(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža morskega lista na območjih 7h, 7j in 7k za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža morske plošče na območjih 7h, 7j in 7k za plovila, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža morske plošče v vodah območij 7h, 7j in 7k s plovili, ki plujejo pod zastavo Francije ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža polaka v vodah območij 8a, 8b, 8d in 8e s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža osliča v vodah območij 8a, 8b, 8d in 8e s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2020/123 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža morskega lista v vodah območij 8a in 8b s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Evropska komisija je 10. oktobra 2019 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst težkega termičnega papirja (v nadaljnjem besedilu: TTP ali zadevni izdelek) s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja ali zadevna država) v Unijo. Obvestilo o začetku je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 26. avgusta 2019 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev termičnega papirja (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje težkega termičnega papirja v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Ker pogoji iz člena 14(5a) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, za uvoz zadevnega izdelka ni bila potrebna registracija. Nobena stran ni imela pripomb v zvezi s tem.

(4)

Komisija je 6. maja 2020 v skladu s členom 19a osnovne uredbe stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopnje dampinga in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe v zvezi s točnostjo izračunov. Pritožnik in sodelujoči proizvajalec izvoznik sta predložila pripombe.

(5)

Komisija je 27. maja 2020 z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/705 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz težkega termičnega papirja s poreklom iz Koreje v Unijo.

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), sta pritožnik in sodelujoči proizvajalec izvoznik v pisnih izjavah sporočila svoja stališča glede začasnih ugotovitev.

(7)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Izvedeno je bilo zaslišanje s pritožnikom in sodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega je na zahtevo sodelujočega proizvajalca izvoznika potekalo zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Priporočila, ki jih je pooblaščenec za zaslišanje podal med navedenim zaslišanjem, so zajeta v tej uredbi. Komisija je junija 2020 proizvajalcu izvozniku poslala tri dodatna razkritja, ki so vsebovala več podrobnosti o izračunih nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen.

(8)

Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(9)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Navzkrižno je preverila izpolnjen vprašalnik edinega sodelujočega nepovezanega uvoznika, družbe Ritrama SpA, in sicer v telefonskem pogovoru z navedeno družbo.

(10)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst težkega termičnega papirja v Unijo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Komisija je prejela pripombe sodelujočega proizvajalca izvoznika in pritožnika.

(11)

Na podlagi pripomb proizvajalca izvoznika je Komisija družbi Hansol posredovala dodatno razkritje o izračunu stroškov po uvozu in povečanju uvoza v obdobju pred razkritjem, h kateremu je družba Hansol predložila pripombe.

(12)

Proizvajalec izvoznik je imel zaslišanje s službami Komisije.

(13)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane v tej uredbi.

(14)

Ker ni bilo pripomb glede vzorčenja, so bile uvodne izjave 7 do 13 začasne uredbe potrjene.

(15)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2018 do 30. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP), proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, pa je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(16)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da je Komisija odstopala od svoje ustaljene prakse in da bi se moralo obdobje preiskave končati 30. septembra 2019, tj. na datum bližje datumu začetka. Po navedbah sodelujočega proizvajalca izvoznika obdobje preiskave, ki ga je izbrala Komisija, ni omogočalo upoštevanja nedavnega razvoja dogodkov, kot so združitev dveh vzorčenih proizvajalcev EU marca 2019, domnevno znižanje stroškov surovin od sredine leta 2019 in dejstvo, da je industrija Unije šele sredi leta 2019 prešla na težek termični papir brez BPA. Ta trditev je bila zavrnjena. Komisija ima diskrecijsko pravico pri izbiri obdobja, če je to skladno s členom 6 osnovne uredbe, ki določa, da obdobje preiskave običajno zajema obdobje najmanj šestih mesecev neposredno pred začetkom postopka, kar velja za to preiskavo. Poleg tega družba Hansol ni predložila dokazov, da bi ti dogodki vplivali na analizo škode ali vzročnosti, v vsakem primeru pa so bili stroški surovin in vprašanje blaga brez BPA upoštevani v uvodnih izjavah 103 do 110 oziroma 111 do 115 začasne uredbe.

(17)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo nobenih drugih pripomb, je bila uvodna izjava 19 začasne uredbe potrjena.

(18)

Ker ni bilo pripomb glede zadevnega izdelka, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 20 do 22 začasne uredbe.

(19)

Ker ni bilo pripomb glede podobnega izdelka, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 23 in 24 začasne uredbe.

(20)

Ker ni bilo pripomb glede normalne vrednosti, so bile uvodne izjave 25 do 35 začasne uredbe potrjene.

(21)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah 36 do 39 začasne uredbe.

(22)

Komisija ni prejela pripomb glede izračuna izvozne cene, kadar družba Hansol prodaja neposredno neodvisnim strankam. Izvozna cena za tovrstno prodajo, določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, se tako potrdi.

(23)

Po začasnem razkritju je družba Hansol nasprotovala dvema elementoma pri izračunu izvozne cene za prodajo zadevnega izdelka družbe Hansol v Unijo prek družbe Hansol Europe B.V., ki nastopa kot uvoznik. V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so bile te cene določene na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam, prilagojene nazaj na ceno franko tovarna tako, da so se med drugim odšteli ustrezni prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) povezane stranke in razumni znesek dobička.

(24)

Prvič, družba Hansol je trdila, da bi morala Komisija drugače dodeliti nekatere postavke PSU-stroškov družbe Hansol Europe BV za zadevni izdelek. Na podlagi te trditve je Komisija ponovno pregledala preverjene informacije v zvezi s tem ter sprejela trditev in spremenila dodelitveni ključ.

(25)

Drugič, družba Hansol je trdila, da stopnja dobička, ki jo je uporabila Komisija, ni bila stopnja dobička uvoznika zadevnega izdelka, temveč uporabnika, in zato ni primerna za uporabo v ta namen. Navedla je še, da bi se morala Komisija vrniti k stopnji dobička nepovezanega uvoznika, uporabljeni v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja iz Republike Koreje (4). Komisija je stopila v stik z zadevno družbo, da bi analizirala trditev družbe Hansol. Zadevna družba, ki je bila edina stranka, ki je v tej preiskavi izpolnila vprašalnik za uvoznika, je potrdila, da je uporabnik, ki predeluje težek termični papir v izdelek nižje v prodajni verigi, in ne uvoznik zadevnega izdelka. Zato je bila trditev družbe Hansol sprejeta. Ker v spisu ni bilo nobenih alternativnih podatkov, je Komisija nadomestila začasno uporabljeno stopnjo dobička s stopnjo dobička, uporabljeno v prej omenjenem primeru lahkega termoreaktivnega papirja.

(26)

Ker ni bilo pripomb, sta bili uvodni izjavi 40 in 41 začasne uredbe potrjeni.

(27)

Kot je podrobno obrazloženo v uvodnih izjavah 22 do 24 zgoraj, so bili po trditvah, ki jih je sprejela Komisija, spremenjeni nekateri elementi izvozne cene.

(28)

Zato so dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(29)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 47 in 48 začasne uredbe.

(30)

Ker glede potrošnje Unije ni bilo pripomb, je Komisija sklepe iz uvodnih izjav 49 do 51 začasne uredbe potrdila.

(31)

Po začasnem razkritju je proizvajalec izvoznik podal številne pripombe v zvezi z začasnimi ugotovitvami Komisije glede analize uvoznih cen, natančneje glede primerjave cen med EU in dampinškimi cenami.

(32)

Prvič, družba Hansol je nasprotovala metodologiji, ki jo je uporabila Komisija, da bi zagotovila pošteno primerjavo med vrstami izdelkov, izvoženimi v Unijo, in vrstami izdelkov, ki jih prodaja industrija Unije. V ta namen je Komisija opredelila različne osnovne značilnosti, ki so bile zainteresiranim stranem posredovane v vprašalnikih, objavljenih na spletišču GD za trgovino na datum začetka. Komisija je med različnimi elementi kot eno od teh osnovnih značilnosti opredelila tako imenovano površinsko težo izdelka, izraženo v (polnih) gramih na kvadratni meter (v nadaljnjem besedilu: gramatura).

(33)

Da bi se zagotovila poštena primerjava, je bila nato vsaki vrsti izdelka dodeljena posebna kontrolna številka izdelka glede na njegove posebne osnovne značilnosti. Vendar je Komisija, da bi zagotovila reprezentativno stopnjo ujemanja med izvoženim težkim termičnim papirjem in težkim termičnim papirjem, ki ga prodaja industrija Unije, prilagodila prvotno strukturo kontrolne številke izdelka tako, da je gramature razvrstila v različne razpone. Takšni razponi so bili na primer od 66 do 68 gramov ali od 73 do 76 gramov.

(34)

Po začasnem razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik nasprotoval temu pristopu iz treh razlogov:

(35)

Te trditve so bile zavrnjene. V tem primeru so bile cene na enoto izračunane na težo (v tonah), zato je bil učinek gramature na cene in stroške že upoštevan z metodo izračuna, ki jo je izbrala Komisija.

(36)

Poleg tega se v členu 2 in zlasti členu 2.6 Protidampinškega sporazuma STO ter členu 1(4) osnovne uredbe zahteva primerjava podobnih izdelkov, vendar zanjo v njih ni določena nobena posebna metodologija. Uveljavljena praksa Komisije v preiskavah o trgovinski zaščiti je, da na začetku preiskave s kontrolnimi številkami izdelkov opredeli različne osnovne značilnosti, vendar Komisija ni vezana nanje in se lahko odloči, da bo med postopkom spremenila strukturo kontrolne številke izdelka, dokler to zagotavlja pošteno primerjavo. V tem primeru je Komisija menila, da je razvrstitev kontrolnih številk izdelkov nujna, da se doseže reprezentativna stopnja ujemanja med izvoženim težkim termičnim papirjem in težkim termičnim papirjem, ki ga prodaja industrija Unije, in s tem zagotovi pravična primerjava, ter da je razvrstitev ustrezna, saj industrija sama – v Uniji in Koreji – deluje z določenimi odstopanji, tj. z odstopanjem od standardne gramature za 5 do 10 gramov. Glede na to je Komisija pri razvrstitvi sledila konservativnemu pristopu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31.

(37)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol prosila za pojasnitev, ali je prodaja, ki se je uporabila za določanje stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, vključevala izdelek z vrhnjim premazom enega od vzorčenih proizvajalcev Unije.

(38)

Za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen je Komisija primerjala prodajo proizvajalca izvoznika v Unijo s prodajo podobnega izdelka, ki so ga prodajali vzorčeni proizvajalci Unije, kot je bilo razkrito družbi Hansol in pritožniku. Komisija pri tem izračunu ni razlikovala med tremi vzorčenimi proizvajalci Unije. Ker se nabor izdelkov, ki jih prodajajo ti trije vzorčeni proizvajalci Unije, dejansko razlikuje, nekaterih vrst izdelkov, ki jih prodaja družba Hansol, ni bilo mogoče primerjati z vsemi tremi vzorčenimi družbami. Zaradi zaupnosti Komisija ne more nadalje določiti, kateri vzorčeni proizvajalci Unije so prodajali katere vrste izdelkov. Komisija je v vsakem primeru potrdila, da je primerjala izvoz vrst izdelkov z vrhnjim premazom družbe Hansol z vrstami izdelkov z vrhnjim premazom, ki jih prodaja industrija Unije.

(39)

Drugič, proizvajalec izvoznik je nasprotoval izračunu stroškov po uvozu, ki ga je izvedla Komisija. Komisija je v svojih izračunih po potrebi prilagodila vrednosti izvoznih transakcij družbe Hansol za stroške po uvozu in carino. 1 % vrednosti CIF se je zdel primeren za kritje stroškov po uvozu, tj. manipulativnih stroškov, pristaniških pristojbin in carinskih dajatev. Družba Hansol se s tem ni strinjala, pri čemer je trdila, da Komisija stroškov po uvozu ni izračunala kot 1 % vrednosti CIF družbe Hansol, ampak kot 1 % izvozne vrednosti CIF meja EU za družbo Hansol. Družba Hansol je zahtevala, naj Komisija izračuna stroške po uvozu kot 1 % vrednosti CIF.

(40)

Komisija je ta zahtevek zavrnila. Izvozna vrednost CIF meja EU za družbo Hansol temelji na izvozni ceni družbe, vključno s prilagoditvami, izvedenimi v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe za prodajo prek povezanega trgovca. K tej ceni je treba dodati ali uporabiti stroške po uvozu, da se doseže izvozna cena z vsemi stroški na meji EU, ki je primerljiva s ceno industrije EU in ciljno ceno. Ta primerjava je nato izražena kot odstotek prijavljene vrednosti CIF družbe Hansol v izračunih nelojalnega nižanja ciljnih cen, ker bi se morebitne prihodnje protidampinške dajatve prav tako uporabljale za takšne dejanske vrednosti CIF meja Unije.

(41)

Vendar Komisija ni uporabila 1 %, temveč je ponovno proučila stroške po uvozu na podlagi dejanskih podatkov družbe Hansol. Na podlagi tega so stroški po uvozu znašali približno [3–6] EUR/tono. Ker ta znesek temelji na omejenem številu računov, ga je Komisija navzkrižno preverila z ugotovitvami, uporabljenimi v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja iz Republike Koreje. Ker sta oba zneska v istem razponu, je Komisija menila, da je za to preiskavo ustrezno uporabiti podatke družbe Hansol.

(42)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol trdila, da so bili stroški po uvozu, kot jih je izračunala Komisija, podcenjeni in bi morali vključevati ne samo stroške carinjenja, temveč tudi stroške manipulacije, skladiščenja in dokumentacije, ki nastanejo v pristanišču vstopa. Predložila je alternativni izračun, pri katerem so se stroški po uvozu gibali med 10 in 40 EUR/tono.

(43)

Izračun, ki ga je po dokončnem razkritju predložila družba Hansol, je vključeval stroške, ki jih Komisija ni uporabila, kot so stroški skladiščenja in shranjevanja ter upravni stroški. Trditev družbe Hansol, da bi morali ti dodatni stroški zaradi posebnosti prodajnega postopka spadati pod stroške po uvozu in ne pod standardne storitve, ki se opravljajo po uvozu blaga, ni utemeljena z dokazi v spisu in je zaradi pozne faze preiskave ni mogoče preveriti. Zato se je Komisija odločila zavrniti to trditev.

(44)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik nasprotoval temu, da se lahko prilagoditev iz člena 2(9) osnovne uredbe za določitev izvozne cene uporabi za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen (in stopnje odprave škode), pri čemer se je oprl na sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-383/17 (6).

(45)

Komisija je to trditev zavrnila. Prvič, navedena sodba je predmet pritožbe pred Sodiščem (7). Zato ugotovitve iz sodbe v zvezi z zadevo, povezano s trditvijo družbe Hansol, niso dokončne.

(46)

Drugič, kar zadeva nelojalno nižanje prodajnih cen, osnovna uredba ne določa nobene posebne metodologije za take izračune. Komisija ima zato široko polje proste presoje pri ocenjevanju tega dejavnika škode. To diskrecijsko pravico omejuje potreba po utemeljitvi sklepov na pozitivnih dokazih in objektivnem preverjanju, kot se to zahteva v členu 3(2) osnovne uredbe.

(47)

Kar zadeva elemente, ki so se upoštevali pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen (zlasti izvozno ceno), mora Komisija opredeliti točko, na kateri se prvič pojavi (ali bi se lahko pojavilo) konkuriranje proizvajalcem Unije na trgu Unije. Ta točka je nakupna cena prvega nepovezanega uvoznika, saj se lahko družba načeloma odloči, ali bo nabavo opravila pri industriji Unije ali pri tujih strankah. Ko proizvajalec izvoznik dejansko enkrat vzpostavi svoj sistem povezanih družb v Uniji, se s tem že odloči, da bo blago nabavljal iz tujine. Zato bi bilo treba primerjati točko takoj po vstopu blaga na ozemlje Unije in ne pozneje v distribucijski verigi, na primer pri prodaji končnemu uporabniku blaga. Ta pristop zagotavlja tudi skladnost v primerih, ko proizvajalec izvoznik blago proda neposredno nepovezani stranki (uvozniku ali končnemu uporabniku), ker se po tem scenariju cene pri nadaljnji prodaji že po definiciji ne bi uporabile. Drugačen pristop bi vodil do diskriminacije med proizvajalci izvozniki, ki bi temeljila le na prodajnem kanalu, ki ga uporabljajo.

(48)

V tem primeru ni mogoče vedno upoštevati uvozne cene za izvozno prodajo, ker sta proizvajalec izvoznik in uvoznik povezana. Za določitev zanesljive uvozne cene po običajnih tržnih pogojih je zato treba kot izhodišče za konstruiranje tovrstne cene uporabiti ceno pri nadaljnji prodaji povezanega uvoznika prvi neodvisni stranki. Pri izvedbi te rekonstrukcije se upoštevajo pravila za konstruiranje izvozne cene iz člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe in se uporabljajo po analogiji, tako kot se upoštevajo za določitev izvozne cene za namene dampinga. Z uporabo člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe po analogiji se lahko izračuna cena, ki je popolnoma primerljiva s ceno, ki se uporablja za proučitev prodaje nepovezanim strankam in s prodajno ceno industrije Unije.

(49)

Da bi se omogočila poštena primerjava, je zato treba od cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, ki jo je opravil povezani uvoznik, odbiti PSU-stroške in dobiček, da bi se dobila zanesljiva cena.

(50)

Komisija je navedla tudi, da se v tem primeru večina prodaje na strani industrije Unije in strani proizvajalcev izvoznikov opravi neposredno (tj. brez trgovcev ali uvoznikov). Ta neposredna prodaja je predstavljala več kot 96 % prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije in skoraj 70 % prodaje proizvajalca izvoznika.

(51)

Čeprav Komisija vztraja pri navedenih utemeljitvah, je zaradi celovitosti preiskave proučila alternativne metodologije za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(52)

Prvič, Komisija je proučila potrebo po izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen ob upoštevanju vrste končne stranke, da bi se tako upoštevala morebitna razlika v ravni trgovanja med industrijo Unije in korejskimi prodajnimi transakcijami. Vendar je bilo v zvezi s tem ugotovljeno, da so vzorčeni proizvajalci Unije in družba Hansol prodajali skoraj izključno predelovalcem (pri obeh je to obsegalo približno 98 % prodaje). Zato je bilo sklenjeno, da je bila prodaja na splošno opravljena na isti ravni trgovanja in v zvezi s tem ni bil potreben noben dodaten izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(53)

Drugič, Komisija je proučila možnost izračuna stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen samo na podlagi neposredne prodaje s strani industrije Unije. Kot je navedeno zgoraj, je bilo skoraj 97 % prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjene nepovezanim strankam. Zato tudi odbitek PSU-stroškov in dobička za omejeno število transakcij prodaje prek povezane družbe ne bi skoraj nič spremenil stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(54)

Skratka, ne glede na to, kako se izračuna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, bi izvoz družbe Hansol v Unijo nelojalno nižal prodajne cene Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(55)

Nazadnje je treba poudariti tudi, da je preiskava poleg ugotovljenega nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki bi po popravkih, pojasnjenih v uvodnih izjavah 35, 37 in 23 (8), doseglo 5,1 %, pokazala, da je učinek dampinškega uvoza v obdobju preiskave tudi oviral dvig cen na trgu Unije v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 14 %, pod pogoji poštene konkurence pa bi se predvidoma zvišale v razmerju, primerljivem z rastjo proizvodnih stroškov, ki so se zvišali za 23 %. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 76 in 82 začasne uredbe in za razliko od leta 2016, ko dampinški uvoz ni povzročal takšnega pritiska, industrija Unije ni mogla zvišati cen v skladu s stroški proizvodnje zaradi cenovnega pritiska, ki izhaja iz naraščajočega obsega korejskega dampinškega uvoza na trg Unije (+83 % v obravnavanem obdobju). Te razmere so močno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za skoraj 70 % in v obdobju preiskave padla na zelo nizko raven.

(56)

Zato je dampinški uvoz, ne glede na ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen v tem primeru, znatno oviral dvig cen oziroma preprečil zvišanje cen, pri čemer so se proizvodni stroški v obdobju preiskave zvišali za 9 odstotnih točk več kot prodajne cene Unije.

(57)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol ponovila svojo trditev – vendar ni predložila nobenih dodatnih elementov –, da bi morala Komisija izračunati stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen prek povezanega uvoznika na podlagi tehtane povprečne prodajne cene prvim neodvisnim strankam na trgu Unije, ki jo zaračuna povezani uvoznik. Družba je trdila, da je Komisija, ker tega ni storila, namerno zanemarila ugotovitve Splošnega sodišča v zadevah Jindal Saw (9) in Kazchrome (10) ter s tem kršila načela pravne države in načelo pravne varnosti.

(58)

Ta trditev je bila zavrnjena iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 45 do 49.

(59)

Nadalje je družba Hansol trdila, da ker je določitev stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen po njenem mnenju napačna, je tudi ugotovitev Komisije o oviranju dviga cen ter s tem celotna analiza škode in vzročne zveze napačna. Trdila je tudi, da napaka pri ugotovitvi nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen vodi do določitve višje protidampinške dajatve, kot bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe.

(60)

Ta trditev se zavrne. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo pravilno izračunano, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 45 do 49. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 55 in 56, je bilo tudi oviranje dviga cen ustrezno določeno na podlagi podatkov v preglednicah 2, 3, 7 in 10 začasne uredbe. V vsakem primeru je Komisija, kot je jasno pojasnjeno v uvodni izjavi 54 zgoraj, ugotovila obstoj znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen ne glede na metodo, uporabljeno za izračun takih cenovnih učinkov. Komisija je nadalje opozorila, da je nelojalno nižanje prodajnih cen le eden od številnih dejavnikov škode, ki jih je analizirala, ter da sklepi o oviranju dviga cen, škodi in vzročni zvezi upoštevajo ta dejavnik in vse druge pomembne dejavnike. Kar zadeva določitev končne protidampinške dajatve v skladu s posebnimi pravili iz člena 7(2) osnovne uredbe, je Komisija opozorila, da ugotovitvi nelojalnega nižanja cen in oviranja dviga cen ne vplivata na to. V tem primeru stopnja odprave škode temelji na nelojalnem nižanju ciljnih cen (s sklicevanjem na ciljno ceno, določeno v skladu s členoma 7(2c) in (2d) osnovne uredbe) in ne na stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen ali oviranja dviga cen.

(61)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb glede uvoza iz zadevne države, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 52 do 59 začasne uredbe.

(62)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 60 do 64 začasne uredbe.

(63)

Ker ni bilo pripomb glede makroekonomskih kazalnikov, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 65 do 73 začasne uredbe.

(64)

Ker ni bilo pripomb glede mikroekonomskih kazalnikov, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 74 do 86 začasne uredbe.

(65)

Ker ni bilo pripomb glede sklepa o škodi, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 87 do 90 začasne uredbe.

(66)

Ker ni bilo pripomb glede vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 91 do 120 začasne uredbe.

(67)

Ker ni bilo pripomb glede interesa industrije Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav 123 do 126 začasne uredbe potrjeni.

(68)

Ker ni bilo pripomb glede interesa nepovezanih uvoznikov in uporabnikov, so bili sklepi iz uvodnih izjav 127 do 134 začasne uredbe potrjeni.

(69)

Ker ni bilo pripomb glede interesa drugih zainteresiranih strani, so bili sklepi iz uvodnih izjav 135 do 138 začasne uredbe potrjeni.

(70)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo pripomb, je bil sklep iz uvodne izjave 139 začasne uredbe potrjen.

(71)

Trditve proizvajalca izvoznika glede stroškov po uvozu, primerljivosti cen in prilagoditev pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe veljajo tudi za izračun stopnje odprave škode, vendar jih je Komisija zavrnila v uvodnih izjavah 31 do 60 zgoraj.

(72)

Po začasnem razkritju je proizvajalec izvoznik podal pripombe glede ciljnega dobička, začasno uporabljenega za izračun stopnje odprave škode. Kot je navedeno v uvodni izjavi 144 začasne uredbe, je Komisija uporabila dobiček, ki ga je industrija Unije dosegla leta 2016 in je znašal od 8 do 11 %, z utemeljitvijo, da je bil ta dobiček dosežen pred povečanjem uvoza iz Koreje. Družba Hansol se ni strinjala, da je mogoče stopnjo dobička od 8 do 11 % šteti za stopnjo dobičkonosnosti, ki jo je mogoče pričakovati v normalnih konkurenčnih pogojih. Trdila je, da se je začel uvoz iz Koreje povečevati šele leta 2018. Leta 2017 sta bila obseg prodaje in tržni delež industrije Unije največja, uvoz iz Koreje in drugih držav pa je bil v zadevnem obdobju najmanjši. Uvoz iz Koreje je bil leta 2017 za 31 % manjši kot leta 2016. Posledično je družba Hansol trdila, da stopnja dobička, uporabljena za izračun ciljne cene, ne bi smela biti višja od stopnje dobička, ki jo je industrija Unije dosegla leta 2017, in sicer od 5 do 8 %.

(73)

Komisija je to trditev zavrnila. Uvoz iz Koreje je že vplival na dobiček, ki ga je industrija Unije dosegla leta 2017. Kot je prikazano v preglednici 3 začasne uredbe, so se cene izvoza iz Koreje v obdobju med letoma 2016 in 2017 znižale za 5 %, medtem ko so se proizvodni stroški industrije Unije v tem obdobju zvišali za 5 %, cene pa so se zvišale le za 1 %, kot je prikazano v preglednici 7 začasne uredbe. Zaradi pritiska nižjih korejskih cen industrija Unije že leta 2017 ni mogla zvišanja stroškov v celoti prenesti na cene, kar je posledično vplivalo na njeno dobičkonosnost. Komisija je zato menila, da ciljni dobiček, ki temelji na stopnji dobička leta 2017, ne bi upošteval stopnje dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih konkurenčnih pogojih.

(74)

Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija pri dveh vzorčenih proizvajalcih Unije izvesti prilagoditve za izpad naložb v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe.

(75)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 145 začasne uredbe, je Komisija trditve zavrnila kot nezadostno utemeljene. Komisija je po začasnem razkritju preverila trditve in potrdila svoj začasni sklep. V predloženih informacijah so bili omenjeni nekateri naložbeni projekti, proizvajalci Unije pa so predložili tudi nekaj ponudb za nakup. Vendar proizvajalci Unije niso pojasnili, kaj se je na koncu zgodilo s temi projekti, ponudb za nakup ni bilo mogoče povezati z naložbenimi projekti, podatki v izpolnjenih vprašalnikih pa se niso ujemali s predloženimi dokumenti. Na podlagi tega Komisija ni mogla ugotoviti, ali so bile te naložbe resnično načrtovane.

(76)

Po dokončnem razkritju je pritožnik trdil, da je Komisija naložila preveliko dokazno breme z zahtevanjem dokazov, da je bil izpad naložb posledica poslabšanja finančnega položaja industrije Unije, ki ga je posledično povzročil nepravičen uvoz. Nadalje je dodal, da sta zadevni družbi jasno obrazložili, zakaj se naložbeni projekti niso izvajali, in da se je dokumentacija ujemala z izpolnjenimi vprašalniki zadevnih družb, ter posredoval nekaj dodatnih pojasnil v zvezi z izračuni obeh družb.

(77)

Po pritožnikovi razlagi je Komisija uspešno uskladila podatke iz izpolnjenih vprašalnikov s predloženo dokumentacijo. Ker so bili ti podatki utemeljeni le s podrobnejšimi dokazi, da je ena od teh družb resnično načrtovala in izgubila te naložbe v obdobju preiskave, se je Komisija odločila, da bo sprejela zahtevek te družbe in temu ustrezno povečala ciljni dobiček.

(78)

Proizvajalec izvoznik je prav tako nasprotoval odločitvi Komisije, da ciljni ceni industrije Unije doda prihodnje okoljske stroške v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe, pri čemer je trdil, da ima Koreja tako kot Unija svoj sistem trgovanja z emisijami, imenovan korejski sistem trgovanja z emisijami, ki je bil vzpostavljen leta 2015. Ker bo morala družba Hansol, podobno kot proizvajalci Unije, v prihodnje kupovati pravice do emisij za onesnaževala in ker naj bi se cena takih pravic zvišala, bodo mehanizmi trgovanja z emisijami vplivali na izvozne cene družbe Hansol enako kot na cene proizvajalcev Unije. Komisija je zvišala ciljno ceno proizvajalcev Unije za znesek prihodnjih stroškov, ki izhajajo iz sistema trgovanja z emisijami, vendar ni dodala podobnega zneska za izvozno ceno družbe Hansol, da bi upoštevala prihodnje stroške družbe Hansol pri doseganju skladnosti s korejskim sistemom trgovanja z emisijami, kar pomeni, da Komisija ni primerjala primerljivih cen.

(79)

Komisija je to trditev zavrnila. Dejstvo, da Koreja uporablja lastni sistem trgovanja z emisijami, ni pomembno za uporabo člena 7(2d) osnovne uredbe, v skladu s katerim je treba za določitev ciljne cene industrije Unije med drugim upoštevati prihodnje okoljske stroške.

(80)

Prilagoditve, obrazložene v uvodnih izjavah 23 do 25, 41 in 76 in 77, so vodile v nižjo stopnjo odprave škode v višini 16,9 %.

(81)

Komisija je v skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju pred razkritjem ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, v obdobju pred razkritjem, opisanem v uvodni izjavi 4, in je tako upoštevala dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja pri ugotavljanju stopnje škode.

(82)

Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance 2 je bil obseg uvoza iz Koreje v tritedenskem obdobju pred razkritjem za 71 % večji od povprečnega obsega uvoza vsake tri tedne v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je v obdobju pred razkritjem obstajala znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave.

(83)

Da bi Komisija upoštevala dodatno škodo, ki jo je povzročila rast uvoza, se je odločila prilagoditi stopnjo odprave škode na podlagi povečanja obsega uvoza, ki velja za ustrezni utežni faktor na podlagi določb člena 9(4). Zato je izračunala množilni količnik, tako da je vsoto obsega uvoza v tritedenskem obdobju pred razkritjem v višini [2 000–2 200] ton in 52 tednov obdobja preiskave delila z obsegom uvoza v obravnavanem obdobju, ekstrapoliranim na 55 tednov. Rezultat, tj. 1,04, izraža dodatno škodo, ki jo je povzročilo nadaljnje povečanje uvoza. Stopnja škode v višini 16,9 % je bila tako pomnožena s tem količnikom. Zato končna stopnja odprave škode za Hansol in vse druge družbe znaša 17,6 %.

(84)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol trdila, da Komisija ni predložila nobenih dokazov, na katerih je utemeljila to povečanje uvoza, ali dokazov, da je družba Hansol proizvedla ta uvoz v Koreji in ga prodala neodvisnim strankam v Uniji v tritedenskem obdobju pred razkritjem, kar pomeni, da bi lahko del tega uvoza prodal kateri koli drugi proizvajalec težkega termičnega papirja v Koreji.

(85)

Ta trditev se zavrne. Tretji pododstavek člena 9(4) osnovne uredbe določa, da Komisija analizira vse zadevne informacije, ki jih ima na voljo pri sprejemanju dokončnih ukrepov, da bi ugotovila, ali v obdobju pred razkritjem obstaja nadaljnja znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave. Komisija je dejansko analizirala vse zadevne informacije, ki jih je imela na voljo, in sicer obseg uvoza zadevnega izdelka iz Koreje v obdobju preiskave, kot je določeno v uvodnih izjavah 52 in 53 začasne uredbe in potrjeno v dokončni fazi, ter statistične podatke iz podatkovne zbirke Surveillance 2 za določitev celotnega uvoza zadevnega izdelka iz Koreje v obdobju pred razkritjem, o čemer je bilo več podrobnosti razkritih družbi Hansol. Analiza je bila izvedena na ravni države, prav tako pa je bila na ravni države uporabljena tudi stopnja dodatne škode zaradi povečanja uvoza, kot se zahteva v členu 9(4), saj je predmet preiskave celoten uvoz iz Koreje.

(86)

Družba Hansol je nadalje trdila, da je povečanje obsega uvoza težkega termičnega papirja iz Koreje v Unijo neposredna posledica povečanega povpraševanja po težkem termičnem papirju zaradi pandemije COVID-19, saj se je potrošnja etiket povečala. Ekonomski šok, ki ga je povzročila ta pandemija, predstavlja temeljno in izjemno spremembo okoliščin, ki je drastično vplivala na delovanje trga etiket v Uniji in po svetu, zato uporaba tretjega pododstavka člena 9(4) osnovne uredbe ni upravičena.

(87)

Ta trditev se zavrne. Tretji pododstavek člena 9(4) določa, da Komisija upošteva dodatno škodo, ki izhaja iz nadaljnje znatne rasti uvoza, ki je predmet preiskave, kadar v obdobju pred razkritjem ni bila opravljena nobena registracija, pri čemer ne omenja vzrokov za tako rast. Ker je bilo povečanje uvoza iz Koreje v tem obdobju objektivno znatno, je Komisija v skladu s to določbo ustrezno prilagodila stopnjo škode, saj se besedilo člena glasi „upošteva“. To je Komisija storila v tem primeru. Komisija je ugotovila, da ni bil vložen noben zahtevek zoper metodo, ki je bila uporabljena pri upoštevanju dodatne škode zaradi povečanja uvoza.

(88)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) osnovne uredbe se takšno povečanje pri določanju stopnje škode uporablja za obdobje, ki ni daljše od tistega iz člena 11(2).

(89)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, s čimer bi se preprečilo, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(90)

Za uvoz nekaterih vrst težkega termičnega papirja iz Republike Koreje bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) in drugega odstavka člena 9(4) osnovne uredbe.

(91)

Ker ni bilo pripomb glede preostale protidampinške dajatve za družbe razen družbe Hansol, je bila uvodna izjava 153 začasne uredbe potrjena.

(92)

Na podlagi navedenega bi morale biti dokončne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(93)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj teh družb, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v Koreji in ki so ga proizvedle navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(94)

Družba lahko zahteva uporabo individualne stopnje protidampinške dajatve, če ime subjekta pozneje spremeni. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (11). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se nanaša nanjo. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(95)

Za ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali težkega termičnega papirja v Unijo.

(96)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(97)

Dokončne stopnje dajatev so nižje od začasnih stopenj dajatev. Zato bi bilo treba zavarovane zneske, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinške dajatve za navedeni uvoz, sprostiti.

(98)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (12) je obrestna mera, ki jo je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(99)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2013/764/EU (3) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo, ki se uporabljajo v nekaterih državah članicah ali na njihovih območjih, kot je določeno v Prilogi k navedenemu sklepu. Navedeni ukrepi vključujejo prepoved odpošiljanja živih prašičev, svežega prašičjega mesa, mesnih pripravkov in proizvodov iz prašičev z nekaterih območij iz navedene priloge. Nadzorni ukrepi za zdravje živali iz navedenega izvedbenega sklepa se uporabljajo vzporedno s tistimi iz Direktive Sveta 2001/89/ES (4) in so namenjeni boju proti širjenju klasične prašičje kuge, zlasti na ravni Unije.

(2)

Izvedbeni sklep 2013/764/EU določa tudi odstopanja od prepovedi odpošiljanja živih prašičev z nekaterih območij, če so izpolnjeni določeni pogoji, vključno s spremljanjem.

(3)

Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov spremljanja in nadzora, ki se izvajajo v Latviji v skladu z Direktivo 2001/89/ES in Izvedbenim sklepom 2013/764/EU in so bili predloženi Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo, ter glede na ugodne epidemiološke razmere v zvezi s klasično prašičjo kugo v navedeni državi članici bi bilo treba vsa območja v Latviji, ki so trenutno navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/764/EU, črtati iz navedene priloge.

(4)

Sklep 2013/764/EU bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –