19.10.2020

Uradni list Evropske unije

L 344/2

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1510

z dne 16. oktobra 2020

o izdaji dovoljenj za cinamil alkohol, 3-fenilpropan-1-ol, 2-fenilpropanal, 3-(p-kumenil)-2-metilpropionaldehid, alfa-metilcinamaldehid, 3-fenilpropanal, cinamsko kislino, cinamil acetat, cinamil butirat, 3-fenilpropil izobutirat, cinamil izovalerat, cinamil izobutirat, etil cinamat, metil cinamat in izopentil cinamat kot krmne dodatke za vse živalske vrste razen morskih živali

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(2) navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Snovi cinamil alkohol, 3-fenilpropan-1-ol, 2-fenilpropanal, 3-(p-kumenil)-2-metilpropionaldehid, alfa-metilcinamaldehid, 3-fenilpropanal, cinamska kislina, cinamil acetat, cinamil butirat, 3-fenilpropil izobutirat, cinamil izovalerat, cinamil izobutirat, etil cinamat, metil cinamat in izopentil cinamat (v nadaljnjem besedilu: zadevne snovi) so bile v skladu z Direktivo 70/524/EGS dovoljene brez časovne omejitve kot krmni dodatki za vse živalske vrste. Navedeni dodatki so bili nato v skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vpisani v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvodi.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno zadevnih snovi kot krmnih dodatkov za vse živalske vrste. Vložnik je zahteval, da se navedeni dodatki uvrstijo v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 6. decembra 2016 (3) ugotovila, da zadevne snovi pod predlaganimi pogoji uporabe nimajo škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je ugotovila, da je za morsko okolje varna raven uporabe 0,05 mg/kg krme. Ravni uporabe, predlagane za zadevne snovi, presegajo varno raven za morsko okolje, zato uporaba za morske živali ni dovoljena. Agencija je v mnenju ugotovila tudi, da so zadevne snovi učinkovite, kadar se uporabljajo v živilih, saj ojačajo vonj ali okus živil. Zato je mogoče navedeno ugotovitev ekstrapolirati na krmo. Vložnik je umaknil zahtevo za uporabo v vodi za pitje. Vendar se zadevne snovi lahko uporabijo v krmnih mešanicah, ki se nato dajejo v vodi.

(5)

Agencija je ugotovila, da je priznana nevarnost za kožo, stik z očmi in izpostavljenost dihal. Večina zadevnih snovi je razvrščenih kot dražilne za dihala. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena zadevnih snovi je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih snovi, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Treba bi bilo določiti omejitve in pogoje, da se omogoči boljši nadzor. Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali določitev najvišje vsebnosti, in ob upoštevanju ponovne ocene, ki jo je opravila Agencija, bi bilo treba priporočeno vsebnost navesti na oznaki dodatka. Kadar je taka vsebnost presežena, bi bilo treba na oznaki premiksov navesti nekatere informacije.

(8)	Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevne snovi, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje

Snovi iz Priloge, ki spadajo v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“, se dovolijo kot krmni dodatki v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Prehodni ukrepi

1. Snovi iz Priloge in premiksi, ki vsebujejo navedene snovi, proizvedeni in označeni pred 8. majem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 8. novembrom 2020, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

2. Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 8. novembrom 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 8. novembrom 2020, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali za proizvodnjo živil.

3. Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 8. novembrom 2022 po pravilih, ki se uporabljajo pred 8. novembrom 2020, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo živil.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. oktobra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3) EFSA Journal 2017;15(1):4672.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Kategorija: senzorični dodatki. Funkcionalna skupina: aromatične snovi

2b02017

–

cinamil alkohol

Sestava dodatka

cinamil alkohol

Lastnosti aktivne snovi

cinamil alkohol

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C9H10O

številka CAS: 104-54-1

št. FLAVIS: 02.017

Analizna metoda (1)

Za določanje cinamil alkohola v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo operativne postopke in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

8.11.2030

2b02031

–

3-fenilpropan-1-ol

Sestava dodatka

3-fenilpropan-1-ol

Lastnosti aktivne snovi

3-fenilpropan-1-ol

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C9H12O

številka CAS: 122-97-4

št. FLAVIS: 02.031

Analizna metoda (1)

Za določanje 3-fenilpropan-1-ola v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b05038

–

2-fenilpropanal

Sestava dodatka

2-fenilpropanal

Lastnosti aktivne snovi

2-fenilpropanal

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 95-odstotna vsebnost

kemijska formula: C9H10O

številka CAS: 93-53-8

št. FLAVIS: 05.038

Analizna metoda (1)

Za določanje 2-fenilpropanala v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je: za mačke: 1 mg/kg, za druge vrste in kategorije: 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

Na oznaki dodatka se navede naslednje:

„Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage:

—	1 mg/kg za mačke;

—	5 mg/kg za druge vrste in kategorije.“

Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage:

—	1 mg/kg za mačke;

—	5 mg/kg za druge vrste in kategorije.

8.11.2030

2b05045

–

3-(p-kumenil)-2-metilpropionaldehid

Sestava dodatka

3-(p-kumenil)-2-metilpropionaldehid

Lastnosti aktivne snovi

3-(p-kumenil)-2-metilpropionaldehid

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 90-odstotna vsebnost

kemijska formula: C13H18O

številka CAS: 103-95-7

št. FLAVIS: 05.045

Analizna metoda (1)

Za določanje 3-(p-kumenil)-2-metilpropionaldehida v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b05050

–

alfa-metilcinamaldehid

Sestava dodatka

alfa-metilcinamaldehid

Lastnosti aktivne snovi

alfa-metilcinamaldehid

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 95-odstotna vsebnost

kemijska formula: C10H10O

številka CAS: 101-39-3

št. FLAVIS: 05.050

Analizna metoda (1)

Za določanje alfa-metilcinamaldehida v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b05080

–

3-fenilpropanal

Sestava dodatka

3-fenilpropanal

Lastnosti aktivne snovi

3-fenilpropanal

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 95-odstotna vsebnost

kemijska formula: C9H10O

številka CAS: 104-53-0

št. FLAVIS: 05.080

Analizna metoda (1)

Za določanje 3-fenilpropanala v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b08022

–

cinamska kislina

Sestava dodatka

cinamska kislina

Lastnosti aktivne snovi

cinamska kislina

Pridobljena s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C9H8O2

številka CAS: 621-82-9

št. FLAVIS: 08.022

Analizna metoda (1)

Za določanje cinamske kisline v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09018

–

cinamil acetat

Sestava dodatka

cinamil acetat

Lastnosti aktivne snovi

cinamil acetat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C11H12O2

številka CAS: 103-54-8

št. FLAVIS: 09.018

Analizna metoda (1)

Za določanje cinamil acetata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09053

–

cinamil butirat

Sestava dodatka

cinamil butirat

Lastnosti aktivne snovi

cinamil butirat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C13H16O2

številka CAS: 103-61-7

št. FLAVIS: 09.053

Analizna metoda (1)

Za določanje cinamil butirata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09428

–

3-fenilpropil izobutirat

Sestava dodatka

3-fenilpropil izobutirat

Lastnosti aktivne snovi

3-fenilpropil izobutirat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C13H18O2

številka CAS: 103-58-2

št. FLAVIS: 09.428

Analizna metoda (1)

Za določanje 3-fenilpropil izobutirata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09459

–

cinamil izovalerat

Sestava dodatka

cinamil izovalerat

Lastnosti aktivne snovi

cinamil izovalerat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 95-odstotna vsebnost

kemijska formula: C14H18O2

številka CAS: 140-27-2

št. FLAVIS: 09.459

Analizna metoda (1)

Za določanje cinamil izovalerata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09470

–

cinamil izobutirat

Sestava dodatka

cinamil izobutirat

Lastnosti aktivne snovi

cinamil izobutirat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 96-odstotna vsebnost

kemijska formula: C13H16O2

številka CAS: 103-59-3

št. FLAVIS: 09.470

Analizna metoda (1)

Za določanje cinamil izobutirata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09730

–

etil cinamat

Sestava dodatka

etil cinamat

Lastnosti aktivne snovi

etil cinamat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C11H12O2

številka CAS: 103-36-6

št. FLAVIS: 09.730

Analizna metoda (1)

Za določanje etil cinamata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09740

–

metil cinamat

Sestava dodatka

metil cinamat

Lastnosti aktivne snovi

metil cinamat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 98-odstotna vsebnost

kemijska formula: C10H10O2

številka CAS: 103-26-4

št. FLAVIS: 09.740

Analizna metoda (1)

Za določanje metil cinamata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

2b09742

–

izopentil cinamat

Sestava dodatka

izopentil cinamat

Lastnosti aktivne snovi

izopentil cinamat

Pridobljen s kemijsko sintezo.

čistost: najmanj 97-odstotna vsebnost

kemijska formula: C14H18O2

številka CAS: 7779-65-9

št. FLAVIS: 09.742

Analizna metoda (1)

Za določanje izopentil cinamata v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste razen morskih živali

–

1.	Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnosti.

3.	Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi je 5 mg/kg popolne krmne mešanice z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

4.	Na oznaki dodatka se navede naslednje: „Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.“

5.	Na oznaki premiksov se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage: 5 mg/kg.

8.11.2030

(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

19.10.2020

Uradni list Evropske unije

L 344/18

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1511

z dne 16. oktobra 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, parafinska olja, pikloram, prosulfokarb, žveplo, triflusulfuron in tritosulfuron

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1589 (3) so bila obdobja odobritve aktivnih snovi klorotoluron, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, MCPA, MCPB in prosulfokarb podaljšana do 31. oktobra 2020.

(3)	Z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1589 je bilo obdobje odobritve aktivne snovi tritosulfuron podaljšano do 30. novembra 2020.

(4)	Z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1589 so bila obdobja odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klofentezin, dikamba, difenokonazol, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, lenacil, nikosulfuron, pikloram in triflusulfuron podaljšana do 31. decembra 2020.

(5)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/555 (4) sta bili obdobji odobritve aktivnih snovi parafinska olja in žveplo podaljšani do 31. decembra 2020.

(6)	Vloge za podaljšanje odobritve navedenih snovi so bile predložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (5).

(7)	Ker se je ocenjevanje navedenih snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji niso mogli vplivati, bo odobritev navedenih aktivnih snovi verjetno potekla, preden bo sprejeta odločitev o podaljšanju njihove odobritve. Zato je treba njihova obdobja odobritve podaljšati za eno leto.

(8)

V primerih ko se sprejme uredba o zavrnitvi podaljšanja odobritve zadevnih aktivnih snovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, je treba datum izteka bodisi ponastaviti na datum, ki je veljal pred sprejetjem te uredbe, bodisi uskladiti z datumom začetka veljavnosti uredbe o zavrnitvi podaljšanja, glede na to, kateri datum je poznejši. V primerih ko se sprejme uredba o podaljšanju odobritve zadevnih aktivnih snovi, je treba določiti, kot je v danih okoliščinah mogoče, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(9)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ob upoštevanju dejstva, da odobritev nekaterih snovi preneha veljati 31. oktobra 2020, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(11)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. oktobra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1589 z dne 26. septembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, beta-ciflutrin, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, pikloram, prosulfokarb, piriproksifen, tiofanat-metil, triflusulfuron in tritosulfuron (UL L 248, 27.9.2019, str. 24).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/555 z dne 24. marca 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za več aktivnih snovi, navedenih v delu B Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 686/2012 (program obnove AIR IV) (UL L 80, 25.3.2017, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

PRILOGA

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)	v šestem stolpcu vrstice 40 se za deltametrin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(2)	v šestem stolpcu vrstice 65 se za flufenacet datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(3)	v šestem stolpcu vrstice 69 se za fostiazat datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(4)	v šestem stolpcu vrstice 102 se za klorotoluron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(5)	v šestem stolpcu vrstice 103 se za cipermetrin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(6)	v šestem stolpcu vrstice 104 se za daminozid datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(7)	v šestem stolpcu vrstice 107 se za MCPA datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(8)	v šestem stolpcu vrstice 108 se za MCPB datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(9)	v šestem stolpcu vrstice 119 se za indoksakarb datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(10)	v šestem stolpcu vrstice 160 se za prosulfokarb datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(11)	v šestem stolpcu vrstice 161 se za fludioksonil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(12)	v šestem stolpcu vrstice 162 se za klomazon datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2021“;

(13)	v šestem stolpcu vrstice 169 se za amidosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(14)	v šestem stolpcu vrstice 170 se za nikosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(15)	v šestem stolpcu vrstice 171 se za klofentezin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(16)	v šestem stolpcu vrstice 172 se za dikambo datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(17)	v šestem stolpcu vrstice 173 se za difenokonazol datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(18)	v šestem stolpcu vrstice 176 se za lenacil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(19)	v šestem stolpcu vrstice 178 se za pikloram datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(20)	v šestem stolpcu vrstice 180 se za bifenoks datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(21)	v šestem stolpcu vrstice 181 se za diflufenikan datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(22)	v šestem stolpcu vrstice 182 se za fenoksaprop-P datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(23)	v šestem stolpcu vrstice 183 se za fenpropidin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(24)	v šestem stolpcu vrstice 186 se za tritosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „30. november 2021“;

(25)	v šestem stolpcu vrstice 289 se za triflusulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(26)	v šestem stolpcu vrstice 292 se za žveplo datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“;

(27)	v šestem stolpcu vrstice 294 se za parafinska olja datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2021“.

19.10.2020

Uradni list Evropske unije

L 344/22

SKLEP SVETA (EU) 2020/1512

z dne 13. oktobra 2020

o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 148(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Države članice in Unija si morajo prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja ter zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile in trgov dela, ki so usmerjeni v prihodnost in se odzivajo na gospodarske spremembe, da bi dosegle cilje polne zaposlenosti in socialnega napredka, uravnoteženo rast, visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, kot določa člen 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice ob upoštevanju nacionalnih praks glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot področje skupnega interesa in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.

(2)

Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora Unija upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti, visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja, kot določa člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(3)

Unija je v skladu s PDEU razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Kot del navedenih instrumentov smernice za politike zaposlovanja držav članic (v nadaljnjem besedilu: smernice), določene v Prilogi k temu sklepu, skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184 (4), sestavljajo integrirane smernice. Države članice in Unijo naj bi usmerjale pri izvajanju politik, pri tem pa odražale soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo trajnostnih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki bi morala ustvariti pozitivne učinke prelivanja.

(4)

Smernice so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 (5) (v nadaljnjem besedilu: jamstvo za mlade), Priporočilom Sveta z dne 15. februarja 2016 (6), Priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 (7), Priporočilom Sveta z dne 15. marca 2018 (8), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (9), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2019 (10), Priporočilom Sveta z dne 8. novembra 2019 (11) in Priporočilom Sveta z dne 10. marca 2014 (12).

(5)

Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Evropski semester ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic, vključno s tesnim sodelovanjem s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki. Podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s prehodom Evrope na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno in digitalno gospodarstvo, s čimer bi okrepili konkurenčnost, spodbujali inovacije, promovirali socialno pravičnost in enake možnosti ter preprečevali neenakosti in regionalne razlike.

(6)

Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, globalizacija, digitalizacija in demografske spremembe bodo preobrazili evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi učinkovito obravnavale te strukturne dejavnike in po potrebi prilagodile obstoječe sisteme ob priznavanju tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic ter s tem povezanih politik. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politike tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Taki ukrepi bi morali zajemati spodbujanje trajnostnih naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in izboljšujejo produktivnost, gospodarsko rast, socialno in teritorialno kohezijo, navzgor usmerjeno konvergenco in odpornost, ter uresničevanje fiskalne odgovornosti. Združevati bi moralo ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati njihov vpliv na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke.

(7)

Evropski parlament, Svet in Komisija so razglasili evropski steber socialnih pravic (13) (v nadaljnjem besedilu: steber). V stebru je določenih dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ta načela in pravice usmerjajo evropsko strategijo in zagotavljajo, da je prehod na podnebno nevtralnost, okoljsko trajnostnost, digitalizacijo in demografske spremembe socialno pošten in pravičen. Steber je referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, za pospeševanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za usklajevanje „socialne“ in „tržne“ razsežnosti v današnjem sodobnem gospodarstvu, vključno s spodbujanjem socialnega gospodarstva.

(8)

Pri reformah trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacijah, ustvarjanju delovnih mest, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja, delovnih pogojih, izobraževanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih.

(9)

Države članice in Unija bi morale zagotoviti, da se ublažijo socialne posledice ter posledice za zaposlovanje in gospodarstvo, ki jih je povzročila kriza zaradi COVID-19, ter da je preobrazba pravična in socialno poštena, ob tem pa okrepiti prizadevanja za okrevanje ter vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter kjer lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije. Zagotoviti bi bilo treba dostop in priložnosti za vse ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, tudi med otroki, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialne zaščite ter z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, tudi z naložbami v predšolsko vzgojo in varstvo ter digitalne spretnosti. V luči krize zaradi COVID-19 in glede na staranje družbe je še zlasti pomemben pravočasen in enak dostop do cenovno dostopne dolgotrajne nege in zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi in spodbujanjem zdravja. Potencial invalidnih oseb, da prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju, bi bilo treba izkoristiti v še večji meri. Na delovnih mestih v Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z delovnimi razmerji, ki izvirajo iz novih oblik dela, evropski socialni model ohrani in še okrepi.

(10)

Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod in skladom InvestEU, da bi spodbudile zaposlovanje, socialne naložbe, socialno vključevanje, dostopnost, možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.

(11)

Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito bi morala v skladu s svojimi pooblastili na podlagi Pogodb spremljati izvajanje zadevnih politik glede na smernice za politike zaposlovanja. Navedena odbora in druga pripravljalna telesa Sveta, vključena v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, bi morali tesno sodelovati. Ohraniti bi bilo treba dialog med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o politikah, zlasti v zvezi s smernicami za politike zaposlovanja držav članic.

(12)	Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za socialno zaščito –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se smernice za politike zaposlovanja držav članic (v nadaljnjem besedilu: smernice), kot so določene v Prilogi. Smernice so del integriranih smernic.

Člen 2

Države članice upoštevajo smernice iz pri svojih politikah zaposlovanja in programih reform, o katerih poročajo v skladu s členom 148(3) PDEU.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Luxembourgu, 13. oktobra 2020

Za Svet

Predsednik

M. ROTH

(1) Mnenje z dne 10. julija 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 232, 14.7.2020, str. 18.

(3) Mnenje z dne 18. septembra 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27).

(5) Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 120, 26.4.2013, str. 1).

(6) Priporočilo Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (UL C 67, 20.2.2016, str. 1).

(7) Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (UL C 484, 24.12.2016, str. 1).

(8) Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

(9) Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).

(10) Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (UL C 189, 5.6.2019, str. 4).

(11) Priporočilo Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (UL C 387, 15.11.2019, str. 1).

(12) Priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (UL C 88, 27.3.2014, str. 1).

(13) Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).

PRILOGA

Smernica 5: Spodbujanje povpraševanja po delovni sili

Države članice bi morale dejavno spodbujati trajnostno socialno tržno gospodarstvo ter olajševati in podpirati naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. V ta namen bi morale zmanjšati ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju, spodbujati odgovorno podjetništvo in resnično samozaposlovanje ter zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro-, malih in srednjih podjetij, tudi z dostopom do financiranja. Države članice bi morale dejavno spodbujati razvoj socialnega gospodarstva, pospeševati socialne inovacije in socialna podjetja ter podpirati take inovativne oblike dela, s tem pa ustvarjati kakovostne zaposlitvene možnosti in socialne koristi na lokalni ravni.

Glede na resne gospodarske in socialne posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, bi morale biti na voljo dobro zasnovane sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ureditve, da bi ohranili zaposlenost, omejili izgubo delovnih mest in preprečili dolgoročne negativne učinke na gospodarstvo, podjetja in človeški kapital. Preučiti bi bilo treba dobro zasnovane spodbude za zaposlovanje in ukrepe za prekvalifikacijo, da bi podprli ustvarjanje delovnih mest med okrevanjem.

Obdavčitev bi bilo treba z dela preusmeriti na druge vire, ki bolj podpirajo zaposlovanje in vključujočo rast ter so usklajeni s podnebnimi in okoljskimi cilji, ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast.

Države članice, tudi tiste z vzpostavljenimi nacionalnimi mehanizmi zakonskega določanja minimalnih plač, bi morale zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev na pregleden in predvidljiv način ter tako omogočiti ustrezno prilagajanje plač spremembam produktivnosti in zagotavljati poštene plače za dostojen življenjski standard, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti skupinam z nižjimi in srednjimi dohodki, da bi dosegli navzgor usmerjeno konvergenco. Ti mehanizmi določanja plač bi morali upoštevati gospodarsko uspešnost po regijah in sektorjih. Države članice bi morale pri določanju plač spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks in avtonomnosti socialnih partnerjev zagotoviti, da imajo vsi delavci ustrezne in pravične plače, tako da so neposredno ali posredno zaščiteni na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri čemer se upošteva njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.

Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile ter izboljšanje dostopa do zaposlitve, spretnosti in kompetenc

V kontekstu tehnološkega in okoljskega prehoda ter demografskih sprememb bi morale države članice spodbujati trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital, tako da bi pospeševale relevantno znanje, spretnosti in kompetence v celotnem življenjskem obdobju ljudi ter se prilagajale sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela. Države članice bi morale prav tako prilagoditi svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagati vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter dostop do digitalnega učenja. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi deležniki, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela, tudi zaradi omogočanja okoljskega in digitalnega prehoda. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom, s katerimi se srečujejo učitelji, tudi z vlaganjem v njihove digitalne kompetence. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim zagotavljati ključne kompetence, vključno z osnovnimi in digitalnimi spretnostmi ter prečnimi kompetencami, saj se jih tako opremi za prilagodljivost in odpornost za celotno življenje. Države članice bi si morale prizadevati za okrepitev določb o individualnih pravicah do usposabljanja in zagotoviti njihovo prenosljivost pri prehodu na nov poklic, po potrebi tudi prek individualnih izobraževalnih računov. Vsem bi morale omogočiti, da predvidijo potrebe trga dela in se jim bolje prilagodijo, zlasti s stalnim izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem ter zagotavljanjem integriranega usmerjanja in svetovanja, da bi podprli pravičen in pošten prehod za vse, okrepili družbene rezultate, obravnavali pomanjkanje delovne sile, izboljšali splošno odpornost gospodarstva na pretrese in olajšali prilagoditve, potrebne po zaradi krize COVID-19.

Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, vključno z zagotavljanjem dostopa do kakovostne predšolske vzgoje. Morale bi zvišati ravni izobrazbe na splošno, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, omogočiti lažji dostop do in zaključek poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter terciarnega izobraževanja in povečati udejstvovanje odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij in najmanj kvalificiranih. Ob upoštevanju novih zahtev digitalnih, zelenih in starajočih se družb bi države članice morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi s kakovostnim, učinkovitim vajeništvom, ter povečati število diplomantov, zlasti žensk, s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike tako na ravni poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot v terciarnem izobraževanju. Države članice bi morale poleg tega: povečati relevantnost terciarnega izobraževanja in po potrebi raziskav za trg dela, izboljšati spremljanje in napovedovanje potreb po spretnosti, povečati preglednost spretnosti in primerljivost kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Morale bi nadgraditi ter povečati ponudbo in uvajanje prilagodljivega nenehnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Države članice bi prav tako morale podpirati nizko kvalificirane odrasle, da bi ti ostali ali postali dolgoročno zaposljivi, tako da poskrbijo za boljši dostop do kakovostnih izobraževalnih možnosti in za to, da se te možnosti dejansko tudi izkoristijo, in sicer z uvedbo „poti izpopolnjevanja“, kar vključuje oceno spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, ki je usklajena s priložnostmi na trgu dela, ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih spretnosti.

Države članice bi morale brezposelnim in neaktivnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč, ki temelji na podpori pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam in ljudem, ki sta jih še posebej prizadela zeleni in digitalni prehod ter kriza zaradi COVID-19. Da se znatno zmanjša in prepreči dolgotrajna in strukturna brezposelnost, bi bilo treba čim hitreje in najkasneje po 18 mesecih brezposelnosti izvajati celovite strategije, ki zajemajo poglobljene individualne ocene brezposelnih oseb. Brezposelnost mladih in vprašanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi bilo treba še naprej reševati s preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja in strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, tudi prek doslednega izvajanja jamstva za mladino.

Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela ter zagotoviti spodbude zanjo, predvsem za osebe z nizkimi dohodki, prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in najbolj oddaljene od trga dela. Države članice bi morale podpirati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.

Obravnavati bi bilo treba problem razlike v stopnji zaposlenosti in plačilu med spoloma. Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, vključno z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za prevzem vodstvenih vlog na vseh ravneh odločanja. Zagotoviti bi bilo treba uresničevanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ter plačne preglednosti. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem z omogočanjem cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter predšolske vzgoje in varstva. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe omogočiti ustrezen dopust iz družinskih razlogov in prožne ureditve dela, da bi lahko usklajevali poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma.

Smernica 7: Izboljšanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga

Da bi imeli koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih delovnih vzorcev in poslovnih modelov, bi morale države članice sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s poštenimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlitvi ter spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Pravila o varstvu zaposlitve, delovno pravo in zadevne institucije bi morali zagotoviti ustrezno okolje za zaposlovanje in potrebno prožnost za delodajalce, da se lahko hitro prilagodijo spremembam v gospodarstvu, hkrati pa varovati pravice delavcev in zagotavljati socialno zaščito, ustrezno raven varnosti ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje za delavce, tudi glede na tveganja, ki jih predstavlja kriza zaradi COVID-19. Da bi v tej krizi ohranili delovna mesta in proizvodnjo, je treba spodbujati uporabo prožnih ureditev dela, kot je delo na daljavo. Preprečiti bi bilo treba delovna razmerja, ki vodijo do prekarnih delovnih pogojev, tudi v primeru platformnih delavcev in z bojem proti zlorabi atipičnih pogodb. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino.

Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega, tudi v prikrajšanih regijah. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to udeležbo omogočiti. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale s socialnimi storitvami in dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem zaposlitve na podlagi njihovih pravic in odgovornosti. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše in uspešnejše javne službe za zaposlovanje, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve, podpiranjem sedanjih in prihodnjih potreb trga dela in uvedbo upravljanja na podlagi uspešnosti.

Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Preučiti bi bilo treba začasno omilitev zahtev za upravičenost in podaljšanje trajanja nadomestila za ublažitev posledic pandemije COVID-19, vendar nadomestila za brezposelnost ne bi smela odvračati od hitre ponovne zaposlitve in bi jih morale spremljati aktivne politike trga dela.

Mobilnost učečih in delavcev bi bilo treba ustrezno podpreti, da se okrepijo spretnosti in poveča zaposljivost ter izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, hkrati pa zagotovijo pošteni pogoji za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost, in okrepi upravno sodelovanje med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci, pri čemer se izkoristi podpora novo ustanovljenega Evropskega organa za delo. Mobilnost delavcev v kritičnih poklicih ter čezmejnih, sezonskih in napotenih delavcev bi bilo treba podpreti v primerih začasnega zaprtja meja zaradi pandemije COVID-19, ob upoštevanju vidikov javnega zdravja. Odpraviti bi bilo treba ovire za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah ter priznavanju kvalifikacij ter poenostaviti priznavanje kvalifikacij. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za zagotovitev, da upravni postopki delavcev iz drugih držav članic, tudi čezmejnih, ne bi po nepotrebnem ovirali pri zaposlovanju. Države članice bi morale poleg tega preprečevati zlorabe obstoječih predpisov in obravnavati temeljne vzroke za beg možganov iz nekaterih regij, med drugim z ustreznimi ukrepi za regionalni razvoj.

Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za učinkovitejši socialni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih in, kjer je primerno, gospodarskih reform in politik, vključno s podpiranjem krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov.

Države članice bi morale po potrebi in na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati izkušnje ustreznih organizacij civilne družbe na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj.

Smernica 8: Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini

Države članice bi morale spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti za vse, zlasti za skupine, ki so na trgu dela premalo zastopane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite, da bi zagotovile ustrezno, uspešno, učinkovito in trajnostno socialno zaščito za vse v vseh življenjskih obdobjih, s čimer bi spodbujale socialno vključenost in navzgor usmerjeno socialno mobilnost, motivirale za udeležbo na trgu dela, podpirale socialne naložbe, se borile proti revščini in odpravljale neenakosti, tudi z oblikovanjem davčnih sistemov in sistemov socialnih prejemkov ter ocenjevanjem distribucijskega učinka politik. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov s selektivnimi se bo povečala učinkovitost sistemov socialne zaščite. Pri posodobitvi sistemov socialne zaščite bi si morali prizadevati tudi za izboljšanje njihove odpornosti na večplastne izzive, kot so tisti, ki so se pojavili zaradi izbruha COVID-19.

Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja: ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih podpornih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno socialno pomoč v obliki minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi, med drugim s ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami.

Razpoložljivost cenovno ugodnih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja ter zdravstvo in dolgotrajna oskrba, je temeljni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, vključno z revščino zaposlenih in otrok, tudi v zvezi s posledicami krize zaradi COVID-19. Države članice bi morale zagotoviti, da bi imel vsakdo dostop do osnovnih storitev, tudi otroci. Ljudem v stiski ali v ranljivem položaju bi države članice morale zagotoviti dostop do ustreznih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči in rešiti problem energijske revščine. Pri teh storitvah bi morale upoštevati posebne potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Posebej bi se morale posvetiti problematiki brezdomstva. Države članice bi morale zagotoviti pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.

Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene, ter ob tem ženskam in moškim zagotoviti enake možnosti za pridobivanje pokojninskih pravic, tudi v okviru dodatnih pokojninskih shem, in jim tako zagotoviti ustrezne prihodke v starosti. Pokojninske reforme bi bilo treba podpreti s politikami, katerih cilj je zmanjšati razlike v pokojninah med spoloma, in ukrepi za podaljšanje poklicnega življenja, na primer z dvigom dejanske upokojitvene starosti, in zagotoviti, da so skladne s strategijami aktivnega staranja. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi deležniki ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 344

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 19. oktober 2020

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o datumu začetka veljavnosti Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	1
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1510 z dne 16. oktobra 2020 o izdaji dovoljenj za cinamil alkohol, 3-fenilpropan-1-ol, 2-fenilpropanal, 3-(p-kumenil)-2-metilpropionaldehid, alfa-metilcinamaldehid, 3-fenilpropanal, cinamsko kislino, cinamil acetat, cinamil butirat, 3-fenilpropil izobutirat, cinamil izovalerat, cinamil izobutirat, etil cinamat, metil cinamat in izopentil cinamat kot krmne dodatke za vse živalske vrste razen morskih živali ( 1 )	2
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1511 z dne 16. oktobra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, parafinska olja, pikloram, prosulfokarb, žveplo, triflusulfuron in tritosulfuron ( 1 )	18
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2020/1512 z dne 13. oktobra 2020 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic	22
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1513 z dne 15. oktobra 2020 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo v Nemčiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 7014) ( 1 )	29
		SMERNICE
		Smernica Evropske centralne banke (EU) 2020/1514 z dne 8. oktobra 2020 o spremembi Smernice ECB/2008/5 o upravljanju deviznih rezerv Evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank in o pravni dokumentaciji za posle, ki vključujejo te rezerve (ECB/2020/49)	32


	(1) Besedilo velja za EGP.