Člen 1

Oblika in navodila za letno poročilo o rezultatih preiskav

Člen 2

Oblika večletnih programov preiskav in praktične ureditve za uporabo elementov v zvezi s specifičnimi tveganji zaradi škodljivih organizmov

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

Oblika in navodila za letno poročilo o preiskavah iz člena 22 Uredbe (EU) 2016/2031

DEL I

Splošne informacije o rezultatih preiskav iz točke (a) člena 1(2)

Predloga za splošne informacije o rezultatih preiskav iz točke (a) člena 1(2) je naslednja:

„Splošne informacije o rezultatih preiskav za [leto]

DEL II

Oblika in navodila za predstavitev rezultatov preiskav iz točke (b) člena 1(2)

Predloge in navodila za predstavitev rezultatov preiskav iz točke (b) člena 1(2) so naslednji:

1.   Elementi letnega poročila v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi iz členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031, na območjih, kjer navzočnost navedenih škodljivih organizmov ni znana

1.1   Predloga

1.2   Navodila za izpolnjevanje predloge

Za stolpec 1: Poročanje po skupinah škodljivih organizmov je prostovoljno, izjema je „Skupina 1 – Odobrena mesta pridelave“. Kadar je to ustrezno, navedite skupino škodljivih organizmov, vključenih v preiskavo skupaj (npr. škodljivi organizmi na agrumih, v listnatih gozdovih, iglastih gozdovih, na žitu, krompirju idr. (navedite)). Kadar je škodljivi organizem vključen v več skupin, ustrezno navedite informacije za navedeni škodljivi organizem v vseh skupinah.

Za „Skupina 1 – Odobrena mesta proizvodnje“ navedite seznam škodljivih organizmov, za katere so bile opravljene preiskave, in rezultate preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico, kadar je to potrebno za navedbo različnih lokacij preiskav iz stolpca 4 „Lokacije preiskave“. V tej skupini navedite podatke za posamezni škodljivi organizem brez združevanja po skupinah. Odobrena mesta pridelave so tista mesta, katerih izvajalca dejavnosti je pristojni organ odobril za izdajo rastlinskih potnih listov.

Za stolpec 2: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem), pri čemer za vsak škodljivi organizem uporabite eno vrstico.

Za stolpec 3: Navedite geografske lokacije, na katerih je bila opravljena preiskava, po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem. Po potrebi je mogoče tudi uporabiti toliko vrstic, kot je sporočenih lokacij.

Za stolpec 4: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem le, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, in navedite število lokacij, vključenih v preiskavo. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici in navesti skupno število lokacij preiskav. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem in navesti skupno število lokacij preiskav. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

Za stolpce 5, 6 in 7: Neobvezno ali kadar je to ustrezno v skladu s posebnimi zakonskimi zahtevami za preiskave škodljivih organizmov.

Za stolpec 5: Navedite, katera so območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 6: Navedite celotno območje, ki ga zajema ciljna populacija (v ha) v državi članici.

Za stolpec 7: Navedite delež območja ciljne populacije, vključenega v preiskavo (območje, vključeno v preiskavo/območje ciljne populacije), v procentih.

Za stolpec 8: Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vektor, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera. Za rezultate se uporabijo različne vrstice le, kadar je v posebnih zakonskih zahtevah za preiskave škodljivih organizmov določen seznam blaga, ki se vključi v preiskavo.

Za stolpec 9: Navedite seznam rastlinskih vrst ali rodov, vključenih v preiskavo. Eno vrstico za posamezno rastlinsko vrsto ali rod uporabite le, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov.

Za stolpec 10: Navedite mesece leta, v katerih so bile opravljene preiskave. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem.

