(1)

V skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/979 (2) morajo izdajatelji vrednostnih papirjev, konvertibilnih ali zamenljivih za delnice tretjih oseb, v primerih iz člena 18 navedene uredbe objaviti dodatek k svojemu prospektu. Nasprotno pa Delegirana uredba Komisije (EU) št. 382/2014 (3), ki je bila nadomeščena z Delegirano uredbo (EU) 2019/979, za take izdajatelje v teh primerih ni zahtevala objave dodatka. Ker se je izkazalo, da ta pravila dobro delujejo in niso vplivala na raven zaščite vlagateljev, bi bilo treba vsa sklicevanja na izdajatelje vrednostnih papirjev, konvertibilnih ali zamenljivih za delnice tretjih oseb, črtati s seznama iz člena 18(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/979.

(2)

Da bi vlagateljem zagotovili primerjalni pregled razvoja izkaza denarnih tokov nefinančnega subjekta, ki izdaja lastniške vrednostne papirje, bi bilo treba stolpec, ki se nanaša na informacije o denarnih tokovih za obdobje dveh let pred letom prospekta, vključiti v tabelo 3 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/979.

(3)

Polje 26 Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2019/979, ki se nanaša na potrdila o lastništvu, vsebuje kratico „DRCP“. Kratica v tem polju bi se morala glasiti „DPRS“, kar je sklic, ki se uporablja v sistemu referenčnih podatkov o finančnih instrumentih (FIRDS), ki ga upravlja Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Delegirano uredbo (EU) 2019/979 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

V češki, angleški, portugalski in slovaški jezikovni različici člena 21 Delegirane uredbe (EU) 2019/979 je bila izpuščena beseda, zaradi česar je določba težko razumljiva. To določbo bi bilo treba ustrezno popraviti.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(7)

Zaradi pravne varnosti bi morali biti povzetki prospektov, ki so bili odobreni med 21. julijem 2019 in 16. septembrom 2020, še naprej veljavni do konca njihovega obdobja veljavnosti.

(8)

Uredba (EU) 2017/1129 in Delegirana uredba (EU) 2019/979 sta se začeli uporabljati 21. julija 2019. Zaradi pravne varnosti in zagotavljanja pravilnega delovanja portala za uradno obveščanje o prospektih bi morala imeti člen 1(1), (3) in (4) ter člen 2 te delegirane uredbe isti datum začetka uporabe kot Uredba (EU) 2017/1129 in Delegirana uredba (EU) 2019/979.

(9)

Glede na nujnost zadeve, omejeno področje uporabe in učinek osnutka regulativnih standardov, na katerem temelji ta uredba, ESMA ni opravil odprtih javnih posvetovanj niti analiziral morebitnih s tem povezanih stroškov in koristi. ESMA je zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

(1)

člen 18(1) se spremeni:

(2)

vstavi se naslednji člen 22a:

(3)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo 1 k tej uredbi;

(4)

Priloga VII se spremeni v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi.

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/980 (2) določa informacije, ki jih morajo razkriti izdajatelji lastniških in nelastniških vrednostnih papirjev. Za nelastniške vrednostne papirje veljajo manj stroge zahteve glede razkritja kot za lastniške vrednostne papirje. Nekateri lastniški vrednostni papirji, kot so določene vrste konvertibilnih, zamenljivih in izvedenih vrednostnih papirjev, so pred konverzijo ali uveljavljanjem pravic, ki jih podeljujejo, podobni nelastniškim vrednostnim papirjem. Zato je primerno, da se za izdajatelje takih konvertibilnih, zamenljivih in izvedenih vrednostnih papirjev uporabljajo manj stroga pravila o razkritju, ki se uporabljajo za nelastniške vrednostne papirje.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 lahko izdajatelji uporabljajo univerzalni registracijski dokument za razkritje letnega računovodskega poročila, ki se zahteva z Direktivo 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Delegirana uredba (EU) 2019/980 od izdajateljev, ki uporabljajo to možnost, zahteva, da celoten univerzalni registracijski dokument zagotovijo v formatu Extensible Hypertext Markup Language (XHTML), kar je nesorazmerno upravno breme. Člena 24(4) in 25(5) Delegirane uredbe (EU) 2019/980 bi bilo zato treba spremeniti, da se izdajateljem omogoči, da v obliki XHTML predložijo le informacije iz letnega računovodskega poročila.

(3)

Oddelek 3 poglavja II Delegirane uredbe (EU) 2019/980 o dodatnih informacijah, ki jih je treba vključiti v prospekt, se uporablja za vse vrste prospektov, vključno s prospektom EU za rast. Ker za prospekt EU za rast veljata standardizirana oblika in zaporedje, je treba pojasniti vrstni red razkritja informacij v zvezi z izvedenimi vrednostnimi papirji in po potrebi osnovnimi delnicami in/ali informacijami, ki jih je treba razkriti, če se odobri uporaba prospekta v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2017/1129. Člen 32 Delegirane uredbe (EU) 2019/980 in prilogi 26 in 27 k navedeni uredbi bi bilo treba ustrezno posodobiti.

(4)

S členom 2(4) Uredbe (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se je spremenila Priloga V k Uredbi (EU) 2017/1129 tako, da se zahteva po razkritju izjave o gibljivih sredstvih v prospektu EU za rast uporablja za vse izdajatelje lastniških vrednostnih papirjev, ne glede na njihovo tržno kapitalizacijo. Člen 32(1)(g) Delegirane uredbe (EU) 2019/980 in Prilogo 26 k navedeni uredbi bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Priloge 1, 3, 6 do 9, 24 in 25 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980 zahtevajo, da se pretekle letne finančne informacije za večino lastniških in nelastniških vrednostnih papirjev neodvisno revidirajo in da se revizijsko poročilo pripravi v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Navedene priloge tudi zahtevajo, da je treba v primerih, ko se Direktiva 2006/43/ES in Uredba (EU) št. 537/2014 ne uporabljata in kadar so revizijska poročila o preteklih finančnih informacijah zavrnili zakoniti revizorji ali če vsebujejo pridržke, spremembe mnenja, izjave o omejitvi pravne odgovornosti ali poudarjanje zadeve, takšne pridržke, spremembe mnenja, izjave o omejitvi pravne odgovornosti ali poudarjanje zadeve v celoti ponovno navesti in obrazložiti. Da bi vlagateljem omogočili sprejemanje informiranih naložbenih odločitev, je primerno, da se za izdajatelje uporabljajo navedene zahteve glede razkritja, ne glede na to, ali se Direktiva 2006/43/ES ali Uredba (EU) št. 537/2014 uporablja ali ne. Priloge 1, 3, 6 do 9, 24 in 25 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Kadar se uporablja poenostavljena ureditev glede razkritja za sekundarne izdaje, Priloga 4 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980 zahteva, da morajo kolektivni naložbeni podjemi zagotoviti informacije, ki izhajajo iz nekaterih oddelkov in postavk iz Priloge 3. Za uskladitev z zahtevami glede razkritja za primarne izdaje bi bilo treba ta seznam oddelkov in točk spremeniti tako, da bi vključeval informacije o bistvenih pogodbah in izključil pro forma finančne informacije.

(7)

V opisu vrednostnih papirjev za sekundarne izdaje nelastniških vrednostnih papirjev bi bilo treba opis vrste, razreda in količine vrednostnih papirjev, ki so ponujeni ali uvrščeni v trgovanje, navesti pod kategorijo B, enako kot za primarne izdaje, saj v času potrditve osnovnega prospekta niso znane vse podrobnosti teh informacij. Poleg tega je treba za uskladitev z zahtevami glede razkritja za primarne izdaje pojasniti, da bi bilo treba za sekundarne izdaje nelastniških vrednostnih papirjev za male vlagatelje, kadar se povzetek prospekta delno nadomesti z informacijami iz člena 8(3)(c) do (i) Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), navedene informacije vključiti tudi v opis vrednostnih papirjev. Prilogo 16 k Delegirani uredbi (EU) 2019/980 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Člen 33(7) Delegirane uredbe (EU) 2019/980 se napačno sklicuje na Prilogo 22 k navedeni uredbi, namesto na Prilogo 23. To napako bi bilo treba popraviti.

(9)

Člen 26(4) Uredbe (EU) 2017/1129 zahteva, da registracijski dokument ali univerzalni registracijski dokument, ki je v skladu z odstavkom 2 predmet uradnega obvestila, vsebuje dodatek, v katerem so navedene ključne informacije o izdajatelju iz člena 7(6) navedene uredbe. Točka (g) člena 42(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/980 napačno zahteva, da je treba tak dodatek predložiti v vsakem primeru in ne le, kadar se tak dodatek zahteva. To napako bi bilo treba popraviti.

(10)

Uredba (EU) 2017/1129 in Delegirana uredba (EU) 2019/980 sta se začeli uporabljati 21. julija 2019. Zaradi pravne varnosti in zagotavljanja, da za izdajatelje ne velja nepotrebno upravno breme, bi morali imeti člen 1(1) do (8) in člen 2 te delegirane uredbe enak datum uporabe kot Uredba (EU) 2017/1129 in Delegirana uredba (EU) 2019/980.

(11)

Zaradi pravne varnosti bi morali prospekti, odobreni med 21. julijem 2019 in 16. septembrom 2020, še naprej veljavni do konca njihove veljavnosti –

(1)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

(2)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

(4)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

(5)

v členu 24 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(*1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).“;"

(6)

v členu 25 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

(7)

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

(9)

v členu 32(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

(10)

v členu 32(1) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

(11)

v členu 32(1) se dodata naslednji točki (p) in (q):

(12)

vstavi se naslednji člen 46a:

(13)

Priloga 1 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(14)

Priloga 3 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

(15)

Priloga 4 se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi;

(16)

Priloga 6 se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi;

(17)

Priloga 7 se spremeni v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(18)

Priloga 8 se spremeni v skladu s Prilogo VI k tej uredbi;

(19)

Priloga 9 se spremeni v skladu s Prilogo VII k tej uredbi;

(20)

Priloga 16 se spremeni v skladu s Prilogo VIII k tej uredbi;

(21)

Priloga 24 se spremeni v skladu s Prilogo IX k tej uredbi;

(22)

Priloga 25 se spremeni v skladu s Prilogo X k tej uredbi;

(23)

Priloga 26 se spremeni v skladu s Prilogo XI k tej uredbi;

(24)

Priloga 27 se spremeni skladno s Prilogo XII k tej uredbi.

(1)

V členu 33 Delegirane uredbe (EU) 2019/980 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 42(2) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

(1)

Na podlagi sporazumov, sklenjenih v urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj (2), se je Unija zavezala, da bo Španiji dovolila uvoz 300 000 ton sirka na leto.

(2)

Od 1. januarja 2020 do 26. aprila 2020 je bilo v Španijo uvoženih 43 069 ton sirka. V tem obdobju je bila v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 642/2010 (3) uvozna dajatev za sirek določena na 0 EUR na tono. Od 27. aprila 2020 in uvedbe pozitivne uvozne dajatve za sirek v skladu z navedeno uredbo je bilo v Španijo uvoženih 2 366 ton sirka.

(3)

Za zagotovitev, da so uvozne kvote v celoti uporabljene, člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 (4) določa, da se lahko za uvozno dajatev, določeno v skladu z Uredbo (EU) št. 642/2010, uporabi znižanje.

(4)

Za olajšanje uvoza sirka v Španijo do konca leta 2020 je treba uporabiti 100-odstotno pavšalno znižanje uvozne dajatve, določene v skladu z Uredbo (EU) št. 642/2010, kar zadeva količino sirka za uvoz v Španijo v okviru tarifne kvote, odprte 1. januarja 2020 v skladu z Uredbo (ES) št. 1296/2008 –

(1)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/592 (2) so bila uvedena številna odstopanja od obstoječih pravil v pomoč sektorju sadja in zelenjave ter vinskem sektorju pri obvladovanju vpliva pandemije COVID-19.

(2)

Zaradi pandemije COVID-19 se številne priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter vinskem sektorju v letu 2020 soočajo s težavami pri izvajanju svojih odobrenih operativnih programov. Nekateri odobreni ukrepi in dejavnosti v letu 2020 ne bodo izvedeni, zato del operativnih skladov ne bo porabljen. Druge priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev spreminjajo svoje operativne programe z namenom izvajanja dejavnosti in ukrepov za odpravo posledic pandemije COVID-19 v sektorju sadja in zelenjave, kot so ukrepi kriznega upravljanja. Prožnost pri izvajanju operativnih programov je že bila zagotovljena z Delegirano uredbo (EU) 2020/592.

(3)

Izvajanje Delegirane uredbe (EU) 2020/592 je pokazalo, da so potrebni nadaljnji ukrepi, da se priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev omogoči upravljanje njihovih operativnih skladov, zlasti kadar so svoje operativne programe spremenili na podlagi navedene uredbe.

(4)

Priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev je treba omogočiti, da sredstva, vključno s finančno pomočjo Unije, v okviru operativnega sklada, preusmerijo v dejavnosti in ukrepe, ki so potrebni za odpravo posledic pandemije COVID-19. Za zagotovitev te možnosti priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev je treba v letu 2020 zvišati mejo finančne pomoči Unije iz člena 34(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 s 50 % na 70 % dejanskih nastalih izdatkov.

(5)

Z Delegirano uredbo (EU) 2020/592 so bila uvedena številna odstopanja od obstoječih pravil v vinskem sektorju, katerih namen je pridelovalcem vina zagotoviti nekaj pomoči in jim pomagati pri obvladovanju posledic pandemije COVID-19. Vendar se je od objave Delegirane uredbe (EU) 2020/592 položaj vinskega sektorja še poslabšal.

(6)

Zaloge vina so bile na začetku tržnega leta 2019–2020 na najvišji ravni po letu 2009. Maja 2020 se je izvoz vina največjih držav članic proizvajalk v tretje države po obsegu zmanjšal za 22 % do 63 % v primerjavi z majem 2019. Na porabo vina so močno vplivale posledice, povezane s pandemijo COVID-19, kot so zaprtje meja, zaprtje gostinskih obratov ter obratov za priložnostno pripravo in dostavo hrane ter prekinitev vseh turističnih dejavnosti. Vsi ti elementi nenehno povzročajo rast presežkov vina ter izvajajo pritisk na trg in cene.

(7)

Ne pričakuje se, da se bodo razmere hitro izboljšale, čeprav so se gostinske dejavnosti v Uniji začele delno ponovno izvajati. Za ponovno odprtje restavracij na splošno veljajo zahteve po omejevanju socialnih stikov, kar pomeni, da restavracije in bari ne morejo sprejeti enakega števila strank kot pred uvedbo ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19. Po ocenah sektorja gostinstva ter priložnostne priprave in dostave hrane se 30 % restavracij sploh ne bo ponovno odprlo. V mnogih državah članicah še vedno veljajo omejitve glede števila ljudi na družabnih srečanjih, vključno z zasebnimi slavnostnimi dogodki, kot so poroke, kjer se tradicionalno uživa vino. Še vedno se priporočajo ali veljajo omejeni stiki, državljani pa niso pripravljeni nadaljevati svojih običajnih družabnih dejavnosti zaradi še vedno prisotne pandemije COVID-19. Zato se kljub omilitvi nekaterih pravil, uvedenih med zaporo, razmere v juniju 2020 še vedno niso normalizirale, kar se bo verjetno še nadaljevalo.

(8)

Glede na trajanje omejitev, ki so jih uvedle države članice za zajezitev pandemije COVID-19, in nadaljevanje njihovih učinkov, se dolgoročni gospodarski vpliv na glavne možnosti prodaje za proizvode vinskega sektorja in njegovi negativni učinki na povpraševanje po vinu posledično nadaljujejo in so vedno slabši.

(9)

Glede na te posebno hude motnje na trgu in kopičenje težkih razmer v vinskem sektorju, vse od uvedbe uvoznih dajatev Združenih držav Amerike za vino Unije oktobra 2019 do omejitvenih ukrepov zaradi pandemije COVID-19 na svetovni ravni in njihovih še vedno trajajočih posledic, se vinski sektor sooča z izjemnimi težavami, tudi finančnimi. To vpliva na načrtovanje, izvajanje in izvrševanje dejavnosti v okviru podpornih programov v vinskem sektorju, saj izvajalci dejavnosti trpijo zaradi močno zmanjšanega denarnega toka v primerjavi z običajnimi leti.

(10)

Izvajanje ukrepov za reševanje krize in povečanja največjega prispevka Unije, ki so bili uvedeni z Delegirano uredbo (EU) 2020/592, so se izkazali za nezadostne za izboljšanje finančnega položaja izvajalcev dejavnosti v vinskem sektorju. Zlasti ne morejo nadomestiti velikih izgub dohodka, ki so posledica te krize.

(11)

Ob upoštevanju teh okoliščin bi morali upravičenci imeti možnost prejemati predplačila na podlagi ukrepov, uvedenih z Delegirano uredbo (EU) 2020/592, tj. „destilacija vina v primeru krize“ in „pomoč za krizno skladiščenje vina“. Ta predplačila bi morala zajemati 100 % zneska podpore Unije in bi morala biti izplačana, pod pogojem, da je bilo položeno jamstvo v višini vsaj 110 % predplačila. To naj bi zajamčilo, da se lahko v okviru teh dveh ukrepov v proračunskem letu 2020 s trga umakne čim več vina, hkrati pa naj bi zadevnim upravičencem pomagalo pri njihovih denarnih tokovih in zagotovilo prožnost, ki bi več upravičencem omogočila izvajanje dejavnosti v okviru teh dveh ukrepov. Poleg tega bo omogočanje izplačila predplačil v višini 100 % državam članicam omogočilo učinkovito uporabo njihovih letnih dodeljenih finančnih sredstev in nadomestilo zamude pri izvajanju ukrepov zaradi pandemije COVID-19.

(12)

Z Delegirano uredbo (EU) 2020/592 je bila določena tudi možnost, da država članica dodeli nacionalna plačila, ki dopolnjujejo podporo Unije za ukrepa „destilacija vina v primeru krize“ in „pomoč za krizno skladiščenje vina“, ker je treba zaradi učinkov pandemije COVID-19 s trga umakniti največje možne količine vina, ki v obdobju pandemije niso bile porabljene, prodane ali izvožene. Zaradi nacionalnih plačil je možno čim bolj povečati te količine poleg tistih, ki se lahko podprejo v okviru proračunskih omejitev, določenih za podporne programe v vinskem sektorju. Z Delegirano uredbo (EU) 2020/592 je bilo nadalje določeno, da za ta dodatna nacionalna plačila veljajo pravila o državni pomoči. Vendar se je izkazalo, da ta obveznost nekaterim državam članicam onemogoča učinkovito dodeljevanje nacionalnih plačil in izvajanje ukrepov, ki so bili uvedeni z Delegirano uredbo (EU) 2020/592. Zato je primerno spremeniti Delegirano uredbo (EU) 2020/592 in zagotoviti, da se za navedena ukrepa uporablja člen 211(2)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki določa, da za plačila držav članic ne veljajo pravila o državni pomoči.

(13)

Med odstopanji, uvedenimi z Delegirano uredbo (EU) 2020/592, se je prispevek Unije k dejanskim stroškom ukrepov iz členov 46(6), 47(3), 49(2) in 50(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 začasno povečal za 5 % ali 10 %.

(14)

Poleg tega je bilo pred Delegirano uredbo (EU) 2020/592 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/132 (3) z odstopanjem od člena 45(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 uvedeno začasno 10-odstotno povečanje prispevka Unije k dejanskim stroškom ukrepa „promocija“, da bi se obravnavale težke razmere na izvoznih trgih, ki so nastale po uvedbi uvoznih dajatev Združenih držav Amerike za vino Unije oktobra 2019.

(15)

Povečanje prispevka Unije je oblika finančne podpore, za katero pa ni potrebno dodatno financiranje s strani Unije, saj se še naprej uporabljajo proračunske omejitve za podporne programe v vinskem sektorju iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 1308/2013. Države članice se zato lahko odločijo, da bodo za zadevne ukrepe namenile večje zneske samo v okviru letnega proračuna, določenega v navedeni prilogi. Cilj povišanih finančnih stopenj je torej podpreti sektor v trenutnih nestanovitnih tržnih razmerah, ne da bi bilo treba za to sprostiti dodatna sredstva.

(16)

Vendar prvi odzivi sektorja, ki so jih Komisiji predstavili medskupina Evropskega parlamenta za vino in žgane pijače ter predstavniki evropskega vinskega sektorja, kažejo, da zgoraj navedena povečanja največjega prispevka Unije za ukrep „promocija“, ki so bila uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/132, ter za ukrepe „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“, „zelena trgatev“, „zavarovanje letine“ in „naložbe“, ki so bila uvedena z Delegirano uredbo (EU) 2020/592, niso zadostovala, da bi večina morebitnih upravičencev v letu 2020 lahko izvajala navedene ukrepe. Zneski, ki so bili v okviru proračunskih omejitev za nacionalne podporne programe porabljeni od 16. oktobra 2019 do konca aprila 2020, so nižji od običajnih povprečnih izdatkov med 16. oktobrom in koncem aprila naslednjega leta.

(17)

Očitno je, da so ukrepi zapore, ki so jih v zadnjih nekaj mesecih sprejele države članice, poslabšali položaj, saj omejitve pretoka blaga in ljudi, uvedene zaradi boja proti pandemiji COVID-19, med drugim preprečujejo, da bi izvajalci dejavnosti lahko zaprosili za financiranje v okviru podpornih programov v vinskem sektorju in upravičenci izvajali svoje izbrane dejavnosti. Posledično so države članice porabile zelo majhen znesek svojih proračunskih sredstev, ki so jim bila dodeljena za proračunsko leto 2020.

(18)

Spričo spleta okoliščin, kakršnega še ni bilo, in posledičnih motenj na trgu je treba izvajalcem dejavnosti zagotoviti več finančne podpore, kar bi jim pomagalo premostiti te težke gospodarske razmere. Ta prožnost je finančno izvedljiva zaradi razpoložljivosti sredstev, rezerviranih za podporne programe v vinskem sektorju, ki so do zdaj ostala neporabljena in ki bi bila zaradi enoletnosti proračuna sicer izgubljena.

(19)

Za zagotovitev potrebne podpore vinskemu sektorju in pomoči morebitnim upravičencem pri izvajanju ukrepov v okviru nacionalnega podpornega programa v vinskem sektorju, ki so namenjeni okrepitvi njihovega položaja na trgu in potrebni za pomoč pri okrevanju po krizi, je primerno v času trajanja tega ukrepa določiti odstopanja od členov 45(3), 46(6), 47(3), 49(2) in 50(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Odstopanja bi morala zagotoviti začasno do 20-odstotno povečanje največjega prispevka Unije za ukrep „obveščanje“, kot je določeno v členu 45(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in dodatno 10-odstotno povečanje za ukrep „promocija“, kot je trenutno določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/132, ter ukrepe „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“, „zelena trgatev“, „zavarovanje letine“ in „naložbe“, kot je trenutno določeno v Delegirani uredbi (EU) 2020/592. S tem se bo zagotovila dodatna finančna podpora za upravičence, saj se bo zmanjšal njihov lastni prispevek, državam članicam pa se bo omogočila uporaba najvišjega zneska njihovega razpoložljivega proračuna.

(20)

Da bi se izognili diskriminaciji, bi bilo treba možnost upravičencev, da zaprosijo za predplačila v višini 100 % za krizno destilacijo in skladiščenje, ter možnost držav članic, da prispevek Unije za te ukrepe dopolnijo z nacionalnimi plačili, ne da bi za ta plačila veljala pravila o državni pomoči, uporabljati retroaktivno od začetka veljavnosti Delegirane uredbe (EU) 2020/592. Iz istega razloga in tudi zaradi zagotovitve dosledne uporabe vseh ukrepov se lahko prispevek Unije k vlogam, ki so bile izbrane v okviru ukrepov „obveščanje in promocija“, „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“, „zelena trgatev“, „zavarovanje letine“ in „naložbe“ po začetku veljavnosti Delegirane uredbe (EU) 2020/592 in najpozneje do 15. oktobra 2020, poveča retroaktivno in po potrebi ob upoštevanju pravil o državni pomoči.

(21)

Delegirano uredbo (EU) 2020/592 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 3 se spremeni:

(4)

člen 4 se spremeni:

(5)

vstavi se naslednji člen 5a:

(6)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

(7)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(8)

v členu 8 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od člena 49(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 finančni prispevek Unije k podpori za zavarovanje letine ne presega 70 % stroškov zavarovalnih premij, ki so jih pridelovalci plačali za zavarovanje:“;

(9)

v členu 9 se točke (a) do (d) nadomestijo z naslednjim:

(*4)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).“;"

(10)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Bromoksinil je bil z Direktivo Komisije 2004/58/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi bromoksinil, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. julija 2021.

(4)

Vloga za obnovitev odobritve aktivne snovi bromoksinil je bila vložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je vlogo ocenila kot popolno.

(6)

Država članica poročevalka je v posvetovanju z državo članico soporočevalko pripravila poročilo o oceni obnovitve ter ga 21. marca 2016 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije. Poročilo o oceni obnovitve je poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter objavila javno posvetovanje o njem. Prejete pripombe je posredovala Komisiji.

(8)

Agencija je 10. aprila 2017 Komisiji predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za bromoksinil lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

V sklepu Agencije je navedeno, da so med strokovnim pregledom strokovnjaki iz držav članic in Agencije predlagali, da bi bilo treba bromoksinil, za katerega velja usklajeno razvrščanje in označevanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in je trenutno razvrščen kot strupen za razmnoževanje kategorije 2, razvrstiti kot strupen za razmnoževanje kategorije 1B v skladu z merili iz navedene uredbe. Komisija je zato od Agencije zahtevala, da preuči, ali je mogoče dokazati zanemarljivo izpostavljenost v skladu s točko 3.6.4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Agencija je 8. novembra 2018 Komisiji sporočila svoj sklep (8), da za obravnavane reprezentativne uporabe neprehranske izpostavljenosti bromoksinilu ni mogoče šteti za zanemarljivo. V navedenem sklepu je Agencija opredelila tveganje za otroke, ki živijo na zadevnem območju, pri reprezentativnih uporabah bromoksinila tudi ob upoštevanju razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

(10)

Agencija je v svojem sklepu iz leta 2017 opredelila tudi visoko tveganje za divje sesalce zaradi prehranske izpostavljenosti bromoksinilu. Poleg tega je Agencija ugotovila, da ocene tveganja za potrošnike v zvezi s proizvodi živalskega izvora in ocene tveganja za vodne organizme ni bilo mogoče zaključiti.

(11)

Agencija je v svojem znanstvenem poročilu (9) ugotovila, da sicer za nekatere uporabe bromoksinila in v nekaterih državah članicah morda ni na voljo zadostno število razpoložljivih kemičnih alternativ, vendar je na voljo širok nabor preventivnih in kurativnih nekemičnih metod ter da se pogosto zdi mogoča kombinacija kemičnih in nekemičnih metod. Glede na navedene pomisleke, zlasti glede tveganja za otroke, ki živijo na zadevnih območjih, in obstoj drugih možnosti, ki bi omogočile uporabo načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kot je določeno v členu 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009, pogoji za uporabo odstopanja iz člena 4(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki so kumulativni, niso izpolnjeni.

(12)

Komisija je vlagatelja pozvala, da predloži pripombe k sklepom Agencije. Pozvala ga je tudi, da v skladu s tretjim pododstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predloži pripombe k poročilu o obnovitvi odobritve. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(13)

Vendar kljub argumentom, ki jih je predložil vlagatelj, pomislekov v zvezi z aktivno snovjo ni bilo mogoče odpraviti.

(14)

Na podlagi tega je bilo za eno ali več reprezentativnih uporab vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva ugotovljeno, da merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 niso izpolnjena. Zato je v skladu s členom 20(1)(b) navedene uredbe primerno, da se odobritev aktivne snovi bromoksinil ne obnovi.

(15)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti dovolj časa za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bromoksinil.

(17)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo bromoksinil in pri katerih države članice v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009 odobrijo morebitno prehodno obdobje, slednje ne bi smelo presegati 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(18)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/869 (10) je bilo obdobje odobritve bromoksinila podaljšano do 31. julija 2021, da bi bilo postopek obnovitve mogoče zaključiti pred prenehanjem veljavnosti obdobja odobritve navedene snovi. Ker pa se sklep o neobnovitvi odobritve sprejme pred prenehanjem veljavnosti podaljšanega obdobja odobritve, bi se morala ta uredba začeti uporabljati čim prej.

(19)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za odobritev bromoksinila v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Danska in Švedska sta v dopisih, ki ju je Komisija evidentirala 20. februarja 2020, zahtevali dovoljenje za podaljšanje uporabe posebnega ukrepa, ki odstopa od členov 168, 169, 170 in 171 Direktive 2006/112/ES, ki zahtevajo, da davčni zavezanci uveljavljajo svojo pravico do odbitka ali vračila davka na dodano vrednost (DDV) v državi članici, kjer je bil plačan.

(2)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 2. aprila 2020 posredovala zahtevke Danske in Švedske drugim državam članicam. V dopisu z dne 3. aprila 2020 je Komisija uradno obvestila Dansko in Švedsko, da ima vse informacije, potrebne za oceno zahtevkov.

(3)

Zahtevka za odstopanje se nanašata na vračilo DDV, plačanega na cestnine za uporabo stalne povezave Öresund med Dansko in Švedsko. Po pravilih o DDV glede kraja opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami je treba DDV na cestnine za stalno povezavo Öresund plačati delno Danski in delno Švedski.

(4)

Z Odločbo Sveta 2000/91/ES (2) sta Danska in Švedska dobili dovoljenje, da, z odstopanjem od obveznosti, da davčni zavezanci uveljavljajo svojo pravico do odbitka ali vračila DDV v državi članici, kjer je bil plačan, uporabita posebni ukrep, ki davčnim zavezancem omogoča, da zahtevajo vračilo DDV samo pri eni upravi, z veljavnostjo do 31. decembra 2002. To dovoljenje je bilo nato podaljšano z Odločbo Sveta 2003/65/ES (3) do 31. decembra 2006 in Odločbo Sveta 2007/132/ES (4) do 31. decembra 2013. Z Izvedbenim sklepom Sveta 2013/680/EU (5) sta Danska in Švedska dobili dovoljenje za uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od členov 168, 169, 170 in 171 Direktive 2006/112/ES od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

(5)

Pravno in dejansko stanje, ki je upravičevalo odstopanje, se ni spremenilo in ostaja isto. Danski in Švedski bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep uporabljata za nadaljnje omejeno obdobje.

(6)

Uporaba posebnega ukrepa nima negativnega vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV.

(7)

Izvedbeni sklep Sveta 2013/680/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/190/EU (2) med drugim določa letno razdelitev virov po državah članicah iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih, skupaj s seznamom upravičenih regij za pobudo za zaposlovanje mladih, v skladu s členom 91(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(2)

Z Uredbo (EU) 2020/1041 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 se je posebna dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2020 povečala.

(3)

Regije, ki so upravičene do povečanja virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2020, se določijo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) s sklicevanjem na zadnje razpoložljive letne podatke o brezposelnosti mladih. V skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 so izdatki v okviru pobude za zaposlovanje mladih upravičeni do 31. decembra 2023, in sicer tako za regije, ki so že navedene na treh seznamih v Prilogi IV k Izvedbenemu sklepu 2014/190/EU, kot tudi za regije, ki so upravičene do povečanja virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2020. Obstoječi seznami bi zato morali še naprej veljati in bi jih bilo treba dopolniti s seznamom regij, upravičenih do povečanja virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2020. Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo zato treba Prilogo IV k Izvedbenemu sklepu 2014/190/EU ustrezno spremeniti.

(4)

V skladu s Prilogo VIII k Uredbi (EU) št. 1303/2013 bi morala razdelitev povečanja virov za leto 2020 po državah članicah potekati po enakem postopku kot pri prvi dodelitvi in dodelitvi virov za obdobje 2017–2020. Letno razdelitev posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih, določeno po cenah iz leta 2011, v Prilogi III k Izvedbenemu sklepu 2014/190/EU, bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Da bi se državam članicam omogočilo vnaprejšnje načrtovanje, bi bilo treba letno razdelitev navesti tudi v tekočih cenah, da se upošteva indeksacija v višini 2 % na leto v skladu s členom 91(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Prilogo X k Izvedbenemu sklepu 2014/190/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Izvedbeni sklep 2014/190/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

prilogi III in IV se nadomestita z besedilom iz Priloge I k temu sklepu;

(2)

Priloga X se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.