(1)

S Sklepom Sveta 2002/917/ES (1) je bil Sporazum o mednarodnih občasnih avtobusnih prevozih potnikov (Sporazum Interbus) (2) v imenu Unije sklenjen 3. oktobra 2002, veljati pa je začel 1. januarja 2003 (3).

(2)

Svet je 16. julija 2018 sprejel Sklep (EU) 2018/1195 (4) o podpisu Protokola k Sporazumu glede mednarodnih linijskih in posebnih linijskih prevozih (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(3)

Protokol je bil na voljo za podpis od 16. julija 2018 do 16. aprila 2019 in Unija ga je podpisala 11. aprila 2019. Nobena druga pogodbenica Sporazuma Interbus (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice) ni podpisala Protokola pred iztekom roka za podpis. Zato Protokol ni začel veljati.

(4)

Svet je 18. februarja 2020 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja za spremembo Protokola, da se izvedejo nekatere tehnične spremembe glede njegovega podpisa in začetka veljavnosti ter da se upošteva sprememba imena ene od pogodbenic.

(5)

Pogajanja o spremembi Protokola so se uspešno zaključila. Za podpis Protokola je bil določen nov rok, tj. dve leti. Poleg tega je bil Protokol spremenjen tako, da sta za začetek njegove veljavnosti potrebna odobritev ali ratifikacija s strani manjšega števila pogodbenic in čakalna doba po navedeni odobritvi ali ratifikaciji, krajša od tiste iz Sporazuma Interbus. V Protokolu se je tudi upoštevala sprememba imena nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Republiko Severno Makedonijo.

(6)

Zaradi jasnosti ter da bi se omogočila hiter podpis in začetek veljavnosti protokola, je primerno, da se pripravi nov, ustrezno spremenjen Protokol o mednarodnih linijskih in posebnih linijskih avtobusnih prevozih potnikov (v nadaljnjem besedilu: novi Protokol), ki bo upošteval dogovorjene spremembe in bo nadomestil Protokol, ki je bil na voljo za podpis do 16. aprila 2019.

(7)

Novi Protokol bi moral olajšati zagotavljanje mednarodnih linijskih in posebnih linijskih avtobusnih prevozov potnikov med pogodbenicami in s tem izboljšati potniške prometne povezave med njimi.

(8)

Zaradi olajšanja olajšanja uporabe novega Protokola in zlasti delovanja Skupnega odbora, ustanovljenega s členom 18 novega Protokola, novi Protokol večinoma ohranja podobna pravila, kot so določena v Sporazumu Interbus.

(9)

Novi Protokol za to, da se njegove koristi ne bi zamaknile preveč v prihodnost, določa, da začne veljati za tiste pogodbenice, ki so ga podpisale in odobrile ali ratificirale, ko ga podpišejo in odobrijo ali ratificirajo tri pogodbenice, vključno z Unijo.

(10)

Zato bi bilo treba v imenu Unije podpisati novi Protokol, s pridržkom njegove poznejše sklenitve –

(1)

Oskrba Unije z nekaterimi ribiškimi proizvodi je trenutno odvisna od uvoza iz tretjih držav. V zadnjih desetletjih je Unija postala bolj odvisna od uvoza, da bi lahko zadostila povpraševanju po ribiških proizvodih. Da ne bi bila ogrožena proizvodnja ribiških proizvodov v Uniji in da bi se njeni predelovalni industriji zagotovila zadostna oskrba z ribiškimi proizvodi, bi bilo treba opustiti ali znižati uvozne dajatve za več ribiških proizvodov v okviru tarifnih kvot ustreznega obsega. Da bi zagotovili pošteno konkurenco med uvoženimi ribiškimi proizvodi in ribiškimi proizvodi Unije na trgu Unije, bi bilo treba upoštevati tudi vpliv ukrepov na konkurenčnost proizvajalcev ribiških proizvodov EU.

(2)

Z Uredbo Sveta (EU) 2018/1977 (1) se je odprlo in zagotovilo upravljanje avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2019–2020. Ker se obdobje uporabe navedene uredbe izteče 31. decembra 2020, bi bilo treba za obdobje 2021–2023 sprejeti novo uredbo o tarifnih kvotah.

(3)

Vsi uvozniki v Uniji bi morali imeti enak in neprekinjen dostop do tarifnih kvot, določenih v tej uredbi, stopnje, določene za tarifne kvote, pa bi se morale neprekinjeno uporabljati za celotni uvoz zadevnih ribiških proizvodov v vse države članice do izčrpanja tarifnih kvot.

(4)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (2) določa sistem upravljanja tarifnih kvot, ki sledi kronološkemu vrstnemu redu datumov sprejema carinskih deklaracij za sprostitev v prosti promet. Tarifne kvote, odprte s to uredbo, bi morale upravljati Komisija in države članice v skladu s tem sistemom.

(5)

Pomembno je, da se vsem deležnikom zagotovijo preglednost, predvidljivost in pravna varnost. Ker je namen tarifnih kvot zagotoviti zadostno oskrbo predelovalne industrije Unije z ribiškimi proizvodi, bi bilo treba za upravičenost do kvot zahtevati minimalno obravnavo ali delovanje.

(6)

Zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravljanja tarifnih kvot bi bilo treba državam članicam dovoliti, da iz višine tarifne kvote črpajo potrebne količine, ki ustrezajo njihovemu dejanskemu uvozu. Ker postopek upravljanja zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, bi morala biti Komisija sposobna spremljati hitrost črpanja tarifnih kvot in o tem ustrezno obveščati države članice –

(1)

S Sklepom Sveta 87/369/EGS (1) je Unija odobrila Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (2) in Protokol o spremembah Konvencije (3) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o HS), s katero je bil med drugim ustanovljen Odbor za harmonizirani sistem (v nadaljnjem besedilu: Odbor za HS).

(2)

Na podlagi točk (b) in (c) člena 7(1) Konvencije o HS je Odbor za HS odgovoren za pripravo pojasnjevalnih opomb, mnenj o uvrstitvi ali drugih nasvetov o razlagi harmoniziranega sistema in pripravo priporočil za zagotovitev enotnosti pri razlagi in uporabi harmoniziranega sistema.

(3)

Na podlagi člena 8(2) Konvencije o HS se pojasnjevalne opombe, mnenja o uvrstitvi in drugi nasveti o razlagi harmoniziranega sistema ter priporočila za zagotovitev enotne razlage in uporabe harmoniziranega sistema, ki jih Odbor za HS pripravi na sejah (v nadaljnjem besedilu: sklepi Odbora za HS), štejejo za potrjene v Svetu Svetovne trgovinske organizacije (WCO), če najpozneje do konca drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila končana seja, na kateri so bili sprejeti, nobena pogodbenica Konvencije o HS ne obvesti generalnega sekretarja WCO o svoji zahtevi, da zadevo obravnava Svet WCO.

(4)

Člen 8(3) Konvencije o HS določa, da kadar se taka vprašanja posredujejo Svetu WCO po določbah člena 8(2) Konvencije o HS, Svet WCO potrdi take pojasnjevalne opombe, mnenja o uvrstitvi in druge nasvete ali priporočila, razen če katera koli članica Sveta WCO, ki je pogodbenica Konvencije o HS, zahteva, da se v celoti ali deloma vrnejo Odboru za HS v ponovno preučitev.

(5)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v WCO v zvezi s sprejetjem pojasnjevalnih opomb, mnenj o uvrstitvi ali drugih nasvetov o razlagi harmoniziranega sistema in priporočil za zagotovitev enotnosti pri razlagi Konvencije o HS, saj bodo zadevni sklepi, ki jih pripravi Odbor za HS, lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (4).

(6)

V interesu Unije je, da se stališča, ki jih Unija izrazi v Odboru za HS, določijo v skladu z načeli, merili in usmeritvami, ki urejajo tarifno uvrstitev blaga. Prav tako je v interesu Unije, da se ta stališča določijo hitro, da lahko Unija izvaja svoje pravice v Odboru za HS.

(7)

Da bi ohranili pravice Unije, bi morala imeti Komisija tudi možnost, da v imenu Unije zahteva, da se zadeva na podlagi člena 8(3) Konvencije o HS predloži Svetu WCO in Odboru za HS v ponovno preučitev, da se prepreči sprejetje sklepa v zvezi z zadevo, o kateri Svet ne more sprejeti stališča pred iztekom roka iz člena 8(2) Konvencije o HS ali pa je sprejel stališče, ki se po vsebini razlikuje od sklepa, ki ga je sprejel Odbor za HS.

(8)

Zaradi spreminjajoče se in zelo tehnične narave uvrstitve blaga v skladu s Konvencijo o HS, velikega števila vprašanj, obravnavanih na dveh sejah Odbora za HS, ki potekata vsako leto, in ker je na voljo malo časa za preučitev dokumentov, ki jih sekretariat WCO in pogodbenice izdajo za pripravo na seje Odbora za HS, ter ker mora zato stališče Unije upoštevati novosti, vključno z novimi tehničnimi in drugimi zadevnimi informacijami, predstavljenimi pred sejami Odbora za HS ali na njih, je treba v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Unije, vsebovanim v členu 13(2) Pogodbe o Evropski uniji, določiti potrebne ukrepe za podrobno določitev stališča Unije.

(9)

Glede na ponavljajočo se pozno razpoložljivost delovnih dokumentov pred sejami Odbora za HS in za ohranitev pravic in interesov Unije v okviru WCO bi morala Komisija pozvati sekretariat WCO, naj zagotovi razpoložljivost delovnih dokumentov v skladu s poslovnikom Odbora za HS, tako da se taki dokumenti pošljejo vsaj 30 dni pred začetkom zadevne seje.

(10)

Da bi zagotovili, da lahko Svet redno ocenjuje in po potrebi revidira ukrepe iz tega sklepa, ter v duhu lojalnega sodelovanja med institucijami Unije iz člena 13(2) Pogodbe o Evropski uniji, bi bilo treba veljavnost tega sklepa časovno omejiti –

(1)

V skladu s postopkom iz členov 19 do 22 Uredbe Sveta (EU) 2018/1877 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za 11. ERS) Komisija do 15. oktobra 2020 predloži predlog, ki določa: (a) zgornjo mejo letnega zneska prispevka za leto 2022; (b) letni znesek prispevka za leto 2021; (c) znesek prvega obroka prispevka za leto 2021 in (d) okvirno nezavezujočo napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2023 in 2024.

(2)

V skladu s členom 46 finančne uredbe za 11. ERS je Evropska investicijska banka (EIB) Komisiji sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja.

(3)

Člen 20(1) finančne uredbe za 11. ERS določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih evropskih razvojnih skladih (ERS). Zato bi bilo treba pozvati k vplačilu sredstev v sklopu 10. ERS za EIB ter 11. ERS za Komisijo.

(4)

Člen 55 finančne uredbe za 11. ERS določa, da se prispevki držav članic iz točke (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije, zmanjšajo za zneske iz projektov v okviru 10. ERS ali iz drugih prejšnjih ERS, za katere v skladu s členom 1(3) navedenega sporazuma niso bile prevzete obveznosti ali ki so se sprostili v skladu s členom 1(4) navedenega sporazuma, razen če Svet soglasno odloči drugače.

(5)

Člena 152 in 153 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3) določata, da Združeno kraljestvo ostane članica ERS do zaključka 11. ERS in vseh prejšnjih nezaključenih ERS. Vendar pa se delež Združenega kraljestva od sproščenih sredstev iz projektov v okviru 10. ERS ali prejšnjih ERS ne uporabi ponovno.

(6)

Svet je 24. oktobra 2019 s Sklepom (EU) 2019/1800 (4) na podlagi predloga Komisije določil zgornjo mejo letnega zneska prispevkov držav članic v ERS za leto 2021, in sicer v višini 3 700 000 000 EUR za Komisijo ter v višini 300 000 000 EUR za EIB –

(1)

Mandat članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se je iztekel 20. septembra 2020.

(2)

Svet je 2. oktobra 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/1392 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025 ter razveljavitvi in nadomestitvi Sklepa Sveta o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025, sprejetega 18. septembra 2020 (2). Svet je 22. oktobra 2020 in 30. oktobra 2020 sprejel dva nadaljnja sklepa o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025 (3). Eno mesto v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru za Francosko republiko in eno mesto za Slovaško republiko sta ostali prosti in ju je potrebno zapolniti z nadaljnjim sklepom o imenovanju, ki se bo uporabljal retroaktivno od 21. septembra 2020.

(3)

Slovaška republika je s pismom z dne 10. septembra 2020 predlagala Juraja SIPKA v imenovanje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025, da bi dopolnili seznam članov.

(4)

Francoska republika je s pismom z dne 18. septembra 2020 predlagala Bruna CHOIXA v imenovanje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025, da bi dopolnili seznam članov –