Za stolpec 11: Navedite podrobnosti preiskave ob upoštevanju posebnih zakonskih zahtev za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Vsi podatki, razen števila vizualnih pregledov, ki se lahko sporoči po skupinah, se navedejo za posamezni škodljivi organizem, razen če je v stolpcu 14 („Opombe“) vključena utemeljitev za poročanje po skupinah. Kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, uporabite različne vrstice (npr. za poročanje o različnih vrstah testov in njihovem številu).

Za stolpec 12: Navedite število pozitivnih rezultatov za posamezni škodljivi organizem. To število se lahko razlikuje od števila izbruhov, kadar je v eno uradno obvestilo o izbruhu vključenih več pozitivnih rezultatov.

Za stolpec 13: Navedite uradna obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava.

Za stolpec 14: Vključite vse ostale informacije, za katere menite, da so pomembne, in informacije o rezultatih preiskav asimptomatičnih rastlin s pozitivnimi ugotovitvami, kadar je to ustrezno.

2.   Elementi letnega poročila v zvezi z rezultati letnih preiskav na statistični podlagi za karantenske škodljive organizme za Unijo na območjih, kjer navzočnost škodljivih organizmov ni znana, v primeru, da so bile opravljene preiskave na statistični podlagi

2.1   Predloga

„Poročilo o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi za nekatere karantenske škodljive organizme za Unijo in nekatere škodljive organizme, za katere veljajo ukrepi iz členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031 za [leto] (neobvezno, razen če to izrecno zahteva zakonodaja; nadomešča uporabo Predloge 1.1)

“

2.2   Navodila za izpolnjevanje predloge

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

Za stolpec 1: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem).

Za stolpec 2: Navedite geografske lokacije, na katerih je bila opravljena preiskava, po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS.

Za stolpec 3: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov. Podatke o preiskavah, opravljenih na odobrenih mestih pridelave, vedno navedite v ločeni vrstici. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

Za stolpec 4: Navedite mesece leta, v katerih so bile opravljene preiskave.

Za stolpec 5: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, blago, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in določitev škodljivih organizmov. Če območje ciljne populacije ni na voljo, to označite z „ni na voljo“ in vključite število enot pregleda, ki sestavljajo ciljno populacijo.

Za stolpec 6: Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki je z vidika epidemiologije homogen in vključuje vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna populacija gostiteljskih rastlin v regiji/na območju/v državi določi kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije NUTS, urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro je treba utemeljiti v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 7: Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 8: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 9: „Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno odkrije navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je resnično pozitiven gostitelj odkrit in potrjen kot pozitiven ter da ni napačno identificiran. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 10: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec B: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 7 „Metode določanja“.

Za stolpec 15: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 14) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 18: Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec itd.).

Za stolpec 19: Navedite uradna obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava.

Za stolpec 20: Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v ISPM 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 21: Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo odkrivanja je običajno določena vrednost 1 %.

DEL III

Elementi letnega poročila v zvezi s povzetkom rezultatov preiskav in posodobitvijo navzočnosti škodljivih organizmov, vključenih v preiskavo, iz točke (c) člena 1(2)

Poročilo povzema rezultate preiskav in posodablja navzočnost vsakega škodljivega organizma, vključenega v letno preiskavo, v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe (ISPM 8) in naslednjo predlogo:

PRILOGA II

Oblika večletnih programov preiskav iz člena 23 Uredbe (EU) 2016/2031 in praktične ureditve za uporabo elementov iz navedenega člena

DEL I

Splošne informacije iz točke (a) člena 2(2)

1.   Predloga

Splošne informacije za [leta]

2.   Praktične ureditve

DEL II

Predloge za večletne programe preiskav iz točke (b) člena 2(2)

1.   Elementi večletnega programa preiskav v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi na podlagi členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031, na območjih, kjer navzočnost navedenih škodljivih organizmov ni znana

1.1   Predloga

1.2   Praktične ureditve

Za stolpec 2: Načrtovanje preiskav po skupinah škodljivih organizmov je prostovoljno, izjema je „Skupina 1 – Odobrena mesta pridelave“. Kadar je to ustrezno, navedite skupino škodljivih organizmov, ki bodo v preiskavo vključeni skupaj (npr. škodljivi organizmi na agrumih, v listnatih gozdovih, iglastih gozdovih, na žitu, krompirju idr. (navedite)). Kadar bo škodljivi organizem vključen v več skupin, v program ustrezno vključite informacije za navedeni škodljivi organizem v vseh skupinah.

Za „Skupina 1 – Odobrena mesta pridelave“ navedite seznam škodljivih organizmov, za katere bodo opravljene preiskave, pri čemer uporabite več kot eno vrstico, kadar je to potrebno za navedbo različnih lokacij preiskav iz stolpca 5 „Lokacije preiskave“. V tej skupini navedite podatke za posamezni škodljivi organizem brez združevanja po skupinah. Odobrena mesta pridelave so tista mesta, katerih izvajalca dejavnosti je pristojni organ odobril za izdajo rastlinskih potnih listov.

Za stolpec 3: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem), pri čemer za vsak škodljivi organizem uporabite eno vrstico.

Za stolpec 4: Navedite geografske lokacije, na katerih bo opravljena preiskava, v tej fazi po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem. Po potrebi je mogoče tudi uporabiti toliko vrstic, kot je sporočenih lokacij.

Za stolpec 5: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, in navedite število lokacij, ki bodo vključene v preiskavo. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici in navesti skupno število lokacij preiskav. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem in navesti skupno število lokacij preiskav. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

Za stolpec 6: Neobvezno ali kadar je to ustrezno v skladu s posebnimi zakonskimi zahtevami za preiskave škodljivih organizmov. Navedite območja tveganja na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 7: Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vektor, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera. Program vključuje dejavnosti, načrtovane za posamezno blago, z uporabo različnih vrstic, kadar je v posebnih zakonskih zahtevah za preiskave škodljivih organizmov določen seznam blaga, ki se vključi v preiskavo.

Za stolpec 8: Navedite seznam rastlinskih vrst ali rodov, ki bodo vključeni v preiskavo. Program vključuje seznam rastlinskih vrst ali rodov z uporabo različne vrstice za vsako rastlinsko vrsto/rod, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov.

Za stolpec 9: Navedite mesece leta, v katerih bodo opravljene preiskave. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem.

Za stolpec 10: Navedite podrobnosti preiskave ob upoštevanju posebnih zakonskih zahtev za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec ne bodo na voljo, to označite z „ni na voljo“. Podatke iz tega stolpca je mogoče združiti na isti ravni skupine škodljivih organizmov le za število vizualnih pregledov. Kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, uporabite različne vrstice (npr. načrt za uporabo različnih vrst testov in njihovo število).

2.   Elementi večletnega programa preiskav v zvezi s preiskavami na statistični podlagi za karantenske škodljive organizme za Unijo in škodljive organizme, za katere veljajo ukrepi na podlagi členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031, na območjih, kjer navzočnost navedenih škodljivih organizmov ni znana, v primeru, da bodo opravljene preiskave na statistični podlagi

Večletni program preiskav povzame in utemelji preiskavo, vključno z njenimi vhodnimi parametri, in načrtovanim naporom vzorčenja

2.1   Predloga

2.2   Praktične ureditve

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

Za stolpec 2: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem).

Za stolpec 3: Navedite geografske lokacije, na katerih bo opravljena preiskava, po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS.

Za stolpec 4: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov. Načrtovane preiskave, ki bodo opravljene na odobrenih mestih pridelave, vedno navedite v ločeni vrstici. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

Za stolpec 5: Navedite mesece leta, v katerih bodo opravljene preiskave.

Za stolpec 6: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah v stolpcu 21 („Opombe“). Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, blago, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki bodo pregledani za identifikacijo in določitev škodljivih organizmov. Če območje ciljne populacije ni na voljo, to označite z „ni na voljo“ in vključite število enot pregleda, ki sestavljajo ciljno populacijo.

Za stolpec 7: Navedite epidemiološke enote, ki se vključijo v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ je določena kot homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki je z vidika epidemiologije homogen in vključuje vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih bi se lahko celotna populacija gostiteljskih rastlin v regiji/na območju/v državi določila kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije NUTS, urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro je treba utemeljiti v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 8: Navedite metode, ki bodo uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“. Navedite da/ne za vizualne preglede ter navedite podrobnosti o metodah za lov s pastmi, testiranje in druge ukrepe.

Za stolpec 9: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 10: „Občutljivost metode“ je določena kot verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno odkrije navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je resnično pozitiven gostitelj odkrit in potrjen kot pozitiven ter da ni napačno identificiran. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 11: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec B: Navedite število načrtovanih aktivnosti z navedbo vrste aktivnosti. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 8 „Načrtovane metode določanja“.

Za stolpec 16: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 15) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 20: Navedite občutljivost preiskave, kot je določena v ISPM 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 21: Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo odkrivanja je običajno določena vrednost 1 %.

Člen 1

Inovativna tehnologija

Učinkovita generatorska funkcija 12-voltnega motornega generatorja se odobri kot inovativna tehnologija v smislu člena 11 Uredbe (EU) 2019/631, ob upoštevanju, da je le delno zajeta v standardnem preizkusnem postopku iz Uredbe (EU) 2017/1151, in če tehnologija izpolnjuje naslednje pogoje:

Člen 2

Vloga za certificiranje prihrankov emisij CO2

Člen 3

Certificiranje prihrankov emisij CO2

Člen 4

Koda ekološke inovacije

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

Metodologija za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi tehnologije, ki se uporablja v 12-voltnem učinkovitem motornem generatorju za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem ter nekaterih hibridnih električnih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih

1.   UVOD

V tej prilogi je opisana metodologija za določitev prihrankov emisij CO2 (ogljikovega dioksida) zaradi uporabe učinkovite generatorske funkcije 12-voltnega motornega generatorja (v nadaljnjem besedilu: 12-voltni motorni generator) v vozilu kategorije M1 ali N1, kot je določeno v členu 1.

2.   DOLOČITEV IZKORISTKA 12-VOLTNEGA MOTORNEGA GENERATORJA

Izkoristek 12-voltnega motornega generatorja se določi v skladu s standardom ISO 8854:2012 ob upoštevanju naslednjih podrobnosti.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži dokazila, da so razponi vrtilne frekvence 12-voltnega motornega generatorja enaki ali enakovredni tistim iz preglednice 1.

Izkoristek 12-voltnega motornega generatorja se določi na podlagi meritev v vsaki obratovalni točki, ki jo vsebuje preglednica 1.

Tok 12-voltnega motornega generatorja v vsaki obratovalni točki je enak polovici nazivnega toka. Za vsako obratovalno točko se med meritvijo vzdržujeta stalna napetost in izhodni tok 12-voltnega motornega generatorja, napetost je 14,3 V.

Preglednica 1

Izkoristek 12-voltnega motornega generatorja v vsaki obratovalni točki i () [%] se izračuna, kot določa formula 1.

Formula 1

Pri čemer je za vsako obratovalno točko i:

Za vsako obratovalno točko se meritve opravijo vsaj petkrat zaporedoma, izkoristek pa se izračuna za vsako od navedenih meritev (), pri čemer je j indeks, ki se nanaša na en sklop meritev.

Za vsako obratovalno točko se izračuna povprečna vrednost navedenih izkoristkov ().

Izkoristek 12-voltnega motornega generatorja (ηMG) [%] se izračuna, kot določa formula 2.

Formula 2

Pri čemer je:

3.   IZRAČUN PRIHRANKOV EMISIJ CO2 IN NJIHOVE NEGOTOVOSTI

3.1   Prihranjena mehanska moč

Razlika (ΔPm) [W] med prihranjeno mehansko močjo ob uporabi 12-voltnega motornega generatorja v dejanskih pogojih (ΔPmRW) in prihranjeno mehansko močjo ob uporabi 12-voltnega motorja v homologacijskih preizkusnih pogojih (ΔPmTA) se izračuna, kot določa formula 3.

Formula 3

Pri čemer se:

ΔPmRW izračuna, kot določa formula 4, in ΔPmTA, kot določa formula 5.

Formula 4

Formula 5

Pri čemer je:

3.2   Izračun prihrankov emisij CO2

Prihranki emisij CO2 zaradi uporabe 12-voltnega motornega generatorja ( [gCO2/km] se izračunajo, kot določa formula 6.

Formula 6

Pri čemer je:

Preglednica 2

Preglednica 3

3.3   Izračun negotovosti prihrankov emisij CO2

Negotovost prihrankov emisij CO2, izračunanih v skladu s točko 3.2, se količinsko opredeli, kot sledi.

Najprej se izračuna standardna deviacija izkoristka 12-voltnega motornega generatorja v vsaki obratovalni točki () [%] po formuli 7.

Formula 7

Pri čemer je:

Nato se izračuna standardna deviacija izkoristka 12-voltnega motornega generatorja () [%], kot določa formula 8.

Formula 8

Pri čemer je:

Nazadnje se izračuna negotovost prihrankov emisij CO2 () [gCO2/km] zaradi uporabe 12-voltnega motornega generatorja, ki ne sme preseči 30 % prihrankov emisij CO2, pri čemer se uporabi formula 9.

Formula 9

Pri čemer je:

3.4   Zaokroževanje

Prihranki emisij CO2 (), izračunani v skladu s točko 3.2, in negotovost prihrankov emisij CO2 (), izračunana v skladu s točko 3.3, se zaokrožijo na največ dve decimalni mesti.

Vsaka vrednost, ki se uporabi za izračun prihrankov emisij CO2, se lahko uporabi nezaokrožena ali pa jo je treba zaokrožiti na najmanjše število decimalnih mest, ki omogoča, da je največji skupni učinek (tj. učinek vseh zaokroženih vrednosti skupaj) na prihranke manjši od 0,25 g CO2/km.

3.5   Preverjanje upoštevanja spodnje mejne vrednosti prihrankov emisij CO2

Homologacijski organ za vsako različico vozila, opremljeno z 12-voltnim motornim generatorjem, preveri, ali je izpolnjeno merilo spodnje mejne vrednosti, kot je določeno v členu 9(1)(b) izvedbenih uredb (EU) št. 725/2011 in (EU) št. 427/2014.

Pri preverjanju izpolnjevanja merila spodnje mejne vrednosti homologacijski organ v skladu s formulo 10 upošteva prihranke emisij CO2, kot so določeni v točki 3.2, negotovost, kot je določena v točki 3.3, in po potrebi korekcijski koeficient CO2 v primeru pozitivne masne razlike (Δm) med 12-voltnim motornim generatorjem in osnovnim alternatorjem.

Za namen korekcije zaradi pozitivne masne razlike se masa osnovnega alternatorja določi na 7 kg.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži informacijo o masi 12-voltnega motornega generatorja, kot jo je certificiral dobavitelj.

Formula 10

Pri čemer je:

Preglednica 4

4.   CERTIFICIRANJE PRIHRANKOV EMISIJ CO2

Prihranki emisij CO2 () [gCO2/km, ki naj bi jih homologacijski organ certificiral v skladu s členom 11 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 ali Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014, so prihranki, izračunani po formuli 11. Prihranki emisij CO2 se evidentirajo v certifikatu o homologaciji za vsako različico vozila, opremljeno z 12-voltnim motornim generatorjem.

Formula 11

Pri čemer so:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim: