(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža krilatih rombov v vodah območij 8a, 8b, 8d in 8e s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Na podlagi točke 19 člena 287 Direktive 2006/112/ES lahko Hrvaška oprosti davčne zavezance, katerih letni promet v nacionalni valuti ne presega protivrednosti zneska v nacionalni valuti v višini 35 000 EUR po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa.

(2)

Hrvaška je z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2017/1768 (2) dobila dovoljenje, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: ukrep odstopanja), s katerim lahko oprosti plačila DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska v nacionalni valuti v višini 45 000 EUR po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa, do 31. decembra 2020 ali do začetka veljavnosti direktive o spremembi členov 281 do 294 Direktive 2006/112/ES, odvisno od tega, kar nastopi prej.

(3)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 18. maja 2020, je Hrvaška zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja ukrep odstopanja, in sicer do 31. decembra 2024, ki je datum, do katerega morajo države članice sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z Direktivo Sveta (EU) 2020/285 (3), ki določa enostavnejša pravila o DDV za mala podjetja in med drugim črta člen 287 Direktive 2006/112/ES, z učinkom od 1. januarja 2025.

(4)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 9. junija 2020 o zahtevi Hrvaške obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 11. junija 2020 Hrvaško uradno obvestila, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(5)

Glede na informacije, ki jih je predložila Hrvaška, se zdi, da razlogi za odstopanje v veliki meri ostajajo nespremenjeni in da višji prag ni vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje. Davčni zavezanci lahko še vedno izberejo splošno ureditev glede DDV.

(6)

Glede na morebiten pozitiven učinek ukrepa odstopanja na zmanjševanje upravnega bremena in stroškov izpolnjevanja obveznosti za mala podjetja in davčne organe ter glede na odsotnost vsakršnega večjega vpliva na skupne prihodke iz DDV bi bilo treba Hrvaški dovoliti, da še naprej uporablja ukrep odstopanja.

(7)

Dovoljenje za uporabo ukrepa odstopanja bi moralo biti časovno omejeno. Rok bi moral zadostovati za oceno učinkovitosti in ustreznosti praga. Poleg tega je bil člen 287 Direktive 2006/112/ES z Direktivo (EU) 2020/285 črtan z učinkom od 1. januarja 2025. Zato je primerno dovoliti Hrvaški, da ukrep odstopanja uporablja do 31. decembra 2024.

(8)

Ukrep odstopanja ne vpliva na lastna sredstva Unije iz naslova davka na dodano vrednost, ker bo Hrvaška izračunala nadomestilo v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 (4).

(9)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/1768 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Na podlagi točke 13 člena 287 Direktive 2006/112/ES lahko Malta oprosti plačila davka na dodano vrednost (DDV) tri kategorije davčnih zavezancev: tiste, katerih letni promet ne presega 37 000 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost dobave blaga; tiste, katerih letni promet ne presega 24 300 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost opravljanja storitev z nizko dodano vrednostjo (visoki vložki), in tiste, katerih letni promet ne presega 14 600 EUR v drugih primerih, predvsem za opravljanje storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki).

(2)

Malta je z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/279 (2) dobila dovoljenje, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: ukrep odstopanja), s katerim lahko oprosti plačila DDV davčne zavezance, katerih gospodarska dejavnost je pretežno opravljanje storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki) in katerih letni promet ne presega 20 000 EUR, do 31. decembra 2020 ali do začetka veljavnosti direktive o spremembi členov 281 do 294 Direktive 2006/112/ES, odvisno od tega, kar nastopi prej.

(3)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 5. junija 2020, je Malta zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja ukrep odstopanja, in sicer do 31. decembra 2024, ki je datum, do katerega morajo države članice sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z Direktivo Sveta (EU) 2020/285 (3), ki določa enostavnejša pravila o DDV za mala podjetja in med drugim črta člen 287 Direktive 2006/112/ES, z učinkom od 1. januarja 2025.

(4)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 12. junija 2020 o zahtevi Malte obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 15. junija 2020 Malto uradno obvestila, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(5)

Glede na to, da so se zaradi ukrepa odstopanja zmanjšale obveznosti iz naslova DDV in s tem upravno breme in stroški za mala podjetja, bi bilo treba Malti dovoliti, da še naprej uporablja ukrep odstopanja.

(6)

Dovoljenje za uporabo ukrepa odstopanja bi moralo biti časovno omejeno. Rok bi moral zadostovati za oceno učinkovitosti in ustreznosti praga. Poleg tega je bil člen 287 Direktive 2006/112/ES z Direktivo (EU) 2020/285 črtan z učinkom od 1. januarja 2025. Zato bi bilo primerno dovoliti Malti, da ukrep odstopanja uporablja do 31. decembra 2024.

(7)

Ukrep odstopanja ne vpliva na lastna sredstva Unije iz naslova davka na dodano vrednost, ker bo Malta izračunala nadomestilo v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 (4).

(8)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/279 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Direktiva 64/432/EGS določa pravila o zdravstvenem varstvu živali v zvezi s trgovino z govedom znotraj Unije. Člen 9 navedene direktive določa, da država članica, ki ima nacionalni program obveznega nadzora za eno od bolezni iz Priloge E(II) k navedeni direktivi, lahko predloži svoj program Komisiji v odobritev. Določa tudi, da se za trgovino z govedom znotraj Unije lahko zahtevajo dodatna jamstva. Infekciozni bovini rinotraheitis, ki ga povzroča goveji herpes virus tipa 1 (BHV1), je naveden med boleznimi goveda v Prilogi E(II) k Direktivi 64/432/EGS.

(2)

Francija je februarja 2020 Komisiji predložila dokazno dokumentacijo, da bi se odobril njen nacionalni program za nadzor in izkoreninjenje infekcioznega bovinega rinotraheitisa, ki zajema francoske metropolitanske departmaje, razen Korzike, in zaprosila za odobritev uporabe dodatnih jamstev za infekciozni bovini rinotraheitis v skladu s členom 9 Direktive 64/432/EGS.

(3)

Člen 10 Direktive 64/432/EGS določa, da morajo države članice, ki menijo, da je njihovo ozemlje ali del njihovega ozemlja prosto ene od bolezni iz Priloge E(II) k navedeni direktivi, Komisiji predložiti ustrezno dokazno dokumentacijo. Določa tudi, da se za trgovino z govedom znotraj Unije lahko zahtevajo dodatna jamstva.

(4)

Češka je januarja 2020 Komisiji predložila dokazno dokumentacijo, da bi se njeno celotno ozemlje štelo za prosto BHV1, in zaprosila za odobritev uporabe dodatnih jamstev za infekciozni bovini rinotraheitis v skladu s členom 10 Direktive 64/432/EGS.

(5)

V Odločbi Komisije 2004/558/ES (2) so navedene države članice in njihove regije, ki lahko uporabljajo dodatna jamstva za infekciozni bovini rinotraheitis v skladu s členoma 9 in 10 Direktive 64/432/EGS. Priloga I k Odločbi 2004/558/ES vsebuje seznam držav članic in njihovih regij, za katere se uporabljajo dodatna jamstva za infekciozni bovini rinotraheitis v skladu s členom 9 Direktive 64/432/EGS, Priloga II k Odločbi 2004/558/ES pa seznam držav članic in njihovih regij, za katere se uporabljajo dodatna jamstva za infekciozni bovini rinotraheitis v skladu s členom 10 Direktive 64/432/EGS.

(6)

Po oceni dokazne dokumentacije, ki jo je predložila Francija, bi bilo treba metropolitanske departmaje navedene države članice, razen Korzike, vključiti na seznam v Prilogi I k Odločbi 2004/558/ES in zanje uporabljati dodatna jamstva za infekciozni bovini rinotraheitis v skladu s členom 9 Direktive 64/432/EGS.

(7)

Poleg tega bi bilo treba po oceni dokazne dokumentacije, ki jo je predložila Češka, slednjo črtati s seznama v Prilogi I k Odločbi 2004/558/ES ter jo vključiti na seznam v Prilogi II k navedeni odločbi in zanjo uporabljati dodatna jamstva za infekciozni bovini rinotraheitis v skladu s členom 10 Direktive 64/432/EGS.

(8)

Prilogi I in II k Odločbi 2004/558/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužba domače perutnine z virusi aviarne influence povzroča dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine ter povzroča motnje v trgovini znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Od leta 2005 je dokazano, da virusi visokopatogene aviarne influence podtipa H5 lahko okužijo ptice selivke, te pa jih nato lahko razširijo prek velikih razdalj med svojimi jesenskimi in spomladanskimi migracijami.

(3)

Prisotnost virusov visokopatogene aviarne influence pri divjih pticah pomeni stalno grožnjo za neposreden in posreden vnos teh virusov na gospodarstva, na katerih se goji perutnina ali druge ptice v ujetništvu.

(4)

Ob izbruhu visokopatogene aviarne influence obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga gospodarstva, na katerih se goji perutnina ali druge ptice v ujetništvu.

(5)

Direktiva Sveta 2005/94/ES (3) določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi z nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter minimalne ukrepe za obvladovanje, ki se morajo izvajati v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu. Navedena direktiva določa vzpostavitev okuženih in ogroženih območij v primeru izbruha visokopatogene aviarne influence. Ta regionalizacija se uporablja zlasti za ohranitev zdravstvenega statusa ptic na preostalem ozemlju države članice s preprečevanjem vnosa patogenega organizma in zagotavljanjem zgodnjega odkrivanja bolezni.

(6)

Nemčija je nedavno potrdila prisotnost virusa visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 pri divjih pticah selivkah in neselivkah na svojem ozemlju.

(7)

Nemčija je prav tako Komisijo obvestila o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu na svojem ozemlju v okrožju Nordfriesland, na katerem se goji perutnina ali druge ptice v ujetništvu, ter nemudoma uvedla ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij.

(8)

Komisija je v sodelovanju z Nemčijo preučila navedene ukrepe in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki jih je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od gospodarsta, na katerem je bil potrjen izbruh.

(9)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje v trgovini v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije nemudoma opisati okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Nemčiji.

(10)

Zato bi bilo treba do naslednje seje Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo v Prilogi k temu sklepu navesti okužena in ogrožena območja v Nemčiji, na katerih se uporabljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali iz Direktive 2005/94/ES, ter določiti trajanje navedene regionalizacije.

(11)

Ta sklep se ponovno pregleda na naslednji seji Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –