(1)

Enel Green Power (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) je 3. decembra 2019 Komisiji predložil zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). Zahtevek je v skladu s členom 1(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1804 (2).

(2)

Zahtevek zadeva proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz obnovljivih virov, kot je navedeno v členu 9 Direktive 2014/25/EU, s strani prijavitelja v Italiji. Zadevne storitve so v zahtevku opisane, kot sledi: sončna, vetrna, mini hidro in geotermalna energija. Prijavitelj v zahtevek ne vključuje biomase in bioplina, saj zatrjuje, da morajo sheme spodbud, ki trenutno podpirajo te tehnologije, na podlagi prakse Komisije pripeljati do zaključka, da povezani trgi še niso neposredno izpostavljeni konkurenci.

(3)

Zahtevku ni bilo priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ. Posledično mora Komisija v skladu s točko 1 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU v 105 delovnih dneh sprejeti izvedbeni akt o zahtevku. Začetni rok je bil začasno odložen v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU. Rok, dogovorjen med prijaviteljem in Komisijo za sprejetje izvedbenega akta, poteče 31. julija 2020.

(4)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti, povezanih med drugim s proizvodnjo in veleprodajo električne energije v smislu Direktive 2014/25/EU, razen če je dejavnost izvzeta v skladu s členom 34 navedene direktive.

(5)

Direktiva 2014/25/EU določa, da se za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, za katere se uporablja Direktiva 2014/25/EU, navedena direktiva ne uporablja, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih je dostop neomejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se ocenjuje na podlagi objektivnih meril, ki lahko vključujejo značilnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, zamenljivih z vidika ponudbe ali povpraševanja, cene in dejansko ali potencialno prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali ponudnika zadevnih storitev.

(6)

Dostop do trga se šteje za neomejen, če je zadevna država članica prenesla in uporablja ustrezno zakonodajo Unije o odprtju danega sektorja ali njegovega dela konkurenci. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU, ki, kar zadeva proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz obnovljivih virov, vključuje Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(7)

Na podlagi informacij, ki jih ima na voljo Komisija, je Italija Direktivo 2009/72/ES prenesla v nacionalno zakonodajo z zakonodajno uredbo št. 93/2011, pozneje spremenjeno s členom 26 zakona št. 115/2015 in členom 33 zakona št. 122/2016. Dostop do upoštevnega trga se torej šteje za neomejen v skladu s členom 34(3) Direktive 2014/25/EU.

(8)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih sam po sebi ni nobeden odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Ker se pogoji razlikujejo za različne v zahtevku zajete dejavnosti, bi bilo treba pri preučitvi konkurenčnih razmer upoštevati različne razmere na upoštevnih trgih.

(9)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci in državni pomoči ter na druga področja prava Unije. Zlasti merila in metodologija, uporabljena pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (4), kar je potrdilo Splošno sodišče (5).

(10)

Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene stopnji konkurence na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU, ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive 2014/25/EU, zagotovila pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

(11)

Leta 2012 je Komisija v Izvedbenem sklepu 2012/539/EU (6) opredelila, da sta proizvodnja in veleprodaja električne energije iz obnovljivih virov ločena trga.

(12)

Leta 2017 je Komisija sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2018/71 (7) v zvezi z nizozemskim trgom električne energije. Za Nizozemsko je Komisija menila, da ni treba opredeliti ločenih trgov za električno energijo glede na vir. Glavni razlogi za odstopanje od Izvedbenega sklepa 2012/539/EU v zvezi z Italijo so bili naslednji: dejstvo, da se je električna energija iz obnovljivih virov prodajala neposredno na veleprodajnem trgu in ne netržnemu subjektu, ki je upravljavec prenosnih omrežij v Nemčiji in Gestore dei Servizi Energetici (GSE) v Italiji, odsotnost prednostnega odjema električne energije iz obnovljivih virov, dejstvo, da je bila zakonska določena stopnja plačila za električno energijo iz obnovljivih virov v obliki odjemne premije (v nasprotju s fiksno stopnjo, kot je določeno v nemških in italijanskih precedenčnih primerih), ter dejstvo, da so bile subvencije za obnovljive vire na začetku predmet razpisa, kjer so se različne tehnologije potegovale za vnaprej določen znesek subvencij.

(13)

V tem zahtevku prijavitelj meni, da sta v Italiji veleprodaja električne energije iz obnovljivih in konvencionalnih virov del istega trga.

(14)

Italijanski organ za konkurenco Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato (AGCM) v svojem stališču z dne 6. marca 2020 meni, da ni mogoče določiti ločenega trga za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki bi bil ločen od trga za proizvodnjo energije iz konvencionalnih virov. Organ ugotavlja, da sta obnovljiva in konvencionalna proizvodnja popolnoma zamenljivi z vidika zadovoljevanja povpraševanja po električni energiji ter da je delež obnovljive energije, ki se prodaja pod tržnimi pogoji, velik (več kot 50 % celotne energije). V zvezi s tem AGCM trdi, da so se spodbude, dodeljene proizvodnji iz obnovljivih virov, od leta 2012 znatno zmanjšale in da je sčasoma njihova raven zagotavljala zgolj nadomestilo stroškov, ki jih imajo proizvajalci električne energije.

(15)

Komisija ugotavlja, da proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v Italiji podpirajo številni programi z različnimi značilnostmi.

(16)

Komisija je v Izvedbenem sklepu 2012/539/EU v zvezi z Italijo analizirala značilnosti štirih programov, ki podpirajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Glede na različne značilnosti programov, uvedenih v Italiji za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov po navedenem sklepu, bo trg za namene analize v teh uvodnih izjavah razdeljen na programe, uvedene v Italiji za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, analiziranih v Izvedbenem sklepu 2012/539/EU, in na programe, uvedene v Italiji za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, po omenjenem sklepu.

(17)

V tem okviru je pomembno omeniti, da na zadevnih trgih pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence. Zato bodo družbe, za katere navedena pravila ne veljajo, pri delovanju na teh trgih običajno imele možnost ustvarjanja konkurenčnega pritiska na tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju.

(18)

V sektorju električne energije upoštevni geografski trg pogosto velja za nacionalni. Vendar je ustrezno geografsko območje lahko odvisno tudi od konfiguracije trgovalnega območja, ki odraža omejitve omrežja.

(19)

V Izvedbenem sklepu 2012/539/EU je Komisija ugotovila, da sta bila zaradi prisotnosti omejitev omrežja za namene ocenjevanja, ali so bili pogoji iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) izpolnjeni brez poseganja v konkurenčno pravo, upoštevna geografska trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov, na severnem in južnem makro območju.

(20)

Kar zadeva geografski trg, prijavitelj meni, da je nacionalni.

(21)

Italijanski organi v svojih stališčih z dne 6. marca 2020 navajajo, da je bila razlika v ceni med južnim makro območjem in makro območjem Sardinija skoraj zmanjšana na 0, medtem ko je bila razlika v ceni med južnim makro območjem makro območjem Sicilija zmanjšana. AGCM poudarja proces dekoncentracije, ki je vplival na trg v Italiji, kot kaže stalno upadanje indeksa Herfindahl-Hirschman (HHI) na nacionalni ravni (549 v letu 2018, 686 v letu 2017, 713 v letu 2016 in 884 v letu 2012). Izračun indeksa HHI je predložil prijavitelj v predložitvi z dne 19. septembra 2019. Vendar AGCM poudarja, da se zdi, da je vsaj za eno makro območje (Sicilija) območna cena še vedno stalna in bistveno drugačna od cene v preostalih delih države.

(22)

Komisija se strinja, da je razvoj cenovnih razlik v zadnjih osmih letih pokazal zelo pomembno konvergenco med makro območji. Vendar pa dejstvo, da še vedno obstaja cenovna premija za trg na makro območju Sicilija, zagovarja ločitev tega območja od ostalega italijanskega trga.

(23)

Za namene ocene po tem sklepu ter brez poseganja v konkurenčno pravo in pravila o državni pomoči Komisija upošteva dva upoštevna geografska trga: na eni strani severno in južno makro območje ter makro območje Sardinija, na drugi strani pa makro območje Sicilija.

(24)

Komisija je v Izvedbenem sklepu 2012/539/EU ugotovila, da je mogoče iz pravil za javno naročanje izvzeti le proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih virov. V sklepu je navedeno, da je treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjen v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih virov na ozemlju Italije, z izjemo Sardinije in Sicilije. Sklep je analiziral značilnosti štirih spodbujevalnih programov za obnovljive vire energije.

(25)

Mehanizem Comitato Interministeriale Prezzi del 29 aprile 1992 (CIP6) vključuje zakonsko določeno odjemno tarifo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov in iz virov, podobnih obnovljivim virom energije, tj. električno energijo, proizvedeno v obratih za soproizvodnjo toplote in električne energije. Ta mehanizem zajema operativne stroške, stroške kapitala in stroške goriva ter vključuje spodbujevalno komponento, ki se uporablja v prvih osmih letih obratovanja.

(26)

Celovita tarifa (TO) se uporablja za obrate z obstoječo zmogljivostjo manj kot 200 kW za polja vetrnih elektrarn in manj kot 1 MW za druge vrste obnovljivih virov energije. Ta sistem je zajamčen za 15 let, uporablja se prostovoljno in predstavlja nadomestno možnost sistemu zelenih certifikatov. Celovita tarifa vključuje ceno energije in spodbudo.

(27)

Mehanizem zelenih certifikatov (CV) temelji na uvedbi obveznih kvot za proizvajalce in uvoznike električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov, ki vsako leto predložijo več zelenih certifikatov. Zeleni certifikati se nato dodelijo obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, odvisno od vira proizvedene energije, pri čemer jih je mogoče izmenjati na ločenem trgu, ki ni energetski trg. Prihodek proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov izhaja iz prodaje energije iz obnovljivih virov in, kot spodbuda, iz prodaje zelenih certifikatov. Vrednost zelenih certifikatov se določi na podlagi razmerja med povpraševanjem (proizvajalcev in uvoznikov električne energije iz konvencionalnih virov) in ponudbo (proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov). Sistemi zelenih certifikatov se uporabljajo za obrate nad 1 MW (razen sončnih elektrarn) in vetrno energijo nad 200 kW.

(28)

Zeleni certifikati so bili spremenjeni januarja 2016 in preimenovani v GRIN. Delujejo s četrtletno premijo, ki se upravičencem do programa izplača poleg cene električne energije. Izplačani zneski in njihovo trajanje v okviru GRIN so popolnoma enaki tistim, ki bi jih upravičenci prejeli v okviru starejših zelenih certifikatov.

(29)

Sistem energetskih računov (CE) spodbuja proizvodnjo električne energije iz fotovoltaičnih virov in pomeni odjemno premijo, pri čemer proizvajalci prejmejo tržno ceno na trgu za dan vnaprej in spodbujevalno nadomestilo. Ta spodbujevalni sistem je zajamčen za 20 let.

(30)

Na podlagi značilnosti teh programov ter posebnosti proizvodnje in veleprodaje proizvedene električne energije je Komisija v svojem Izvedbenem sklepu 2012/539/EU ugotovila, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci na področju proizvodnje in veleprodaje električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ni izpolnjen. Ker se pogoji za te programe večinoma niso spremenili, Komisija ne vidi razloga za spremembo svoje ocene.

(31)

Za programe, uvedene po Izvedbenem sklepu 2012/539/EU, so bili Komisiji priglašeni najpomembnejši med njimi, ki so bili v skladu s pravili o državni pomoči odobreni s Sklepom Komisije C(2016) 2726 (9) in Sklepom Komisije C(2019) 4498 (10). To pomeni, da ti programi vključujejo primerno plačilo glede na nastale stroške in da dodeljena pomoč ne izkrivlja enotnega trga.

(32)

Kar zadeva program, vzpostavljen z ministrskim odlokom z dne 23. junija 2016, je bil odprt za vse obnovljive vire energije, razen za fotovoltaično energijo. Upravičenci so bili razdeljeni v tri kategorije glede na moč elektrarne: novi veliki generatorji (tj. z vgrajeno močjo, večjo od 5 MW), novi generatorji srednje velikosti (npr. z inštalirano močjo med 500 kW2 in 5 MW, ta kategorija vključuje tudi nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri generatorjih katere koli velikosti) in manjši generatorji (tj. z vgrajeno zmogljivostjo največ 500 kW). Komisija je pripomnila, da bi bila diskontirana lastna cena proizvodnje energije za tehnologije, upravičene do programa, višja od pričakovane tržne cene električne energije, neto sedanja vrednost za projekte obnovljive energije pa bi bila brez pomoči in pod običajnimi tržnimi pogoji negativna.

(33)

Glede sheme, vzpostavljene z ministrskim odlokom z dne 4. julija 2019, je ta sestavljena iz pomoči za poslovanje za proizvodnjo električne energije iz obratov, ki uporabljajo naslednje tehnologije obnovljivih virov energije: vetrna energija na kopnem, fotovoltaična energija in električna energija iz hidroelektrarn ter kanalizacijski plini. Tako kot v Sklepu C(2016) 2726 je Komisija ugotovila, da bi bila diskontirana lastna cena proizvodnje energije za tehnologije, upravičene do programa, višja od pričakovane tržne cene električne energije. Brez pomoči in v običajnih tržnih pogojih bi bila neto sedanja vrednost za projekte energije iz obnovljivih virov torej negativna. Komisija je zaključila, da projekti brez pomoči ne bi bili finančno izvedljivi.

(34)

Z ministrskim odlokom z dne 14. februarja 2017 je bil za majhne otoke uveden poseben program. Gre za 20 otokov, od tega 14 na območju Sicilije, ki niso povezani z električnim omrežjem na celini. Njihova površina je večja od enega kvadratnega kilometra ter ležijo več kot 1 km od celine in imajo vsaj 50 prebivalcev. Za vsak otok so bili za leto 2030 določeni posebni cilji v zvezi z električno energijo in toploto za energetski prehod. Dostop je omogočen za novo gradnjo, izboljšanje in ponovno aktiviranje obratov za proizvodnjo električne energije z najmanj 0,5 kW, ki obratujejo od 15. novembra 2018, so priključeni v otoško električno omrežje in se napajajo iz lokalno dostopnih obnovljivih virov. Upravičenci prejmejo odjemno tarifo za električno energijo, prodano v omrežje, ter odjemno premijo za proizvedeno in takoj porabljeno električno energijo na lokaciji.

(35)

Ritiro Dedicato (RID) je mehanizem, s katerim se proizvajalci ponudijo na trgu z električno energijo, dovedeno v omrežje. Sestavljen je iz prodaje električne energije družbi GSE ter nadomešča vse druge pogodbene obveznosti, ki se (med drugim) nanašajo na storitve odpreme in prevoza energije. Obrati z manj kot 10 MW moči so upravičeni do mehanizma RID, skupaj z obrati s kakršno koli močjo, če se oskrbujejo s [sončno, vetrno energijo, energijo plimovanja, energijo valovanja, geotermalno energijo ali z obrati s hidravličnimi viri, omejenimi na vodne tokove ali] z drugimi obnovljivimi viri, če so v lasti samoproizvajalca. RID je alternativa spodbudam, dodeljenim v okviru drugih programov, vzpostavljenih z ministrskimi odloki z dne 5. julija 2012, 6. julija 2012, 23. junija 2016 in 4. julija 2019.

(36)

Scambio sul Posto (SSP) omogoča ekonomsko kompenzacijo med vrednostjo, povezano z električno energijo, dovedeno v omrežje, ter vrednostjo, povezano z električno energijo, odvzeto in porabljeno v obdobju, ki je drugačno od tistega, v katerem se ta proizvaja. Velja za obrate, ki so začeli obratovati najpozneje do 31. decembra 2014, če se v njih električna energija dobavlja iz obnovljivih virov ali iz visoko učinkovite soproizvodnje toplotne in električne energije (HE CHP) z največjo močjo, ki ne presega 200 kW, ali obrati z zmogljivostjo do 500 kW, če je napajanje iz obnovljivih virov in obratuje od 1. januarja 2015. SSP je alternativa spodbudam, dodeljenim v okviru drugih programov, vzpostavljenih z ministrskimi odloki z dne 5. julija 2012, 6. julija 2012, 23. junija 2016 in 4. julija 2019.

(37)

Komisija ugotavlja, da programi, vzpostavljeni z ministrskimi odloki z dne 23. junija 2016 in 4. julija 2019, vključujejo postopek zbiranja ponudb za izkoriščanje spodbud.

(38)

Komisija ugotavlja, da se je povečala raven konkurence za izkoriščanje programov, vzpostavljenih z ministrskimi odloki z dne 23. junija 2016 in 4. julija 2019, z velikim številom prijaviteljev in ponudb za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Zato Komisija meni, da obrati za proizvodnjo obnovljivih virov energije, ki izkoriščajo novejše programe, delujejo v konkurenčnem okolju.

(39)

Kar zadeva ostale tri programe, program, vzpostavljen z ministrskim odlokom z dne 14. februarja 2017, RID in SSP, Komisija nima podlage za ugotovitev, da so upravičenci izpostavljeni konkurenčnemu pritisku. Nekatere njihove značilnosti, na primer odjemna tarifa ali dejstvo, da proizvedeno energijo kupuje GSE, so podobne značilnostim drugih programov, analiziranih v sklepu iz leta 2012.

(40)

Glede na zgoraj preučene dejavnike se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34 Direktive 2014/25/EU, izpolnjen glede naročnikov v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedeno iz obnovljivih virov, na podlagi programov, uvedenih z ministrskimi odloki z dne 23. junija 2016 in z dne 4. julija 2019, v Italiji.

(41)

Ker se poleg tega šteje, da je izpolnjen pogoj glede neomejenega dostopa do trga, se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja niti, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočati proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na podlagi programov, uvedenih z ministrskimi odloki z dne 23. junija 2016 in z dne 4. julija 2019, v Italiji, niti če na zadevnem geografskem območju za opravljanje take dejavnosti organizirajo projektne natečaje.

(42)

Glede na zgoraj preučene dejavnike se šteje, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34 Direktive 2014/25/EU, ni izpolnjen glede naročnikov v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na podlagi programov, uvedenih s CIP6, CV/GRIN, CE, TO ter ministrskim odlokom z dne 14. februarja 2017, RID in SSP. Zato bi se morala Direktiva 2014/25/EU še naprej uporabljati, kadar naročniki oddajajo naročila za omogočanje izvajanja te dejavnosti v Italiji in kadar organizirajo projektne natečaje za izvajanje take dejavnosti na tem geografskem območju.

(43)

Glede na zgoraj preučene dejavnike se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34 Direktive 2014/25/EU, izpolnjen glede naročnikov v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Italiji, razen na Siciliji.

(44)

Ker bi se morala za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zajeta v CIP6, CV/GRIN, CE, TO, DM z dne 14. februarja 2017, RID in SSP programi, še naprej uporabljati Direktiva 2014/25/EU, je treba opozoriti, da je treba pogodbe za javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 6 navedene direktive. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešana“ javna naročila, to je javna naročila, ki se uporabljajo za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2014/25/EU, in tistih, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je pogodba pretežno namenjena. V primeru takih mešanih javnih naročil, kadar so namenjena predvsem podpori dejavnosti, ki niso izvzete, se uporabljajo določbe Direktive 2014/25/EU. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se odda v skladu s pravili iz člena 6(3) Direktive 2014/25/EU.

(45)

Opozoriti je treba, da člen 16 Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) o podeljevanju koncesijskih pogodb določa izjemo od uporabe navedene direktive za koncesije, ki jih podelijo naročniki, če se v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU ugotovi, da je v državi članici, v kateri se bodo izvajale te koncesije, zadevna dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci v skladu s členom 34 navedene direktive. Ker je bilo ugotovljeno, da je dejavnost proizvodnje in veleprodaje električne energije iz obnovljivih virov na podlagi programov, vzpostavljenih z ministrskimi odloki DM z dne 23. junija 2016 in DM z dne 4. julija 2019 v Italiji, neposredno izpostavljena konkurenci, bodo koncesijske pogodbe za omogočanje izvajanja teh dejavnosti v Italiji (razen na Siciliji) izključene s področja uporabe Direktive 2014/23/EU.

(46)

Ko obrati ne bodo več prejemali podpore s strani CIP6, CV/GRIN, CE, TO, ministrskega odloka z dne 14. februarja 2017, RID in SSP, določbe Direktive 2014/25/EU zanje ne bi smele več veljati, saj se bo štelo, da so izpostavljeni konkurenci.

(47)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od aprila 2017 do maja 2020, kakor je razvidno iz informacij, ki so jih predložili prijavitelj in italijanski organi, ter iz javno dostopnih informacij. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni –

(1)

Družba Lietuvos energija UAB (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) je 8. aprila 2019 Komisiji predložila zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek).

(2)

Zahtevek zadeva dejavnosti proizvodnje in veleprodaje električne energije, ki jih nacionalni organ ne ureja (2). Prijavitelj je v svojem e-poštnem sporočilu z dne 18. junija 2019 potrdil, da zahtevek ne zajema trgovanja z izravnalno energijo in regulacijsko energijo, zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in zagotavljanja obveznosti javnih storitev.

(3)

Zahtevku ni bilo priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, pristojen za zadevne dejavnosti, in v katerem so temeljito analizirani pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU za zadevne dejavnosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 navedenega člena. Posledično mora Komisija v skladu s točko 1 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU v 105 delovnih dneh sprejeti izvedbeni akt o zahtevku. Začetni rok je bil začasno odložen v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU. Rok, sprejet med prijaviteljem in Komisijo za sprejetje izvedbenega akta, poteče 31. julija 2020.

(4)

V skladu s členom 35(2) Direktive 2014/25/EU je Komisija litovske organe obvestila o zahtevku ter 14. maja 2019 in 24. maja 2019 zahtevala dodatne informacije. Litovski organi so nanje odgovorili 18. septembra in 23. septembra 2019. Komisija je 7. oktobra 2019, 30. januarja in 17. marca 2020 zahtevala dodatna pojasnila, litovski organi pa so nanje odgovorili 22. januarja, 5. marca in 19. marca 2020. V okviru posvetovanja s Svetovalnim odborom za javna naročila so litovski organi 9. julija 2020 predložili dodatne informacije.

(5)

Komisija je 3. maja, 27. maja in 14. junija 2019 od prijavitelja zahtevala dodatne informacije, odgovori prijavitelja pa so bili prejeti 17. maja 2019, 12. junija in 18. junija 2019.

(6)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti, med drugim povezanih s proizvodnjo in veleprodajo električne energije, razen če je ta dejavnost izvzeta v skladu s členom 34 navedene direktive. Direktiva 2014/25/EU se ne uporablja za nekatere vrste te dejavnosti, če se dejavnost v skladu s členom 9(2) navedene direktive ne šteje za ustrezno.

(7)

V skladu s členoma 34 in 35 Direktive 2014/25/EU direktiva ne velja za javna naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje ene od dejavnosti, za katere se navedena direktiva uporablja, na zahtevo države članice ali naročnika. Ta izjema se lahko odobri, če je v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja.

(8)

Dostop do trga se šteje za neomejen, če je zadevna država članica prenesla in uporablja ustrezno zakonodajo Unije o odprtju danega sektorja ali njegovega dela za konkurenco. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU, ki, kar zadeva elektroenergetski sektor, vključuje Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(9)

Kot je potrdil prijavitelj in na podlagi informacij, ki jih ima na voljo Komisija, je Litva prenesla (4) Direktivo 2009/72/ES in jo uporablja. Dostop do upoštevnega trga se torej šteje za neomejen v skladu s členom 34(3) Direktive 2014/25/EU.

(10)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila.

(11)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci in pravil o državni pomoči ter na druga področja prava Unije. Zlasti merila in metodologija, uporabljena pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 PDEU ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (5), kot je potrdilo Splošno sodišče (6).

(12)

Upoštevati je treba, da je cilj tega sklepa ugotoviti, ali so dejavnosti, ki jih zadeva zahtevek, neposredno izpostavljene konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU. To bo zagotovilo, da se bo javno naročanje za opravljanje zadevnih dejavnosti ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnih naročilih iz Direktive 2014/25/EU, izvajalo na pregleden, nediskriminatoren način na podlagi merila, ki kupcem omogoča, da najdejo rešitev, ki je na splošno ekonomsko najugodnejša.

(13)

Zahtevek se nanaša na proizvodnjo in veleprodajo električne energije.

(14)

V svojem sklepu v zadevi COMP/M.4110 – E.ON/ENDESA (7) je Komisija določila naslednje upoštevne proizvodne trge v elektroenergetskem sektorju: proizvodnja in veleprodaja električne energije; posredovanje; distribucija in maloprodaja. Čeprav je nekatere od teh trgov mogoče razdeliti še naprej, je Komisija v dosedanji praksi (8) zavračala razlikovanje med trgom proizvodnje električne energije in veleprodajnim trgom, ker je proizvodnja kot taka samo prvi korak v vrednostni verigi, proizvedena električna energija pa se trži preko veleprodajnega trga.

(15)

Leta 2012 je Komisija sprejela Izvedbeni sklep 2012/218/EU (9) in Izvedbeni sklep 2012/539/EU (10) v zvezi z nemškim oziroma italijanskim trgom električne energije. V primeru Nemčije je Komisija menila, da „proizvodnja in trženje električne energije, urejena po zakonu o energiji iz obnovljivih virov, ni del trga za proizvodnjo in prvo prodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov, ker se električna energija iz obnovljivih virov energije običajno ne prodaja neposredno na veleprodajnem trgu, temveč jo po zakonsko določeni stopnji plačila najprej kupijo upravljavci prenosnega omrežja. Podobno je Komisija v primeru Italije menila, da je trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ločen od trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov, ker se električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, za katero se uporabljata mehanizma Comitato Interministeriale Prezzi del 29 aprile 1992 (CIP6) in odjemnih tarif (FIT), prodaja predvsem preko upravljavca energetskih storitev. Ključni razlog, zaradi katerega Komisija izvaja tako razlikovanje, se nanaša predvsem na dejstvo, da proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov svojo proizvodnjo prodajajo netržnemu subjektu, ki je upravljavec prenosnih omrežij v Nemčiji in družba Gestore dei Servizi Energetici (GSE) v Italiji. Dodatna vidika, izražena pri teh dveh precedenčnih zadevah, sta naslednja: prednostni odjem za obnovljive vire energije in zakonsko določena stopnja plačila. Komisija je zato ugotovila, da proizvodnja in prva prodaja obnovljive energije v Nemčiji in Italiji nista podvrženi tržnim silam.

(16)

Leta 2017 je Komisija sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2018/71 (11) v zvezi z nizozemskim trgom električne energije. Za Nizozemsko je Komisija menila, da ni treba določiti ločenih trgov za električno energijo glede na njen vir. Glavne razlike med Izvedbenim sklepom 2012/218/EU in Izvedbenim sklepom 2012/539/EU v zvezi z Nemčijo in Italijo so bile naslednje: dejstvo, da se električna energija iz obnovljivih virov prodaja neposredno na veleprodajnem trgu in ne netržnemu subjektu, odsotnost prednostnega odjema električne energije iz obnovljivih virov, dejstvo, da je zakonska določena stopnja plačila za električno energijo iz obnovljivih virov v obliki odjemne premije (v nasprotju s fiksno mero, kot je določeno v izvedbenih sklepih 2012/218/EU in 2012/539/EU v zvezi z Nemčijo in Italijo), ter dejstvo, da so subvencije za obnovljive vire na začetku predmet razpisa, kjer so se različne tehnologije potegovale za vnaprej določen znesek subvencij.

(17)

Glede na izvedbene sklepe 2012/218/EU, 2012/539/EU in (EU) 2018/71 je treba v obravnavanem primeru na podlagi istih meril preučiti ustreznost razlikovanja med električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, in električno energijo, proizvedeno iz konvencionalnih virov.

(18)

V odgovoru z dne 18. septembra 2019 na zahtevo Komisije za informacije z dne 14. maja 2019 so litovski organi obvestili, da trenutno obstajajo trije programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov.

(19)

Prvi program podpore velja za proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ter ki so med 1. januarjem 2002 in 23. majem 2011 pridobili pravico do izkoriščanja ugodnosti iz programa. Glavni elementi prvega programa so: obvezen nakup električne energije iz obnovljivih virov energije s strani podjetja, ki ga določi ministrstvo za energijo ali distribucijsko omrežje, prednostni odjem; plačilo po fiksni stopnji, ki jo določi energetski regulator, oprostitev odgovornosti za izravnavanje omrežja in nadomestilo proizvajalca za stroške priključitve v omrežje. Glede na zmogljivost obrata je za prvi program potreben konkurenčni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(20)

Nameščena zmogljivost, ki bi lahko bila upravičena do spodbude v okviru prvega programa podpore, je bila 237 MW, obdobje spodbude pa velja do konca leta 2020 ali, če je bilo obdobje med datumom izdaje dovoljenja za proizvodnjo in letom 2020 krajše od 12 let, za 12 let po datumu izdaje dovoljenja za proizvodnjo.

(21)

Drugi program podpore velja za proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ter so med 24. majem 2011 in 30. aprilom 2019 pridobili pravico do izkoriščanja ugodnosti iz programa. Glavni elementi drugega programa so: obvezen nakup električne energije iz obnovljivih virov energije s strani podjetja, ki ga določi ministrstvo za energijo ali distribucijsko omrežje; prednostni odjem; plačilo po fiksni stopnji, dodeljeno na podlagi razpisa ali določeno s strani energetskega regulatorja; oprostitev odgovornosti za izravnavanje omrežja in nadomestilo proizvajalca za stroške priključitve v omrežje.

(22)

Glede na zmogljivost obrata se v skladu z drugim programom podpore določi dodelitev podpore po fiksni stopnji s konkurenčnim razpisnim postopkom.

(23)

Nameščena zmogljivost, ki bi lahko bila upravičena do spodbude, je 464 MW, obdobje spodbude velja 12 let po izdaji dovoljenja za proizvodnjo, plačila pa se bodo nadaljevala do leta 2029.

(24)

Tretji program podpore je odobrila Komisija (12) in začel veljati 1. maja 2019. Glavni elementi tretjega programa so: prednostni odjem; plačilo temelji na cenovni premiji, določeni po postopku zbiranja ponudb (v primeru ničelnih ali negativnih ponudb za šest ur ali več se plačilo ne izvede; plačilo se ne izvede za proizvedene količine, ki presegajo proizvodnjo električne energije, določene v razpisu); oprostitev odgovornosti za izravnavanje omrežja za obrate z zmogljivostjo manj kot 500 KW ali manj in za pilotne projekte.

(25)

V skladu s tretjim programom podpore naj bi se podpora na osnovi premij vzpostavila s konkurenčnim razpisnim postopkom za vse vrste obratov brez razlikovanja glede na velikost in tehnologijo.

(26)

Velikost spodbude v okviru tretjega programa podpore je približno 2,9 Twh, obdobje spodbude pa velja 12 let po datumu izdaje dovoljenja za proizvodnjo.

(27)

Po mnenju prijavitelja je tretji program podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v Litvi, podoben ustreznim ukrepom, sprejetim na Nizozemskem. To bi torej upravičilo opredelitev enega proizvodnega trga, ki bi obsegal proizvodnjo električne energije iz konvencionalnih virov in obnovljivih virov. Vendar pa Komisija ugotavlja, da je bil tretji program uveden šele pred kratkim.

(28)

Litovski organi menijo, da bi morali biti proizvodnja in veleprodaja opredeljeni kot enotni trg, ne glede na vir električne energije. Alternativno, če bi morali opredeliti dva trga, litovski organi predlagajo naslednjo razmejitev: trg za električno energijo iz konvencionalnih in obnovljivih virov (13), z izjemo električne energije iz obnovljivih virov, zajetih v prvem in drugem programu podpore, in trg za električno energijo iz obnovljivih virov, zajetih v prvem in drugem programu podpore.

(29)

Električna energija, proizvedena v skladu s tretjim programom podpore, prejme podporo na osnovi premij, vzpostavljeno s konkurenčnim razpisnim postopkom za vse vrste obratov, brez razlikovanja glede na velikost in tehnologijo. Obdobje podpore na obrat je 12 let. Upravičenci prejmejo najvišjo premijo, določeno kot razliko med najvišjo ceno (strošek stroškovno najučinkovitejše tehnologije električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je na voljo v Litvi – vetrna energija na kopnem) in referenčno ceno. Aprila 2019 je Komisija s Sklepom C(2019) 3122 ugotovila (14), da je finančna podpora za program združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU.

(30)

Električna energija, proizvedena v skladu s tretjim programom, prejema podporo na osnovi premij, vzpostavljeno s konkurenčnim razpisnim postopkom. To se bistveno razlikuje od električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ki prejmejo zakonsko določeno plačilo, ne glede na tržne razmere.

(31)

Ob upoštevanju zgornjih posebnosti litovskega trga z električno energijo je za namene ocenjevanja pogojev, določenih v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, ter brez poseganja v konkurenčno pravo in pravila državne pomoči, upoštevni proizvodni trg opredeljen kot trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih in obnovljivih virov, razen električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore.

(32)

Kar zadeva prvi in drugi program podpore, so proizvajalci električne energije v obeh programih upravičeni do fiksne stopnje za proizvedeno električno energijo, neodvisno od tržnih razmer.

(33)

Oproščeni so odgovornosti za izravnavanje omrežja: operater prenosnega ali distribucijskega omrežja je tisti, ki upravlja izravnavanje, odvisno od tega, v katero omrežje je priključen proizvajalec.

