bistveno večjo vlogo v gospodarstvu Kanarskih otokov kot industrijski sektor.

(4)

Kombinacija izoliranosti in otoške lege, ki sta značilna za otočje, ovirata prosti pretok oseb, blaga in storitev ter sta druga največja omejitev, s katero se soočajo Kanarski otoki. Lokacija otokov povečuje njihovo odvisnost od zračnega in pomorskega prevoza. Prevoz do teh oddaljenih otokov, z njih in na njih dodatno povečuje proizvodne stroške za lokalne industrije. Proizvodni stroški so višji, saj so te oblike prevoza manj učinkovite in dražje od cestnega ali železniškega prometa.

(5)

Naslednja posledica te izolacije so višji proizvodni stroški, povezani z odvisnostjo otokov od uvoza surovin in energije, obveznostjo ustvarjanja zalog in težavami z dobavo proizvodne opreme.

(6)

Majhnost trga in nizka raven izvoznih dejavnosti, geografska razdrobljenost otočja ter obveznost ohranjati raznolike majhne proizvodne linije zaradi izpolnjevanja zahtev majhnega trga omejujejo možnosti za ekonomijo obsega.

(7)

V številnih primerih so na Kanarskih otokih specializirane in vzdrževalne storitve težje dostopne ali dražje, isto pa velja za izobraževanja vodstvenih delavcev in tehnikov ter iskanje podizvajalcev ali širjenje poslov zunaj regionalnega trga. Majhna izbira oblik distribucije tudi vodi k prevelikim zalogam.

(8)

Kar zadeva okolje, so zaradi odstranjevanja odpadkov in obdelave strupenih odpadkov okoljski stroški višji. Ti stroški so višji, ker na Kanarskih otokih ni obratov za recikliranje, razen za določene izdelke, zaradi česar je treba odpadke odvažati in obdelati zunaj ozemlja Kanarskih otokov.

(9)

Davek znan kot „Arbitrio sobre Importaciones y Entregas de Mercancías en las Islas Canarias“ (v nadaljnjem besdilu: davek AIEM) je namenjen neodvisnemu razvoju sektorjev industrijske proizvodnje Kanarskih otokov in diverzifikaciji gospodarstva Kanarskih otokov.

(10)

Odločba Sveta 2002/546/ES (2), ki je bila sprejeta na podlagi člena 299 Pogodbe ES, je prvotno dovoljevala Španiji, da do 31. decembra 2011 uporablja oprostitve ali znižanja davka AIEM, za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih. Priloga k navedeni odločbi je vsebovala seznam izdelkov, za katere bi se lahko uporabljale oprostitve ali znižanja davka. Razlika v obdavčitvi lokalno proizvedenih in drugih izdelkov ne bi smela presegati 5, 15 ali 25 odstotnih točk, odvisno od izdelka.

(11)

S Sklepom Sveta št. 895/2011/EU (3) je bila Odločba Sveta št. 2002/546/ES spremenjena in obdobje njene uporabe je bilo podaljšano do 31. decembra 2013.

(12)

S Sklepom Sveta št. 1413/2013/EU (4) je bila Odločba 2002/546/ES nadalje spremenjena in obdobje njene uporabe je bilo podaljšano do 30. junija 2014.

(13)

Sklep Sveta št. 377/2014/EU (5) je Španijo pooblastil, da do 31. decembra 2020 uporablja oprostitve ali znižanja davka AIEM, za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih. Priloga k navedenemu sklepu vsebuje seznam izdelkov, za katere se lahko uporabljajo oprostitve ali znižanja davka.

(14)

Skrbno preverjanje razmer potrjuje, da je treba odobriti zahtevek Španije za podaljšanje pooblastitve.

(15)

Najvišja stopnja diferencirane obdavčitve, ki se lahko uporablja za zadevne industrijske izdelke, ne bi smela presegati 15 %. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morali biti španski organi sposobni določiti ustrezen odstotek za vsak izdelek. Dovoljena razlika v obdavčitvi ne bi smela presegati dokazanih dodatnih stroškov. Ne glede na to bi se morala ta davčna ugodnost uporabljati ob upoštevanju omejitve 150 milijonov EUR na leto, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(16)

V skladu z načelom subsidiarnosti in da bi zagotovili prožnost, bi bilo treba španskim organom omogočiti, da spremenijo seznam izdelkov in njihovo dovoljeno razliko v obdavčitvi, da se odraža dejanska raven dodatnih stroškov, ki nastanejo pri proizvodnji takih izdelkov na Kanarskih otokih. V tem okviru bi morali imeti španski organi možnost, da po potrebi uporabijo nižje diferencirane stopnje in določijo minimalni davek za določene izdelke, pod pogojem, da je vsaka sprememba v skladu s cilji iz člena 349 PDEU. Vsaka sprememba seznama izdelkov bi morala temeljiti na naslednjih merilih upravičenosti: obstoj lokalne proizvodnje, katere delež na lokalnem trgu znaša vsaj 5 %; obstoj znatnega uvoza blaga (tudi iz celinske Španije in drugih držav članic), ki bi lahko ogrozil ohranitev lokalne proizvodnje in katerega delež na lokalnem trgu znaša vsaj 10 %, in obstoj dodatnih stroškov, ki povečujejo neto ceno lokalne proizvodnje v primerjavi z izdelki, proizvedenimi drugje, ter ogrožajo konkurenčnost lokalno proizvedenih izdelkov.

(17)

Španskim organom bi moralo biti dovoljeno odstopanje od mejnih vrednosti tržnih deležev v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki vključujejo: delovno intenzivno proizvodnjo; proizvodnjo, ki je sicer strateškega pomena za lokalni razvoj; proizvodnjo, ki je podvržena cikličnim fluktuacijam; proizvodnjo na posebej prikrajšanih območjih, in proizvodnjo medicinskih izdelkov in osebne zaščitne opreme, potrebnih za reševanje zdravstvenih kriz. Španski organi bi morali imeti možnost, da spremenijo seznam izdelkov in njihovo dovoljeno razliko v obdavčitvi, pod pogojem, da je vsaka sprememba v skladu s cilji iz člena 349 PDEU.

(18)

Cilj spodbujanja socialno-ekonomskega razvoja Kanarskih otokov je z namenom davka AIEM in razporejanjem prihodka, ki ga prinaša, izraženi na nacionalni ravni. Vključitev prihodka od davka AIEM v vire ekonomskega in davčnega sistema Kanarskih otokov ter uporaba tega prihodka pri strategiji ekonomskega in socialnega razvoja, ki vključuje pospeševanje lokalnih dejavnosti, sta pravni obveznosti.

(19)

Oprostitve ali znižanja davka AIEM bi morala veljati sedem let. Da bi Komisija lahko ocenila, ali so še vedno izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo pooblastitev, bi morali španski organi Komisiji do 30. septembra 2025 predložiti poročilo o spremljanju.

(20)

Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 PDEU –

(1)

Sklep Sveta št. 940/2014/EU (2) francoskim organom dovoljuje, da uporabijo oprostitve ali znižanja pristaniških pristojbin v najbolj oddaljenih francoskih regijah za izdelke, ki so navedeni v Prilogi k navedenemu sklepu, ki so proizvedeni lokalno v teh najbolj oddaljenih regijah. Najvišja dovoljena razlika v obdavčitvi glede na zadevni izdelek in zadevni čezmorski departma znaša 10, 20 ali 30 odstotnih točk. Sklep št. 940/2014/EU se uporablja do 31. decembra 2020.

(2)

Francija meni, da se najbolj oddaljene francoske regije še vedno soočajo z neugodnim konkurenčnim položajem, zato je Komisijo zaprosila za ohranitev sistema diferencirane obdavčitve, podobnega trenutno veljavnemu sistemu, tudi po 1. januarju 2021, in sicer do 31. decembra 2027.

(3)

Vendar je analiza seznamov izdelkov, za katere želijo francoski organi uporabiti diferencirano obdavčitev, dolgotrajen proces, ki zahteva preverjanje utemeljitve diferencirane obdavčitve in sorazmernosti za vsak izdelek, pri čemer je treba zagotoviti, da taka diferencirana obdavčitev ne more škoditi celovitosti in usklajenosti pravnega reda Unije, vključno s celovitostjo in usklajenostjo notranjega trga in skupnih politik.

(4)

Zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, so francoski organi v velikem zaostanku pri zbiranju vseh potrebnih informacij za to preverjanje. Zato to delo še ni dokončano.

(5)

Če do 1. januarja 2021 ne bo sprejet noben predlog, bi lahko nastala pravna praznina, ki bi izključila uporabo vsake diferencirane obdavčitve v najbolj oddaljenih francoskih regijah po 1. januarju 2021.

(6)

Da bi lahko zaključili preverjanje, ki je trenutno v teku, in dali Komisiji čas, potreben za predstavitev uravnoteženega predloga, ob upoštevanju različnih interesov, je zato potrebno dodatno obdobje šestih mesecev.

(7)

Sklep št. 940/2014/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba (EU) 2018/848 in zlasti del I Priloge II k Uredbi določa nekatere zahteve v zvezi z uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve in neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala.

(2)

Zaradi postopne odprave odstopanj od uporabe ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 53 Uredbe (EU) 2018/848 je pomembno, da se povečata proizvodnja in dajanje na trg ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve.

(3)

V skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) 2018/848 se rastlinski razmnoževalni material lahko trži kot material „iz preusmeritve“, če se upošteva vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve. V skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2018/848 morajo države članice zagotoviti vzpostavitev podatkovne zbirke, ki se redno posodablja in v kateri je naštet ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, razen sejancev, ter semenski krompir, ki je na voljo na njihovem ozemlju. Poleg tega člen 26(2) zahteva, da države članice vzpostavijo sisteme, ki izvajalcem dejavnosti, ki tržijo ekološki rastlinski razmnoževalni material ali rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve ter ga lahko dobavijo v zadostnih količinah in v razumnem roku, omogočajo prostovoljno in brezplačno javno objavo njihovih imen in kontaktnih podatkov ter informacij o razpoložljivem ekološkem rastlinskem razmnoževalnem materialu in rastlinskem razmnoževalnem materialu iz preusmeritve, kot je rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala ali iz ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo, razen sejancev, vendar vključno s semenskim krompirjem, ki je razpoložljiv, ter o količini tega materiala v teži in obdobju v letu, ko je razpoložljiv. Vendar člen 26(5) določa, da lahko države članice še naprej uporabljajo že obstoječe zadevne informacijske sisteme.

(4)

Zato je pomembno, da se v primeru, ko ekološki rastlinski razmnoževalni material ni na voljo v zadostni meri in se to dokaže z evidenco, zbrano v zgoraj navedenih podatkovnih zbirkah in sistemih, prednostno uporabi rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve pred neekološkim rastlinskim razmnoževalnim materialom. Poleg tega bi bilo treba v skladu s členom 6(i) Uredbe (EU) 2018/848 dovoliti uporabo samostojno proizvedenega ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve.

(5)

Ob upoštevanju trenutnih razhajajočih se praks v državah članicah je prav tako pomembno uskladiti posebna merila in pogoje za izdajo odobritev za uporabo neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kadar ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve nista na voljo v zadostnih količinah ali nista dovolj kakovostna. S takšno uskladitvijo bi se lahko preprečila morebitna nelojalna konkurenca pri ekološki pridelavi in zagotovila uporaba nekaterih previdnostnih določb za rastlinski razmnoževalni material, v primeru predpisane obdelave s fitosanitarnimi sredstvi pa bi moralo za parcelo veljati obdobje preusmeritve, kot je določeno v točkah 1.7.3 in 1.7.4 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848.

(6)

Kljub prizadevanjem izvajalcev dejavnosti, vključenih v pridelavo ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, je še vedno veliko vrst, podvrst ali sort, za katere ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve ni na voljo ter za katere je treba poenostaviti postopek odobritev z zmanjšanjem upravnega bremena, ne da bi pri tem ogrozili ekološko naravo proizvodov. Zato in da bi se zmanjšalo število zahtev za posamezne odobritve, je primerno določiti letne nacionalne splošne odobritve za vrste, podvrste ali sorte pod določenimi pogoji in sprejetje nacionalnih seznamov vrst ali podvrst, za katere so v zadostni količini na voljo ustrezne sorte rastlinskega razmnoževalnega materiala ali rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve. Z navedenim pristopom naj bi se omogočila omejitev uporabe posameznih odobritev. Poleg tega ti nacionalni seznami vsebujejo ustrezne informacije, ki naj bi po pričakovanjih povečale znanje in gotovost v sektorju ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter tako spodbudile nadaljnji razvoj tega zelo specializiranega proizvodnega sektorja in uporabo ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala.

(7)

Del I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848 –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za železov kelat lizina in glutaminske kisline. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za železov kelat lizina in glutaminske kisline kot krmni dodatek za vse živalske vrste in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 4. julija 2019 (2) in 25. maja 2020 (3) ugotovila, da železov kelat lizina in glutaminske kisline pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in varnost potrošnikov. Ugotovila je tudi, da je dodatek dražilen za oči in povzročitelj preobčutljivosti kože in dihal ter navedla, da obstaja tveganje za uporabnike dodatka ob vdihavanju. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da navedeni dodatek ne predstavlja dodatnega tveganja za okolje v primerjavi z drugimi dovoljenimi železovimi spojinami in da je učinkovit vir železa za vse živalske vrste. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena dodatka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za uporabnike dodatka izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo dodatka.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za L-glutamin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum NITE BP-02524, kot krmni dodatek za vse živalske vrste. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za L-glutamin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum NITE BP-02524, kot krmni dodatek za vse živalske vrste ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ (funkcionalna skupina „aminokisline, njihove soli in analogi“) in kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ (funkcionalna skupina „aromatične snovi“).

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 18. marca 2020 (2) ugotovila, da L-glutamin, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum NITE BP-02524, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je prav tako ugotovila, da je dodatek učinkovit vir glutamina za vse živalske vrste in da bi bilo treba L-glutamin kot dodatek zaščititi pred razgradnjo v vampu, da bi bil lahko v celoti učinkovit pri prežvekovalcih.

(5)

Kar zadeva uporabo kot aromatična snov, je Agencija navedla, da kadar se uporablja v priporočenem odmerku, ni potrebno dodatno dokazovanje učinkovitosti. Uporaba L-glutamina kot aromatične snovi v vodi za pitje ni dovoljena. Kadar se L-glutamin uporablja v priporočenem odmerku kot aromatična snov, ni verjetno, da bi vzbujal zaskrbljenost. Dejstvo, da uporaba L-glutamina kot aromatične snovi v vodi za pitje ni dovoljena, ne izključuje njegove uporabe v krmnih mešanicah, ki se dajejo prek vode. Določiti bi bilo treba omejitve in pogoje, da se omogoči boljši nadzor L-glutamina kot aromatične snovi. Na oznaki dodatka bi bilo treba navesti priporočeno vsebnost L-glutamina. Kadar je taka vsebnost presežena, bi bilo treba na oznaki premiksov navesti nekatere informacije.

(6)

Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(7)

Ocena L-glutamina, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum NITE BP-02524, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega dodatka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za L-valin. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za L-valin, ki ga proizvaja Escherichia coli KCCM 80159, kot krmni dodatek za vse živalske vrste ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „aminokisline, njihove soli in analogi“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 18. marca 2020 (2) ugotovila, da L-valin, ki ga proizvaja Escherichia coli KCCM 80159, kadar se uporablja kot dodatek k prehrani v ustreznih količinah, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je prav tako ugotovila, da je dodatek učinkovit vir esencialne aminokisline L-valin za uporabo v prehrani živali in da bi bilo treba dodatek zaščititi pred razgradnjo v vampu, da bi bil lahko učinkovit pri prežvekovalcih. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena L-valina, ki ga proizvaja Escherichia coli KCCM 80159, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedene snovi, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za L-lizin monohidroklorid, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum DSM 32932, in L-lizin sulfat, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KFCC 11043. Navedenima zahtevkoma so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za L-lizin monohidroklorid, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum DSM 32932, in L-lizin sulfat, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KFCC 11043, kot krmna dodatka za vse živalske vrste ter njuno uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „aminokisline, njihove soli in analogi“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 19. marca 2020 (2) ugotovila, da L-lizin monohidroklorid, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum DSM 32932, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je navedla tveganje za uporabnike, saj bi ga bilo treba šteti kot dražilnega za oči. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je v mnenju z dne 1. julija 2020 (3) ugotovila, da L-lizin sulfat, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KFCC 11043, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je prav tako ugotovila, da sta oba dodatka učinkovita vira aminokisline L-lizin za vse živalske vrste in da bi ju bilo treba zaščititi pred razgradnjo v vampu, da bi bila pri prežvekovalcih enako učinkovita kot pri neprežvekovalcih. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena L-lizina monohidroklorida, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum DSM 32932, in L-lizina sulfata, ki ga proizvaja Corynebacterium glutamicum KFCC 11043, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih snovi, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz 6-fitaze. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii CGMCC 12056, kot krmni dodatek za kokoši nesnice in druge nesnice ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 7. maja 2020 (2) ugotovila, da pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii CGMCC 12056, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje kokoši nesnic in drugih nesnic, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da bi bilo treba dodatek obravnavati kot morebitnega povzročitelja preobčutljivosti dihal. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je ugotovila, da je dodatek učinkovit kot zootehnični dodatek za izboljšanje prebavljivosti prehrane kokoši nesnic in drugih nesnic. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii CGMCC 12056, kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za mononatrijev glutamat, pridobljen s fermentacijo s Corynebacterium glutamicum KCCM 80188. Temu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za mononatrijev glutamat, pridobljen s fermentacijo s Corynebacterium glutamicum KCCM 80188, kot krmni dodatek za vse živalske vrste. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“.

(4)

Vložnik je zahteval dovoljenje za uporabo krmnega dodatka tudi v vodi za pitje. Vendar Uredba (ES) št. 1831/2003 za „aromatične snovi“ ne dopušča dovoljenja za uporabo v vodi za pitje. Zato uporaba mononatrijevega glutamata, pridobljenega s fermentacijo s Corynebacterium glutamicum KCCM 80188, v vodi za pitje ne bi smela biti dovoljena. Dejstvo, da uporaba dodatka kot aromatične snovi v vodi za pitje ni dovoljena, ne izključuje njegove uporabe v krmnih mešanicah, ki se dajejo prek vode.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 19. marca 2020 (2) ugotovila, da mononatrijev glutamat, pridobljen s fermentacijo s Corynebacterium glutamicum KCCM 80188, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je v mnenju navedla, da dodatek ni strupen pri vdihavanju, dražilen za kožo ali oči in ne povzroča preobčutljivosti kože. Agencija je tudi ugotovila, da je učinek mononatrijevega glutamata na povečanje okusa živila dobro dokazan, zato dodatno dokazovanje učinkovitosti v krmi ni potrebno. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analiznih metodah krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena mononatrijevega glutamata, pridobljenega s fermentacijo s Corynebacterium glutamicum KCCM 80188, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedene snovi, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Treba bi bilo določiti omejitve in pogoje, da se omogoči boljši nadzor. Na oznaki dodatka bi bilo treba zlasti navesti priporočeno vsebnost. Kadar je taka vsebnost presežena, bi bilo treba na oznaki premiksov navesti nekatere informacije.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/862 (2) je bila določena prilagoditvena stopnja za neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 za koledarsko leto 2020. Navedena prilagoditvena stopnja je bila določena na podlagi informacij, ki so na voljo v okviru osnutka proračuna za leto 2021, zlasti ob upoštevanju zneska finančne discipline v višini 487,6 milijona EUR za rezervo za krizne razmere v kmetijskem sektorju iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(2)

Navedena prilagoditvena stopnja je upoštevala tudi potrebo po uporabi finančne discipline, da bi se upoštevale letne zgornje meje iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1306/2013, kot je določeno v členu 26(1) navedene uredbe.

(3)

Medtem ko potreba po finančni disciplini ostaja 487,6 milijona EUR za rezervo za krizne razmere v kmetijskem sektorju, je iz predhodnih ocen v zvezi s prihodnjim dopolnilnim pismom Komisije št. 1 k osnutku proračuna za leto 2021, ki vsebuje napovedi za neposredna plačila in s trgom povezane odhodke, razvidno, da je treba prilagoditi stopnjo finančne discipline iz Izvedbene uredbe (EU) 2020/862.

(4)

Zato je na podlagi novih informacij, ki jih ima Komisija, primerno prilagoditi prilagoditveno stopnjo v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 pred 1. decembrom koledarskega leta, za katero se ta prilagoditvena stopnja uporablja.

(5)

Spremenjeni predlog za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (3) še ni bil sprejet. Kot previdnostni ukrep in ker je postopek odločanja za sprejetje navedene uredbe že v izjemno napredni fazi, bi bilo zato treba za izračun prilagoditvene stopnje uporabiti neto zneske, ki so na voljo za odhodke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada za proračunsko leto 2021, v višini 40 368,0 milijona EUR (vmesna zgornja meja iz sklepov Evropskega sveta z dne 21. julija 2020, prilagojena za prenose, ki jih države članice sporočijo v okviru dodelitev med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in neposrednimi plačili).

(6)

Praviloma kmetje, ki vložijo vlogo za pomoč za neposredna plačila za eno koledarsko leto (N), plačilo prejmejo v predpisanem plačilnem obdobju znotraj proračunskega leta (N + 1). Vendar lahko države članice izvedejo pozna plačila kmetom po preteku tega plačilnega obdobja znotraj določenih omejitev. Takšna pozna plačila se lahko izvedejo v naslednjem proračunskem letu. Pri uporabi finančne discipline za dano koledarsko leto se prilagoditvena stopnja ne bi smela uporabljati pri plačilih, za katera so bile vloge za pomoč vložene v koledarskih letih, za katera se finančna disciplina ne uporablja. Zato je za zagotovitev enakega obravnavanja kmetov primerno določiti, da se prilagoditvena stopnja uporablja samo za plačila, za katera so bile vloge za pomoč vložene v koledarskem letu, za katero se finančna disciplina uporablja, ne glede na to, kdaj se plačilo kmetom izvede.

(7)

V členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določeno, da se prilagoditvena stopnja za neposredna plačila, določena v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, uporablja samo za neposredna plačila, višja od 2 000 EUR, ki se odobrijo kmetom v ustreznem koledarskem letu. Poleg tega je v členu 8(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 določeno tudi, da se zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil prilagoditvena stopnja za Hrvaško uporablja šele od 1. januarja 2022. Prilagoditvena stopnja, ki se določi v tej uredbi, se zato ne bi smela uporabljati za plačila kmetom v navedeni državi članici.

(8)

Prilagojeno prilagoditveno stopnjo bi bilo treba upoštevati za izračun vseh plačil, ki se dodelijo kmetu na podlagi vloge za pomoč, vložene za koledarsko leto 2020. Zaradi jasnosti bi zato bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2020/862 razveljaviti.

(9)

Za zagotovitev, da se prilagojena prilagoditvena stopnja uporablja od datuma, ko bi bilo treba začeti z izplačili kmetom v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. decembra 2020 –

(1)

V odstavku 2.4.3 Priloge I k Sklepu Komisije (EU) 2017/2285 z dne 6. decembra 2017 o spremembi navodil za uporabnike, v katerih so predstavljeni koraki, ki jih je treba opraviti za pristop k sistemu EMAS, v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (2) so opredeljene zahteve za uporabo metode vzorčenja za preverjanje organizacij z več lokacijami.

(2)

V odstavku 2.4.3.3(a) navodil za uporabnike v Prilogi I k Sklepu (EU) 2017/2285 so opredeljeni sektorji, v katerih je mogoče dovoliti uporabo metode vzorčenja za preverjanje organizacij z več lokacijami (tabela 9).

(3)

Odstavek 2.4.3.3(b) navodil za uporabnike opredeljuje sektorje, v katerih je uporabo metode vzorčenja za preverjanje organizacij z več lokacijami mogoče dovoliti v pilotnih projektih (tabela 10), ter določa, da lahko odbor EMAS po pilotnem projektu in na podlagi ocene pilotnega projekta priporoči, naj se sektor vključi na seznam sektorjev, v katerih je dovoljena uporaba metode vzorčenja (tabela 9).

(4)

V Nemčiji sta bila izvedena pilotna projekta v sektorjih iz tabele 10: en projekt v sektorju trgovine na drobno (koda NACE 47.1) ter en projekt v sektorjih socialnega varstva z nastanitvijo (koda NACE 87) in socialnega varstva brez nastanitve (koda NACE 88). Ocena teh pilotnih projektov je bila predstavljena odboru EMAS.

(5)

Odbor EMAS je na podlagi ocene pilotnih projektov priporočil vključitev teh sektorjev na seznam sektorjev, v katerih je dovoljena uporaba metode vzorčenja za preverjanje organizacij z več lokacijami (tabela 9) –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom z zmanjšanim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu.

(2)

Uredba (ES) št. 66/2010 določa, da se uvedejo posebna merila za podeljevanje znaka EU za okolje glede na skupine proizvodov.

(3)

S Sklepom Komisije 2012/481/EU (2) so bila določena merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za skupino proizvodov „tiskan papir“. Obdobje veljavnosti teh meril in zahtev je bilo s Sklepom Komisije (EU) 2018/1590 (3) podaljšano do 31. decembra 2020.

(4)

S Sklepom Komisije 2014/256/EU (4) so bila določena merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za skupino proizvodov „proizvodi iz predelanega papirja“. Obdobje veljavnosti teh meril in zahtev je bilo s Sklepom Komisije (EU) 2017/1525 (5) podaljšano do 31. decembra 2020.

(5)

Da bi se dobra praksa za te skupine proizvodov bolj izrazila na trgu in da bi se upoštevale inovacije, uvedene v vmesnem obdobju, je primerno določiti nov sklop meril za tiskane proizvode iz papirja, pisarniške proizvode iz papirja in nosilne vrečke iz papirja.

(6)

V poročilu z dne 30. junija 2017 o preverjanju ustreznosti predpisov o znaku EU za okolje (6), v okviru katerega je bilo pregledano izvajanje Uredbe (ES) št. 66/2010, je bilo ugotovljeno, da je treba oblikovati bolj strateški pristop za znak EU za okolje, vključno z združevanjem tesno povezanih skupin proizvodov, kadar je to ustrezno.

(7)

V skladu s temi sklepi in ob posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje je primerno spremeniti merila za skupini proizvodov „tiskan papir“ in „proizvodi iz predelanega papirja“, ob upoštevanju sedanje uspešnosti, zanimanja deležnikov za te proizvode in morebitnih priložnosti v prihodnosti za večjo uporabo trajnostnih proizvodov in povpraševanje trga po njih.

(8)

Ker sta skupini proizvodov „tiskan papir“ in „proizvodi iz predelanega papirja“ tesno povezani, merila zanju pa se bodo prekrivala, je primerno sprejeti enoten sklep z eno prilogo za obe skupini proizvodov.

(9)

Ime skupine proizvodov bi bilo treba spremeniti v „tiskani proizvodi iz papirja, pisarniški proizvodi iz papirja in nosilne vrečke iz papirja“, da bi se bolje izrazila funkcionalnost proizvodov in zagotovila jasnost glede proizvodov, vključenih na področje uporabe skupine. Tako bi se morala povečati prepoznavnost shem za udeležence na trgu in zmanjšati upravno breme za nacionalne organe.

(10)

Poleg tega bi bilo treba v skladu s pregledom uvesti nekatere spremembe opredelitve skupine proizvodov „tiskani proizvodi iz papirja, pisarniški proizvodi iz papirja in nosilne vrečke iz papirja“, zlasti za zagotovitev jasnejšega razlikovanja med vrstami proizvodov.

(11)

V novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (7), sprejetem 11. marca 2020, je navedeno, da bodo v merila za podeljevanje znaka EU za okolje bolj sistematično vključene zahteve glede trajnosti, možnosti recikliranja in vsebnosti recikliranih materialov.

(12)

Spremenjena merila za podeljevanje znaka EU za okolje tiskanim proizvodom iz papirja, pisarniškim proizvodom iz papirja in nosilnim vrečkam iz papirja bi morala biti namenjena zlasti uporabi proizvodov na osnovi papirja, proizvedenih na bolj trajnosten način in pridobljenih iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari, ali recikliranih materialov. Nova merila bi morala temeljiti na pristopu analize življenjskega cikla ter biti namenjena spodbujanju energijsko učinkovitih proizvodnih postopkov in zmanjšanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS), ki prispevajo k fotokemični oksidaciji, toksičnosti za ljudi, izčrpavanju abiotskih virov, evtrofikaciji, zakisljevanju in podnebnim spremembam. Spremenjena merila bi morala omejevati uporabo nevarnih snovi, obravnavati emisije, ki nastanejo pri postopku tiskanja, zmanjšati količino odpadnega papirja, ki nastane pri postopku, in povečati možnost recikliranja proizvodov, ki prispeva k lažjemu prehodu na bolj krožno gospodarstvo.

(13)

Nova merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za posamezno skupino proizvodov bi morali veljati do 31. decembra 2028, pri čemer se za obe skupini proizvodov upošteva inovacijski ciklus.

(14)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba sklepa Komisije 2012/481/EU in 2014/256/EU razveljaviti.

(15)

Proizvajalcem, ki so za svoje proizvode pridobili znak EU za okolje za tiskane proizvode iz papirja ali proizvode iz predelanega papirja na podlagi meril iz Sklepa Komisije 2012/481/EU oziroma Sklepa Komisije 2014/256/EU, bi bilo treba omogočiti prehodno obdobje, da bodo imeli dovolj časa za prilagoditev svojih proizvodov tako, da bodo ustrezali novim merilom in zahtevam. Po sprejetju tega sklepa bi morali imeti proizvajalci na voljo omejeno obdobje, v katerem lahko predložijo vloge na podlagi meril, določenih v navedenih sklepih, ali novih meril iz tega sklepa. Dovoljenja za uporabo znaka EU za okolje, podeljena na podlagi meril iz starih sklepov, bi morala ostati veljavna 18 mesecev po datumu sprejetja tega sklepa.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

(1)

„mape z obročnim mehanizmom za vezavo“ pomenijo proizvode na osnovi papirja, ki se uporabljajo za shranjevanje dokumentov ali revij in so sestavljeni iz platnice, običajno iz kartona, in z obroči, ki držijo nevezane liste papirja skupaj, vključno z rinčnimi mapami in fascikli z vzvodnim mehanizmom;

(2)

„knjige“ pomenijo s sukancem ali lepilom vezane tiskane proizvode iz papirja s trdimi ali mehkimi platnicami, kar ne vključuje letnih poročil, rokovnikov, brošur, revij in katalogov, ki se redno izdajajo;

(3)

„proizvodi za vlaganje listov“ pomenijo proizvode, ki se uporabljajo za organizacijo, shranjevanje in zaščito papirnih dokumentov, vključno z visečimi mapami in fascikli z vzvodnim mehanizmom;

(4)

„mapa“ pomeni zložljivo ovojnico ali platnice za shranjevanje nevezanih listov papirja, vključno s proizvodi, med katere spadajo ločilni listi, etuiji za dokumente, mape z elastiko, viseče mape, kartonske škatle in preklopne mape;

(5)

„priloga“ pomeni dodaten list ali sklop listov, natisnjen neodvisno od tiskanega proizvoda iz papirja, ki se vstavi med strani tiskanega proizvoda iz papirja in se lahko odstrani (nevezana priloga) ali pa je vezan s stranmi tiskanega proizvoda iz papirja in tako tvori del celotnega proizvoda (vezana priloga), vključno z večstranskimi reklamami, knjižicami, brošurami, karticami za pošiljanje ali drugim promocijskim gradivom;

(6)

„embalaža“ pomeni vse proizvode iz kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo in predstavitev, od surovin do predelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku;

(7)

„nosilne vrečke iz papirja“ pomenijo proizvode na osnovi papirja, ki se uporabljajo za prenašanje ali prevažanje blaga;

(8)

„tiskani proizvod iz papirja“ pomeni proizvod s tiskarskim odtisom, ki nastane pri obdelavi tiskalnih materialov, ki se tiskajo na papir, vključno z dodelavo;

(9)

„pisarniški proizvodi iz papirja“ pomenijo pripomočke za pisanje in vlaganje listov, izdelane iz papirja, vključno z ovojnicami in pisarniškim materialom;

(10)

„ovojni papir“ pomeni list ali rolo papirja, ki se uporablja za zavijanje predmetov, kot so darila in paketi.