(34)

Upravičeni so bili do nadomestila za stroške priključitve obratov za proizvodnjo električne energije. Ko so bili obrati proizvajalcev priključeni v električno omrežje, jim je bil povrnjen del stroškov priključitve, ki jih je imel upravljavec omrežja električne energije.

(35)

Upravičeni so do obveznega nakupa proizvedene električne energije. Proizvajalci lahko svojo električno energijo prodajo na trgu, vendar so, če se ne odločijo za to, upravičeni, da vso električno energijo, proizvedeno in dobavljeno v omrežje, prodajo določenemu podjetju, kadar so objekti za proizvodnjo električne energije priključeni v prenosno omrežje, ali upravljavcu distribucijskega omrežja, ki oskrbuje več kot 100 000 uporabnikov, kadar so obrati za proizvodnjo električne energije proizvajalcev priključeni v distribucijsko omrežje.

(36)

Upravičeni so do prednostnega odjema. V skladu s prednostno pravico mora upravljavec omrežja električne energije sprejeti, prenesti ali distribuirati – po preglednih, nediskriminatornih stopnjah – vso električno energijo, ki jo ponuja proizvajalec, in ta prednostna pravica je zajamčena proizvajalcu v zvezi z drugimi proizvajalci električne energije, ki ni pridobljena z obnovljivimi viri energije.

(37)

Električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore, zato tvori ločen trg.

(38)

Leta 2012 se je Litva pridružila borzi za trgovanje z energijo Nord Pool in tako so se litovski proizvajalci električne energije potegovali za prodajo električne energije dobaviteljem na trgu. Leta 2013 je bil litovski sistem električne energije že povezan s sistemi drugih držav članic, kot sta Latvija, od decembra 2015 pa tudi Švedska in Poljska. Vendar Litva ostaja enotno trgovalno območje.

(39)

Glede na prijavitelja se zahtevek nanaša na dejavnosti na ozemlju Litve.

(40)

Komisija je v svojih izvedbenih sklepih 2012/218/EU in (EU) 2018/71 v zvezi s trgi električne energije zavzela stališče, da je geografski obseg trga nacionalni.

(41)

Ker ni nobenih navedb o drugačnem obsegu geografskega trga, Komisija za namene ocene v skladu s tem sklepom ter brez poseganja v konkurenčno pravo in pravila o državni pomoči meni, da je geografski obseg trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, tako za proizvodnjo električne energije iz konvencionalnih kot tudi iz obnovljivih (ob upoštevanju vseh programov) virov, ozemlje Litve.

(42)

Pomembno je omeniti, da na litovskih proizvodnih in veleprodajnih trgih električne energije pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence. Zato bi običajno imele družbe, za katere navedena pravila ne veljajo, pri delovanju na teh trgih možnost ustvarjanja konkurenčnega pritiska na tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju. Po navedbah litovskih organov na trgih, ki jih zajema zahtevek, pravila o javnem naročanju poleg prijavitelja veljajo tudi za naslednje subjekte: UAB Vilniaus energija, AB Panevėžio energija, VšĮ Alantos technologijos ir verslo mokykla, AB Vilniaus šilumos tinklai, AB Klaipėdos energija in AB Šiaulių energija.

(43)

Komisija je v svojih izvedbenih sklepih 2012/218/EU in 2012/539/EU menila, da je v zvezi s trgom za proizvodnjo in veleprodajo pomemben skupni tržni delež največjih treh podjetij. Ker pa pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse subjekte na trgu, se analiza osredotoča na tržni položaj in konkurenčne pritiske na posamezne subjekte na trgu, za katere veljajo pravila o javnem naročanju. Pomembna so lahko tudi druga merila koncentracije.

(44)

Na litovskem trgu za proizvodnjo električne energije je v skladu z odgovorom litovskih oblasti z dne 5. marca 2020 na zahtevo Komisije za informacije z dne 30. januarja 2020 prijavitelj največji tržni udeleženec, njegov tržni delež pa je v obdobju 2015–2019 nihal med največjim deležem 60,8 % v letu 2018 in najmanjšim 53,9 % v letu 2019. Drugi tržni udeleženec je družba AB ACHEMA, ki ji je v istem obdobju uspelo povečati svoje tržne deleže z 10,3 % v letu 2015 na 23 % v letu 2019. Naslednja dva večja tržna udeleženca imata tržni delež med 5 % in 10 %. Komisija ugotavlja, da razen za prijavitelja pravila za javno naročanje ne veljajo tudi za druge večje tržne udeležence. Za družbo UAB Vilniaus Energija veljajo pravila o javnem naročanju, vendar od leta 2016 omenjena družba ni več dejavna na upoštevnem trgu.

(45)

V skladu z nacionalno zakonodajo trg za veleprodajo električne energije obsega trgovanje na borzi električne energije, dvostranske sporazume ter trgovanje z izravnalno in regulacijsko energijo.

(46)

V skladu s preglednico 14 odgovora prijavitelja z dne 17. maja 2019 na zahtevo Komisije za informacije z dne 3. maja 2019 o skupni količini, s katero se trguje v Litvi, se z več kot 75 % električne energije trguje preko borze električne energije Nord Pool. Nord Pool je največja evropska borza električne energije. Nord Pool zagotavlja trgovanje z električno energijo po vsej Evropi. Nord Pool ponuja trgovanje za dan vnaprej in znotraj dneva, kliring in poravnavo, podatke in skladnost ter svetovalne storitve. Nord Pool upravlja trge električne energije na Norveškem, Danskem, Švedskem, Finskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji, Luksemburgu, Franciji in Združenem kraljestvu. Leta 2019 je imel Nord Pool skupni promet 494 TWh električne energije, kar vključuje več kot 90 % celotne porabe električne energije na nordijskem in baltskem trgu.

(47)

Likvidnost veleprodajnega trga je pomemben kazalnik konkurence, saj zadostne količine na strani ponudbe in povpraševanja za ustrezne veleprodajne proizvode (npr. osnovna obremenitev, konična obremenitev, urni bloki za različne časovne okvire) trgovcem in dobaviteljem ponujajo možnosti pridobivanja in varovanja.

(48)

Stopnja likvidnosti na trgu veleprodaje potrjuje ugotovitev, da so naročniki, ki opravljajo dejavnosti na litovskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, izpostavljeni konkurenci.

(49)

Zmogljivost medsebojnih povezav zadostuje, da se omogoči znaten uvoz ali izvoz v Litvo ali iz nje. Poleg tega je Litva del borze za trgovanje z električno energijo Nord Pool, kjer tekmujejo številni proizvajalci električne energije iz sodelujočih držav (Norveška, Švedska, Finska, Danska, Estonija, Latvija in Litva). Pomemben del litovskega uvoza električne energije prihaja iz Rusije in Belorusije.

(50)

Povečanje zmogljivosti medsebojnih povezav med Litvo in drugimi državami je najverjetneje imelo ugoden učinek na konkurenco na litovskem trgu za proizvodnjo električne energije.

(51)

Po podatkih iz zahtevka je uvoz leta 2018 obsegal 80 % litovskega povpraševanja po električni energiji. Neto uvoz se je povečal s 7208 TWh leta 2015 na 9632 TWh leta 2018, medtem ko se je proizvedena električna energija v Litvi zmanjšala s 4598 TWh na 3220 TWh. Prijavitelj pojasnjuje, da je, čeprav je skupna nameščena zmogljivost v Litvi zadostna za zadovoljevanje povpraševanja, uvožena električna energija cenejša od lokalno proizvedene. Posledično so bili nekateri njeni objekti začasno zaprti in se ohranjajo kot rezervna zmogljivost.

(52)

Obseg uvoza na litovski trg vodi do zaključka, da so naročniki, ki delujejo na litovskem trgu za proizvodnjo električne energije iz konvencionalnih in obnovljivih virov, razen električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore, izpostavljeni konkurenci.

(53)

Na podlagi značilnosti programov podpore Komisija ugotavlja, da imata prvi in drugi program podpore podobne značilnosti kot programi, analizirani v izvedbenih sklepih 2012/218/EU in 2012/539/EU v zvezi z Italijo in Nemčijo. V obeh primerih je Komisija razlikovala pomembne posebne značilnosti. Prvič, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije uživa ugodnost prednostne priključitve v omrežje in ima prednost pred konvencionalno električno energijo pri dovajanju v omrežje, kar pomeni, da je proizvodnja električne energije praktično neodvisna od povpraševanja. Drugič, proizvodnja in odjem sta popolnoma neodvisna od cen, saj so proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov energije upravičeni do zakonsko določenega plačila.

(54)

Glede na podobnosti prvega in drugega programa v Litvi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, analiziranih v sklepih iz leta 2012, Komisija ugotavlja, da te dejavnosti niso izpostavljene konkurenci.

(55)

Glede na zgoraj preučene dejavnike se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34 Direktive 2014/25/EU, izpolnjen glede proizvodnje in veleprodaje električne energije, proizvedene iz konvencionalnih in obnovljivih virov, razen električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore, v Litvi.

(56)

Ker se poleg tega šteje, da je izpolnjen pogoj glede neomejenega dostopa do trga, se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja niti, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočati proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih in obnovljivih virov, razen električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore, v Litvi, niti če na zadevnem geografskem območju za opravljanje take dejavnosti organizirajo projektne natečaje.

(57)

Glede na zgoraj preučene dejavnike se šteje, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34 Direktive 2014/25/EU, ni izpolnjen glede proizvodnje in veleprodaje električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore, v Litvi. Zato bi se morala Direktiva 2014/25/EU še naprej uporabljati, kadar naročniki oddajajo naročila za omogočanje izvajanja te dejavnosti v Litvi in kadar organizirajo projektne natečaje za izvajanje take dejavnosti na tem geografskem območju.

(58)

Ker bi se morala za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore, še naprej uporabljati Direktiva 2014/25/EU, je treba opozoriti, da je treba pogodbe za javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 6 navedene direktive. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešana“ javna naročila, to je javna naročila, ki se uporabljajo za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2014/25/EU, in tistih, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je pogodba pretežno namenjena. V primeru takih mešanih javnih naročil, kadar so namenjena predvsem podpori dejavnosti, ki niso izvzete, se uporabljajo določbe Direktive 2014/25/EU. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se odda v skladu s pravili iz člena 6(3) Direktive 2014/25/EU.

(59)

Opozoriti je treba, da člen 16 Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15) o podeljevanju koncesijskih pogodb določa izjemo od uporabe navedene direktive za koncesije, ki jih podelijo naročniki, če se v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU ugotovi, da je v državi članici, v kateri se bodo izvajale te koncesije, zadevna dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci v skladu s členom 34 navedene direktive. Ker je bilo ugotovljeno, da je dejavnost proizvodnje in veleprodaje električne energije iz konvencionalnih in obnovljivih virov, razen električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero veljata prvi in drugi program podpore, podvržena konkurenci, bodo koncesijske pogodbe za omogočanje izvajanja teh dejavnosti v Litvi izključene s področja uporabe Direktive 2014/23/EU.

(60)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od aprila 2019 do maja 2020, kakor je razvidno iz informacij, ki so jih predložili prijavitelj in litovski organi, ter iz javno dostopnih informacij. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni –