10.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 259/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1173

z dne 4. junija 2020

o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, kar zadeva trajanje obdobja predhodnega razkritja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 290(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti členov 7(1) in 23a Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2), in zlasti členov 12 (1) in 32b Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Dne 7. junija 2018 je bila objavljena Uredba (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki spreminja Uredbo (EU) 2016/1036 (v nadaljnjem besedilu: osnovna protidampinška uredba) in Uredbo (EU) 2016/1037 (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba).

(2)

Da bi izboljšali preglednost in predvidljivost protidampinških preiskav in preiskav v zvezi z izravnalnimi dajatvami, bi morale biti strani, ki jih bo uvedba začasnih protidampinških in izravnalnih ukrepov prizadela, zlasti uvozniki, obveščene o načrtovani uvedbi takih ukrepov. Poleg tega je zaželeno, da so pri preiskavah, pri katerih ni primerno uvesti začasnih ukrepov, strani dovolj zgodaj obveščene, da taki ukrepi ne bodo uvedeni. Zato je bilo uvedeno tritedensko obdobje predhodnega razkritja.

(3)

Komisija je morala v skladu s členom 7(1) osnovne protidampinške uredbe in členom 12(1) osnovne protisubvencijske uredbe do 9. junija 2020 pregledati, ali je v obdobju predhodnega razkritja prišlo do znatne rasti uvoza in ali je, če je do tega prišlo, ta rast povzročila dodatno škodo industriji Unije, kljub morebitni registraciji ali prilagoditvi stopnje škode.

(4)	Na podlagi tega pregleda mora Komisija spremeniti trajanje obdobja predhodnega razkritja na dva tedna v primeru znatne rasti uvoza, ki je povzročila dodatno škodo, in na štiri tedne, če je ni povzročila.

(5)	Kot je določeno v členih 7(1) in 23a(2) osnovne protidampinške uredbe ter členu 12(1) in členu 32b(2) osnovne protisubvencijske uredbe, je ta pregled obveznost Komisije, ki se lahko izvede le enkrat.

(6)	Od začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2018/825 8. junija 2018 je Komisija začela 19 preiskav (4) v skladu s členom 5 osnovne protidampinške uredbe in šest preiskav v skladu s členom 10 osnovne protisubvencijske uredbe.

(7)	Od teh preiskav je dvanajst prešlo začasno fazo, poleg tega pa so zanje na voljo tudi podatki o uvozu za obdobje predhodnega razkritja. Zato jih je bilo mogoče analizirati, da se pregleda, ali je v obdobju predhodnega razkritja prišlo do znatne rasti uvoza (5).

(8)	Število zadev, ki jih ima Komisija na voljo, za utemeljitev svoje ocene, ali je do znatne rasti uvoza prišlo v obdobju predhodnega razkritja, je torej omejeno, kar se je ob sprejetju Uredbe (EU) 2018/825 tudi pričakovalo. Vendar je za te zadeve mogoče opaziti jasen trend.

(9)	V šestih od teh dvanajstih preiskav se je Komisija odločila uvesti začasne ukrepe. V drugih šestih so bile strani tri tedne pred rokom za uvedbo začasnih ukrepov obveščene, da Komisija tega ne namerava storiti.

(10)

Na podlagi statističnih podatkov, povzetih v preglednici 1, je Komisija ugotovila, da se je obseg uvoza iz zadevnih držav v Unijo povečal le v dveh preiskavah. V drugih preiskavah je prišlo do znatnega upada uvoza.

Preglednica 1

Obseg uvoza za posamezno zadevo

Ime in številka zadeve	Odločitev o uvedbi začasnih ukrepov	Uvoz s poreklom iz	Uvoz med OP (v tonah)	Uvoz v obdobju predhodnega razkritja (v tonah)	Porast uvoza
Mešanice sečnine inamonijevega nitrata (AD 649)	Da	Rusija	35 297	8 497	–76 %
		ZDA	42 700	0	–100 %
		Trinidad	21 183	0	–100 %
		Skupaj	99 180	8 498	–91 %
Biodizel (AS 650)	Da	Indonezija	29 693	24 045	–19 %
Jeklena kolesa (AD 652)	Da	LRK	13 763	914	–93 %
Tkanine iz steklenih vlaken (AD 653)	Ne	Egipt	882	4	–100 %
		LRK	2 161	1 724	–20 %
		Skupaj	3 043	1 728	–43 %
Izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken (AD 655)	Ne	Egipt	8 295	3 076	–63 %
		Bahrajn	1 350	327	–76 %
		Skupaj	9 644	3 403	–65 %
Tkanine iz steklenih vlaken (AS 656)	Ne	Egipt	882	37	–96 %
		LRK	2 161	2 500	16 %
		Skupaj	3 043	2 537	–17 %
Izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken (AS 657)	Da	Egipt	8 295	11 574	38 %
Vir: Eurostat, preverjeni podatki, ki jih je predložila industrija Unije, in podatkovna zbirka Surveillance II.

(11)

V večini pregledanih zadev ni prišlo do bistvene rasti. Poleg tega v eni od dveh zadev, v katerih je prišlo do rasti, uvoz na koncu ni bil posledica predhodnega razkritja, ampak posledica dejstva, da Komisija ni uvedla začasnih dajatev. Poleg tega bi lahko uvoženo blago v okviru prejšnjega sistema brez predhodnega razkritja vsekakor vstopilo v Unijo brez uvedbe dajatve, ko bi bilo vsem zainteresiranim stranem jasno, da zaradi izteka veljavnega roka ne bi bile uvedene začasne dajatve.

(12)	Preostala zadeva pa kaže dodatno povečanje, ki je nastalo v obdobju predhodnega razkritja pred uvedbo začasnih ukrepov.

(13)	Komisija je zato sklenila, da na splošno uvoz v obdobju predhodnega razkritja ni povzročil nobene dodatne škode industriji Unije. V skladu s tem bi bilo treba trajanje obdobja predhodnega razkritja spremeniti na štiri tedne.

(14)

Ker ni drugih posebnih prehodnih pravil, ki bi urejala to področje, je primerno pojasniti, da podaljšano obdobje predhodnega razkritja ne bi smelo vplivati na nobeno preiskavo, ki se je začela z obvestilom o začetku v skladu s členom 5(9) Uredbe (EU) 2016/1036 ali členom 10(11) Uredbe (EU) 2016/1037 pred datumom objave v Uradnem listu Evropske unije. To bi moralo zagotoviti pravno varnost, zainteresiranim stranem ustrezno omogočiti, da se prilagodijo na iztek veljavnosti starih pravil in začetek veljavnosti novih pravil, ter spodbuditi učinkovito, urejeno in pravično izvajanje uredb (EU) 2016/1036 in (EU) 2016/1037.

(15)	Uredbi (EU) 2016/1036 in (EU) 2016/1037 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 19a Uredbe (EU) 2016/1036 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19a

Obveščanje v začasni fazi

1. Proizvajalci Unije, uvozniki in izvozniki in njihova reprezentativna združenja ter predstavniki države izvoznice lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahtevki za te informacije se vložijo v pisni obliki v roku, predpisanem v obvestilu o začetku postopka. Take informacije se navedenim stranem zagotovijo štiri tedne pred uvedbo začasnih dajatev. Take informacije vključujejo: povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja in podrobne informacije o izračunu stopnje dampinga in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 19. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni od posredovanja takih informacij, da predložijo pripombe glede točnosti izračunov.

2. V primerih, ko se namesto uvedbe začasnih dajatev namerava nadaljevati s preiskavo, se zainteresirane strani obvestijo o neuvedbi dajatev štiri tedne pred iztekom roka za uvedbo začasnih dajatev iz člena 7(1).“

Člen 2

Člen 29a Uredbe (EU) 2016/1037 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29a

Obveščanje v začasni fazi

1. Proizvajalci v Uniji, uvozniki in izvozniki in njihova reprezentativna združenja ter država porekla in/ali izvoza lahko zahtevajo informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Zahtevki za te informacije se vložijo v pisni obliki v roku, predpisanem v obvestilu o začetku postopka. Take informacije se navedenim stranem zagotovijo štiri tedne pred uvedbo začasnih dajatev. Take informacije vključujejo: povzetek predlaganih dajatev izključno za namene obveščanja in podrobne informacije o izračunu zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po izpolnjevanju obveznosti glede zaupnosti iz člena 29. Zainteresirane strani imajo na voljo tri delovne dni od posredovanja takih informacij, da predložijo pripombe glede točnosti izračunov.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta uredba se uporablja za vse preiskave, katerih obvestilo o začetku v skladu s členom 5(9) Uredbe (EU) 2016/1036 ali členom 10(11) Uredbe (EU) 2016/1037 je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(3) Uredba (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 143, 7.6.2018, str. 1).

(4) Komisija upošteva metodo izračuna, ki jo uporablja STO. To pomeni, da če zadeva v zvezi z istim izdelkom poteka proti uvozu iz več kot ene države, se vsaka zadevna država šteje kot ločena preiskava.

(5) Tri zadeve (votli profili s poreklom iz Republike Severne Makedonije, Rusije in Turčije) so se zaključile, preostalih 10 zadev pa še ni prešlo začasne faze ali pa jo je ravno prešlo, zato zanesljivi statistični podatki za obdobje predhodnega razkritja niso na voljo (datum dokumenta, 30. april 2020).

10.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 259/14

SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/1178

z dne 27. julija 2020

o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Danska na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4988)

(Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114(6) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. DEJSTVA IN POSTOPEK

(1)	Kraljevina Danska je 27. januarja 2020 na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) uradno obvestila Komisijo o svoji nameri, da ohrani nacionalne določbe o vsebnosti kadmija v gnojilih, ki odstopajo od Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

1.1 Zakonodaja Unije

1.1.1 Člen 114(4) in (6) PDEU

(2)

Člen 114(4) in (6) PDEU določa:

„4. Če po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejmejo harmonizacijski ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 36 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo.

[…]

6. Komisija v šestih mesecih po uradnih obvestilih iz odstavkov 4 […] odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

Če Komisija v tem roku ne sprejme nobenega sklepa, se šteje, da so nacionalne določbe iz odstavkov 4 […] odobrene.“

1.2 Harmonizacijska pravila na področju sredstev za gnojenje

1.2.1 Uredba (ES) št. 2003/2003

(3)

Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se uporablja za proizvode, ki se dajejo na trg kot gnojila, označena z „gnojila ES“. Gnojilo, ki pripada gnojilom s seznama v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 in je v skladu s pogoji, določenimi v navedeni uredbi, se lahko označi kot „gnojilo ES“ ter prosto giblje na notranjem trgu.

(4)	Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 podaja izčrpen seznam vrst gnojil, ki jih zajemajo harmonizacijska pravila. Za vsako vrsto gnojila obstajajo posebne zahteve, ki na primer zadevajo vsebnost hranila, topnost hranila ali metode predelave.

(5)	Uredba (ES) št. 2003/2003 se predvsem uporablja za mineralna gnojila. Nekatere vrste zajetih gnojil imajo vsebnost fosforja v ekvivalentu 5 masnih odstotkov ali več fosforjevega pentoksida (P2O5).

(6)

Člen 5 Uredbe (ES) št. 2003/2003 določa načelo prostega prometa gnojil ES na notranjem trgu ter navaja, da države članice na podlagi sestave, identifikacije, označevanja ali pakiranja in drugih določb iz navedene uredbe ne prepovejo, omejijo ali zadržijo dajanja gnojil ES, ki so v skladu z določbami navedene uredbe, na trg.

(7)

Uredba (ES) št. 2003/2003 ne določa nobenih mejnih vrednosti za onesnaževalce v gnojilih ES. Zato se, z nekaj izjemami na podlagi odločb Komisije pri uporabi zadevnih določb iz PDEU (3), gnojila ES z vsebnostjo fosforja vsaj 5 odstotkov P2O5 prosto gibljejo na notranjem trgu ne glede na vsebnost kadmija.

(8)

Vendar je bil namen Komisije, da obravnava vprašanje nenamerne vsebnosti kadmija v mineralnih gnojilih, že napovedan v uvodni izjavi 15 Uredbe (ES) št. 2003/2003. Kot navaja: „Gnojila je mogoče onesnažiti s snovmi, ki potencialno lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali ter za okolje. Razen mnenja Znanstvenega odbora za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (SCTEE) Komisija namerava obravnavati vprašanje nenamerne vsebnosti kadmija v mineralnih gnojilih, ter bo, če bo to primerno, pripravila predlog uredbe, ki ga bo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu. Če bo primerno, bo opravila podoben pregled za druge onesnaževalce.“

1.2.2 Uredba (EU) 2019/1009

(9)	Uredba (EU) 2019/1009 določa harmonizacijska pravila za „sredstva za gnojenje EU“. S 16. julijem 2022 razveljavlja Uredbo (ES) št. 2003/2003.

(10)

Sredstva za gnojenje EU so sredstva za gnojenje, označena z oznako CE, ko se omogoči njihova dostopnost na trgu. Sredstvo za gnojenje EU mora izpolnjevati zahteve iz Uredbe (EU) 2019/1009 za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev (FKS) in kategorije ali kategorij sestavnih materialov ter biti označeno v skladu z zahtevami za označevanje iz navedene uredbe. Obstaja sedem FKS za sredstva za gnojenje EU, ena izmed njih pa zajema gnojila.

(11)

Uredba (EU) 2019/1009 zajema anorganska gnojila bolj na splošno kot Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 ter za njih veljajo nekatere splošne zahteve glede kakovosti in varnosti. Poleg tega Uredba (EU) 2019/1009 velja za organska in organsko-mineralna gnojila, ki so zunaj stvarnega področja uporabe Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(12)	S pomočjo točk 3(a)(ii) v FKS 1(B) in 2(a)(ii) v FKS 1(C)(I) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2019/1009 navedena uredba uvaja na ravni Unije pojem „fosfatnih gnojil“ za organsko-mineralna gnojila ali anorganska gnojila z makrohranili z vsebnost fosforja v ekvivalentu vsaj 5 masnih odstotkov P2O5.

(13)

Uredba prvič na ravni Unije določa mejne vrednosti za onesnaževala v sredstvih za gnojenje EU. Za fosfatna gnojila je mejna vrednost za kadmij 60 mg/kg P2O5. Za druga gnojila veljajo druge mejne vrednosti, ki niso izražene kot mg/kg P2O5, ampak kot mg/kg suhe snovi celotnega sredstva z vsemi njegovimi komponentami.

(14)

Načelo prostega pretoka določa člen 3(1) Uredbe (EU) 2019/1009, v skladu s katerim države članice iz razlogov, povezanih s sestavo, označevanjem ali drugimi vidiki, ki jih zajema navedena uredba, ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu sredstev za gnojenje EU, skladnih z navedeno uredbo. Vendar v skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) 2019/1009 lahko država članica, za katero 14. julija 2019 velja odstopanje od Uredbe (ES) št. 2003/2003 v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih, odobreno v skladu s členom 114(4) PDEU, za sredstva za gnojenje EU še naprej uporablja nacionalne mejne vrednosti za vsebnost kadmija v gnojilih, dokler se na ravni Unije ne uporabljajo harmonizirane mejne vrednosti za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih, ki so enake ali nižje od mejnih vrednosti, ki se 14. julija 2019 uporabljajo v zadevni državi članici.

(15)

Poleg tega mora Komisija do 16. julija 2026 ponovno pregledati mejne vrednosti za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih, da bi ocenila možnost znižanja teh mejnih vrednosti na nižjo ustrezno raven. Komisija mora upoštevati okoljske dejavnike, zlasti talne in podnebne pogoje, dejavnike v zvezi z zdravjem ter družbeno-gospodarske dejavnike, vključno s pomisleki glede zanesljivosti oskrbe.

1.2.3 Neobvezna ureditev

(16)	Trg EU za sredstva za gnojenje je le delno harmoniziran.

(17)

Cilj Uredbe (ES) št. 2003/2003 je zagotoviti prost promet gnojil ES na notranjem trgu. Vendar navedena uredba ne vpliva na tako imenovana „nacionalna gnojila“, ki se dajejo na trg držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. Proizvajalci lahko izberejo, da gnojilo tržijo kot „gnojilo ES“ ali „nacionalno gnojilo“.

(18)	Uredba (EU) 2019/1009 ohranja nespremenjeno neobvezno ureditev. Torej zagotavlja prosto gibanje sredstev za gnojenje EU na notranjem trgu in še naprej omogoča dajanje nacionalnih sredstev za gnojenje na trg. Izbira ostaja v rokah proizvajalca.

(19)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 2003/2003 in Uredbe (EU) 2019/1009 države članice ne smejo ovirati omogočanja dostopnosti na trgu skladnih gnojil EU in sredstev za gnojenje EU iz razlogov, med drugim povezanih z vsebnostjo kadmija.

(20)

Vendar države članice lahko ohranijo ali uvedejo kakršne koli mejne vrednosti, za katere menijo, da so primerne, za onesnaževala v nacionalnih sredstvih za gnojenje, ki so zunaj področja uporabe Uredbe (EU) 2019/1009. Vsako državo članico bolj ali manj skrbi grožnja, ki jo kopičenje kadmija predstavlja za dolgoročno trajnost rastlinske proizvodnje. Večina držav članic je že uvedla pravila, ki omejujejo vsebnost kadmija v nacionalnih sredstvih za gnojenje, da se zmanjšajo emisije kadmija v okolje in s tem izpostavljenost ljudi kadmiju. Ta sklep se ne nanaša na te vrste pravil.

(21)	Zato harmonizacijska pravila Unije soobstajajo z nacionalnimi določbami, ki se uporabljajo za sredstva za gnojenje.

1.3 Priglašene nacionalne določbe

(22)	Nacionalne določbe, o katerih je Kraljevina Danska poslala uradno obvestilo („priglašene nacionalne določbe“), so določene v Odločbi št. 223 z dne 5. aprila 1989 o vsebnosti kadmija v fosfatnih gnojilih (v nadaljevanju: odločba), v skladu s katero od leta 1998 velja trenutna mejna vrednost.

(23)

Odločba ureja prodajo za uporabo na Danskem. Določa mejno vrednost za kadmij v umetnih gnojilih, ki se pridobivajo iz mineralnega fosfata, s skupno vsebnostjo fosforja (P) 1 odstotka ali več po teži. Vsebnost fosforja (P) 1 odstotka po teži je enaka ekvivalentu 2,3 masnega odstotka P2O5. Mejna vrednost za kadmij v teh gnojilih je 110 mg Cd/kg fosforja (P), kar je enako 48 mg Cd/kg P2O5. Za gnojila, ki niso umetna gnojila, ki se pridobivajo iz mineralnega fosfata s skupno vsebnostjo fosforja (P) v ekvivalentu 2,3 masnega odstotka ali več2O5, odločba ne podaja nobene omejitve kadmija.

(24)

Kraljevina Danska je uporabljala mejno vrednost, določeno v določbi, za nacionalna gnojila in gnojila, harmonizirana z Uredbo (ES) št. 2003/2003. O odločbi, ki velja na Danskem od leta 1989, Kraljevina Danska ni poslala uradnega obvestila Komisiji na podlagi člena 114 PDEU ali predhodne določbe te pogodbe (4) v zvezi z Uredbo (ES) št. 2003/2003. V trenutnem uradnem obvestilu v zvezi z Uredbo (EU) 2019/1009 je Kraljevina Danska poudarila, da je poslala uradno obvestilo Komisiji o osnutku odločbe 19. januarja 1988 na podlagi Direktive Sveta 83/189/EGS (5) in da je dvignila predvideno nacionalno mejno vrednost, preden je bila sprejeta odločba, da bi upoštevala ugovore treh drugih držav članic po navedenem uradnem obvestilu.

(25)

Z uradnim obvestilom je Kraljevina Danska zaprosila za odobritev Komisije, da uporablja priglašene nacionalne določbe za umetna gnojila, pridobljena iz mineralnega fosfata s skupno vsebnostjo fosforja v ekvivalentu 2,3 masnega odstotka ali več P2O5, z odstopanjem od omejitev kadmija, določenih v Uredbi (EU) 2019/1009. Z drugimi besedami, Kraljevina Danska namerava uporabljati nacionalno omejitev za kadmij za fosfatna gnojila in nekatera druga gnojila, ki jih ureja navedena uredba. To uradno obvestilo ne vsebuje zahtevka po odobritvi kakršnega koli odstopanja od Uredbe (ES) št. 2003/2003.

1.4 Postopek

(26)

Kraljevina Danska je s pismom z dne 27. januarja 2020, evidentiranim 29. januarja 2020, uradno obvestila Komisijo, da namerava ohraniti nacionalne določbe o vsebnosti kadmija za umetna gnojila, pridobljena iz mineralnega fosfata s skupno vsebnostjo fosforja v ekvivalentu 2,3 masnega odstotka ali več P2O5, z odstopanjem od Uredbe (EU) 2019/1009. V skladu s členom 114(4) v povezavi s členom 36 PDEU obrazložitev, ki jo je predložila Kraljevina Danska, temelji na pomembnih potrebah, povezanih z varstvom zdravja ljudi in okolja pred izpostavljenostjo kadmiju v okolju.

(27)	S pismom z dne 30. januarja 2020 je Komisija potrdila prejem uradnega obvestila in obvestila Kraljevino Dansko, da se njeno šestmesečno obdobje preverjanja v skladu s členom 114(6) PDEU konča 30. julija 2020.

(28)

V podporo svojemu uradnemu obvestilu, ki temelji na členu 114(4) PDEU, je Kraljevina Danska 31. marca 2020 predložila Komisiji dodatne informacije. Navedene informacije dajejo nekatera pojasnila glede stvarnega področja uporabe nacionalnih določb, ki si jih Kraljevina Danska prizadeva ohraniti, in podrobne podatke o trgu gnojil na Danskem.

(29)

Z dodatnimi informacijami je Kraljevina Danska med drugim pojasnila, da so glavna skrb, za obravnavo katere si prizadevajo priglašene nacionalne določbe, in tako glavni poudarek znanstvene ocene v danskem uradnem obvestilu anorganska mineralna gnojila z visoko vsebnostjo fosforja, saj se najvišja obremenitev s kadmijem iz gnojil povezuje s temi gnojili, ter da podobni pomisleki veljajo za organsko-mineralna gnojila z visoko vsebnostjo anorganskega mineralnega fosforja. Kraljevina Danska je hkrati navedla, da bi bila pripravljena preučiti možnosti za informacije ali spremembo zakonodaje v zvezi s funkcijskimi kategorijami sredstev in mejnimi vrednostmi Uredbe (EU) 2019/1009.

(30)	Poleg tega je Komisija objavila obvestilo glede uradnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije (6), da bi obvestila zainteresirane strani nacionalnih določb Kraljevine Danske in tudi razlogov v podporo uradnemu obvestilu. Po objavi obvestila niso bile prejete nobene pripombe.

(31)

S pismom z dne 6. aprila 2020 je Komisija tudi druge države članice seznanila z uradnim obvestilom in jim dala priložnost, da v 30 dneh predložijo pripombe. Komisija je v roku prejela pripombe Belgije, Slovaške republike, Madžarske in Malte. Prve tri omenjene države članice so omenile, da glede uradnega obvestila nimajo nobenih pripomb. Malta je navedla, da ne nasprotuje Kraljevini Danski, ki ohranja svoje nacionalne mejne vrednosti vsebnosti kadmija v gnojilih.

2. OCENA

(32)

Uvodoma Komisija navaja, da jasno izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), da je postopek iz člena 114(4) do (6) PDEU namenjen zagotavljanju, da nobena država članica ne more uporabljati nacionalnih pravil, ki odstopajo od harmoniziranih pravil, brez prejetja potrditve od Komisije. Državi članici ni dovoljena enostranska uporaba nacionalnih določb brez njihove priglasitve in brez pridobitve sklepa Komisije, ki jih potrjuje (7).

(33)	Komisija tudi navaja, da člen 3(2) Uredbe (EU) 2019/1009 velja samo za odstopanja od člena 5 Uredbe (ES) št. 2003/2003, odobrena pred 14. julijem 2019 na podlagi uradnih obvestil v skladu s členom 114(4) PDEU.

(34)

Komisija meni, da omenjeno uradno obvestilo osnutka, ki ga je Kraljevina Danska pripravila v skladu z Direktivo 83/189/EGS 19. januarja 1988, ni primerljivo s postopkom iz člena 114(4) do (6) PDEU, saj je namen omenjenega postopka preprečiti tehnične ovire v trgovini in njegov cilj ni odstopanje obstoječih nacionalnih določb od harmonizacijskega ukrepa Unije. V tej zadevi je nesporno, da Kraljevina Danska ni uradno obvestila o odločbi v skladu s členom 114 PDEU pred 14. julijem 2019 in je Komisija ni odobrila.

(35)	Zato Kraljevina Danska ni pridobila koristi od odstopanja od člena 5 Uredbe(ES) št. 2003/2003. Prav tako ne more imeti koristi od člena 3(2) Uredbe (EU) 2019/1009.

2.1 Dopustnost

(36)

V skladu s členom 114(4) in (6) PDEU lahko država članica po sprejetju harmonizacijskega ukrepa ohrani strožje nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 36 PDEU ali v zvezi z varstvom okolja ali delovnega okolja, če o teh nacionalnih določbah uradno obvesti Komisijo in Komisija navedene ukrepe odobri.

(37)	Za ugotavljanje dopustnosti uradnega obvestila mora Komisija oceniti, ali so zadevne priglašene nacionalne določbe predhodno obstoječ ukrep, ki odstopa od novo uvedenega harmonizacijskega pravila Unije, in ali so strožje.

(38)	Odločba na Danskem velja od leta 1989. Zato je dejansko že obstajala ob sprejetju Uredbe (EU) 2019/1009.

2.1.1 O predhodnem obstoju priglašenih nacionalnih določb

(39)	Da bi ugotovili, ali so priglašene nacionalne določbe, uvedene leta 1989, ki v svoji trenutni obliki veljajo od leta 1998, predhodno obstajale za namen člena 114(4) PDEU, je treba preučiti dva dejavnika.

(40)	Prvič, Uredba (EU) 2019/1009 bo nadomestila Uredbo (ES) št. 2003/2003, ki je nadomestila Direktivo, ki je na splošno veljala za gnojila ob uvedbi priglašenih nacionalnih določb, tj. Direktivo Sveta 76/116/EGS (8).

(41)

Ob tem se postavlja vprašanje, ali se priglašene nacionalne določbe lahko štejejo, kot da so se obdržale v veljavi in bile priglašene Komisiji v skladu s členom 114(4) PDEU v zvezi z Uredbo (EU) 2019/1009 ob upoštevanju harmonizacije, ki sta jo vzpostavili Direktiva 76/116/EGS in Uredba (ES) št. 2003/2003.

(42)

Po eni strani člen 3(2) Uredbe (EU) 2019/1009 podaljšuje pretekla odstopanja od člena 5 Uredbe (ES) št. 2003/2003 na člen 3(1) Uredbe (EU) 2019/1009 ter tako omogoča obstoječim nacionalnim ukrepom, da se na podlagi uradnih obvestil iz člena 114(4) PDEU in sklepov Komisije iz člena 114(6) PDEU zakonito uporabljajo za gnojila, zajeta v okvir harmonizacije, ki ga zagotavlja Uredba (ES) št. 2003/2003, da veljajo tudi za sredstva za gnojenje EU, ki bodo prvič spadala pod nov razširjen okvir harmonizacije na podlagi Uredbe (EU) 2019/1009. To potrjuje, da Uredba (EU) 2019/1009 predstavlja nadaljevanje harmonizacije, ki izhaja iz Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(43)

Po drugi strani uvodna izjava 11 Uredbe (EU) 2019/1009 potrjuje, da zakonodajalec, če parafraziramo člen 114(4) PDEU, ob upoštevanju, da bi se Uredba (EU) 2019/1009 morala šteti za namen ocen iz člena 114(4) PDEU:

„Več držav članic je zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja z nacionalnimi določbami omejilo vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih. Če država članica meni, da mora takšne nacionalne določbe ohraniti tudi po sprejetju harmoniziranih mejnih vrednosti iz te uredbe, dokler te harmonizirane mejne vrednosti niso enake ali nižje od veljavnih nacionalnih mejnih vrednosti, bi morala o zadevnih določbah uradno obvestiti Komisijo v skladu s členom 114(4) PDEU. Poleg tega bi v skladu s členom 114(5) PDEU morala država članica, če meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja te uredbe, uvesti nove nacionalne določbe, kot so določbe o omejitvi vsebnosti kadmija v fosfatnih gnojilih, o načrtovanih določbah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvestiti Komisijo. […]“

(44)	To razlago nadalje podpirata razlika v regulativni ureditvi in stvarnem področju uporabe Uredbe (EU) 2019/1009 v primerjavi z Direktivo 76/116/EGS in Uredbo (ES) št. 2003/2003 ter dejstvo, da Uredba (EU) 2019/1009 prvič predpisuje harmonizirano mejno vrednost za kadmij.

(45)	V preteklih zadevah, kjer je nov harmonizacijski ukrep nadomestil obstoječega, lahko opazimo, da se je Sodišče sklicevalo samo na novo sprejet harmonizacijski ukrep, ki naj bi se upošteval za namen ocen iz člena 114(4) PDEU (9).

(46)	Skratka, ker je Uredba (EU) 2019/1009 harmonizacijski ukrep, ki bi se moral upoštevati za namen priglašenih nacionalnih določb v skladu s členom 114(4) PDEU, mora Komisija ugotoviti, ali so priglašene nacionalne določbe obstajale pred navedeno uredbo v skladu z zahtevami člena 114(4) PDEU.

(47)	Drugič, priglašene nacionalne določbe niso nikoli bile uradno sporočene Komisiji v skladu s členom 114 PDEU ali že prej, v skladu z njegovimi predhodnimi določbami, niti kot odstopanje od Direktive 76/116/EGS niti kot odstopanje od Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(48)

Ob tem se postavlja vprašanje, ali se lahko vseeno štejejo kot obstoječe pred Uredbo (EU) 2019/1009 za namen člena 114(4) PDEU in ne kot nove nacionalne določbe, o katerih bi bilo treba poslati uradno obvestilo v skladu s členom 114(5) PDEU. Da bi presodili o tem vprašanju, je pomembno izhajati iz namena razlikovanja med členom 114(4) in (5) PDEU.

(49)

To razlikovanje je obravnavala sodna praksa Sodišča. V zadevi C-3/00, Danska proti Komisiji, je Sodišče sklenilo v zvezi s členom 95 PES, ki ustreza členu 114 PDEU:

„Razlika med primeroma iz člena 95 je, kot prvo, da so nacionalne določbe veljale pred harmonizacijskim ukrepom. Tako jih zakonodajalec Skupnosti pozna, zakonodajalec pa noče ali ne želi, da pri harmonizaciji vplivajo nanj. Zaradi tega se šteje kot sprejemljivo, da država članica zahteva, da njeni predpisi ostanejo v veljavi. V ta namen Pogodba ES zahteva, da so take nacionalne določbe utemeljene s pomembnimi potrebami iz člena 30 ES ali v zvezi z varstvom okolja ali delovnega okolja. V nasprotju s tem lahko v drugem primeru sprejetje nove nacionalne zakonodaje verjetneje ogrozi harmonizacijo. Institucije Skupnosti po definiciji niso mogle upoštevati nacionalnega besedila pri pripravi harmonizacijskega ukrepa. V navedenem primeru zahteve iz člena 30 ES niso upoštevane, ampak so sprejeti samo razlogi, ki se nanašajo na varstvo okolja ali delovnega okolja, če država članica zagotovi nova znanstvena spoznanja in potreba po uvedbi novih nacionalnih določb izhaja iz problema, ki je specifičen za zadevno državo članico in je posledica sprejetja harmonizacijskega ukrepa.“ (10)

(50)

Glede na navedeno sodno prakso je treba upoštevati, da je namen razlikovanja med členom 114(4) in (5) PDEU uvedba višjih zahtev glede utemeljenosti v primerih, v katerih je bolj verjetno, da bo harmonizacija ogrožena, saj zakonodajalec ni poznal zadevne nacionalne določbe ob sprejetju harmonizacijskega ukrepa ter tako ni bila upoštevana ob pripravi harmonizacijskega ukrepa.

(51)	Kot je bilo že ugotovljeno, priglašene nacionalne določbe v trenutni obliki veljajo od leta 1998. Torej so veljale ob pripravi Uredbe (EU) 2019/1009 in pred navedeno uredbo.

(52)	Poleg tega je iz ocene učinka, priložene predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE (11), razvidno, da je zakonodajalec Unije poznal priglašene nacionalne določbe ob pripravi Uredbe (EU) 2019/1009.

(53)	Zato se lahko sklene, da so priglašene nacionalne določbe predhodno obstoječ ukrep, ki odstopa od na novo uvedenega harmonizacijskega pravila.

2.1.2 O strogosti priglašenih nacionalnih določb v zvezi z Uredbo (EU) 2019/1009

(54)

Glede vprašanja, ali so priglašene nacionalne določbe strožje od na novo uvedenega harmonizacijskega pravila, Komisija ugotavlja, da čeprav Kraljevina Danska namerava uporabiti nacionalno omejitev kadmija za fosfatna gnojila iz točke 3(a)(ii) FKS 1(B) in točke 2(a)(ii) FKS 1(C)(I) dela II Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009 ter za nekatera druga gnojila, urejena z navedeno uredbo, je ključno vprašanje, ki ga priglašene nacionalne določbe poskušajo obravnavati, povezano z nekdanjo kategorijo gnojil, to so anorganska in organsko mineralna gnojila z visoko vsebnostjo fosforja.

(55)	Komisija prav tako ugotavlja, da so samo za fosfatna gnojila izražene danske mejne vrednosti za kadmij in mejne vrednosti iz Uredbe (EU) 2019/1009 na podlagi istega imenovalca, tj. kg P2O5 in ne kg suhe snovi celotnega proizvoda z vsemi njegovimi sestavnimi deli.

(56)

Z drugimi besedami, le pri fosfatnih gnojilih je mogoče primerjati raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja na podlagi danske omejitve kadmija s tisto, ki velja za harmonizirano omejitev kadmija, ne da bi poznali točne sestave vsakega proizvoda. Nadalje, fosfatna gnojila so daleč najpomembnejši proizvodi, v katere so usmerjene nacionalne določbe. Torej za oceno, ali so priglašene nacionalne določbe strožje in varujejo bolje kot na novo uvedeno harmonizacijsko pravilo, Komisija lahko primerja samo dva sklopa določb v zvezi s fosfatnimi gnojili.

(57)	Omejitev kadmija za fosfatna gnojila, določena v točki 3(a)(ii) FKS 1(B) in točki 2(a)(ii) FKS 1(C)(I) dela II Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009, je 60 mg/kg P2O5. Po drugi strani je omejitev kadmija, ki jo določajo priglašene nacionalne določbe, 48 mg/kg P2O5.

(58)	Priglašene nacionalne določbe so torej strožje in bolje varujejo kot določbe Uredbe (EU) 2019/1009, vsaj če se uporabljajo za fosfatna gnojila iz navedene uredbe.

(59)	Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da je uradno obvestilo, ki ga je posredovala Kraljevina Danska, dopustno v skladu s členom 114(4) PDEU, vsaj če zadeva fosfatna gnojila iz Uredbe (EU) 2019/1009.

2.2 Vsebinska presoja

(60)	V skladu s členom 114(4) in prvim pododstavkom člena 114(6) PDEU mora Komisija preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz navedenega člena, ki državi članici omogočajo ohraniti njene nacionalne določbe, ki odstopajo od harmonizacijskega ukrepa Unije.

(61)

Komisija mora zlasti oceniti, ali so priglašene nacionalne določbe utemeljene na podlagi pomembnih potreb iz člena 36 PDEU ali povezane z varstvom okolja ali delovnega okolja ter ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih legitimnih ciljev. Poleg tega mora Komisija, kadar meni, da nacionalne določbe izpolnjujejo navedene pogoje, v skladu s členom 114(6) PDEU preveriti, ali so nacionalne določbe sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanja notranjega trga.

(62)	Glede na rok iz člena 114(6) PDEU mora Komisija pri proučevanju, ali so nacionalne določbe, priglašene na podlagi člena 114(4), utemeljene, upoštevati razloge, ki jih je predložila država članica priglasiteljica. Dokazno breme nosi država članica priglasiteljica, ki želi ohraniti nacionalne ukrepe.

(63)	Kadar pa Komisija razpolaga z informacijami, glede na katere bi bilo morda treba pregledati harmonizacijski ukrep Unije, od katerega priglašene nacionalne določbe odstopajo, lahko take informacije upošteva pri ocenjevanju priglašenih nacionalnih določb.

2.2.1 Stališče Kraljevine Danske

(64)	Mejna vrednost Danske za kadmij v umetnih gnojilih, pridobljenih iz mineralnih fosfatov, s skupno vsebnostjo fosforja v ekvivalentu 2,3 masnega odstotka ali več P2O5 temelji na varovanja zdravja ljudi in varstva okolja pred izpostavljenostjo kadmiju v okolju.

(65)

V uradnem obvestilu, predloženem Komisiji, Kraljevina Danska navaja, da uporablja priglašene nacionalne določbe od leta 1989. Trenutno veljavna mejna vrednost se uporablja od leta 1998. Priglašene nacionalne določbe so bile uvedene s ciljem, da se zmanjša onesnaženost kmetijskih zemljišč, opredeljena v nacionalnem poročilu, ki ga je pripravil nacionalni inštitut za prehrano danske tehniške univerze („DTU Fødevareinstituttet“) z naslovom „Onesnaženost s kadmijem – poročilo o uporabi, pojavu in škodljivih učinkih kadmija na Danskem“ iz leta 1980. Zaradi zaključka, da se kadmij nenehno kopiči v danskih kmetijskih zemljiščih, je poročilo priporočilo zmanjšanje vsebnosti kadmija v gnojilih, saj bi tako zmanjšanje vodilo k precejšnjemu zmanjšanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč.

(66)

Ob sklicevanju na dejstvo, da sta izpostavljenost kadmiju in njegov vnos v kmetijska zemljišča na Danskem na splošno nižja od povprečja Unije, je mnenje Kraljevine Danske, da so bili ukrepi, sprejeti za zagotavljanje cilja, za katerega si prizadevajo priglašene nacionalne določbe, uspešni. Zato za zagotavljanje varstva zdravja ljudi in okolja tudi v prihodnje Kraljevina Danska opozarja na potrebo po ohranitvi zmanjšane ravni izpostavljenosti na svojem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009. Poleg tega je Kraljevina Danska v svojem uradnem obvestilu Komisiji analizirala pričakovane nacionalne učinke mejne vrednosti 60 mg/kg P2O5 iz Uredbe (EU) 2019/1009. Ta mejna vrednost je vzbudila precejšnje pomisleke glede varovanja zdravja ljudi in varstva okolja. Kraljevina Danska navaja, da bi uporaba mejnih vrednosti Uredbe (EU) 2019/1009 vodila do zmanjšane ravni varstva na Danskem.

(67)

V podporo navedenemu Kraljevina Danska utemeljuje svojo oceno s pričakovanjem, da bi uporaba mejne vrednosti 60 mg/kg P2O5 iz Uredbe (EU) 2019/1009 povzročila povečanje vnosa kadmija iz gnojil na danska kmetijska zemljišča zaradi verjetnosti, da se bodo gnojila z višjo vsebnostjo kadmija tržila na Danskem.

(68)

Kraljevina Danska zlasti predloži utemeljitev v zvezi s tveganjem za zdravje ljudi, povezano z izpostavljenostjo kadmiju prek hrane. Kraljevina Danska se sklicuje na potrebo po zmanjšanju vsebnosti kadmija v hrani, proizvedeni na Danskem, s čimer se zaščitijo nekatere ranljivejše skupine prebivalstva, zlasti otroci in vegetarijanci, ki uživajo kadmij v svoji hrani na ravneh, ki presegajo na zdravju temelječe mejne vrednosti.

(69)

V podporo tej trditvi se Kraljevina Danska sklicuje na številne znanstvene študije. Zlasti se sklicuje na študijo (12) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za sprejemljiv tedenski vnos (TWI) in jo primerja s študijo, ki jo je izvedla danska tehniška univerza z zaključkom, da bi se prehranska izpostavljenost kadmiju morala zmanjšati. Poleg tega študija, ki jo izvedla danska tehniška univerza, razkriva, da so otroci skupina z visoko izpostavljenostjo, pri čemer povprečna izpostavljenost majhnih otrok presega TWI. Za vegetarijance prav tako velja, da imajo precej višji vnos kadmija kot povprečno prebivalstvo. Največja prehranska izpostavljenost kadmiju izhaja iz uživanja žit in zelenjave. Količine, ki jih užijeta ti skupini, vodita k visoki izpostavljenosti.

(70)	Poleg tega ima Kraljevina Danska visoko stopnjo samopreskrbe v proizvodnji živil, med drugim žit, krompirja in korenja. Izpostavljenost danskega prebivalstva kadmiju je tako tesno povezana s količino kadmija, dodanega danskim kmetijskim zemljiščem.

(71)

Poudariti je treba, da se talne razmere na Danskem razlikujejo od peščenih tal na zahodnih delih države do ilovnatih tal na vzhodu. Kot posledica talnih pogojev se kopičenje kadmija v tleh razlikuje od visokih ravni v ilovnatih tleh na Zelandiji in Fynu ter najvzhodnejših delov Jutlanda, medtem ko ima zahodni Jutland bolj peščena tla in na splošno nižje ravni kadmija. Poleg tega demografske informacije, ki jih je predložila Kraljevina Danska, kažejo, da se zaradi razlik v zvezi s kmetijskimi dejavniki učinkovitosti, ki izhajajo iz stanja tal, kmetijski pridelki gojenih rastlin osredotočajo na območja, kjer ilovnata tla vsebujejo višje ravni kadmija.

(72)

Drug dejavnik, ki se razlikuje od vzhoda do zahoda Danske, je količina živinoreje in potemtakem razpoložljivost gnoja kot alternative umetnim gnojilom. Živinoreja je na splošno skoncentrirana v Jutlandu, medtem ko je gojenje poljščin brez koristnih domačih živali lokalizirano na Zelandiji. Zato geografske razlike v talnih pogojih in živinorejski proizvodnji na Danskem pomenijo, da je uporaba umetnih gnojil relativno večja na vzhodu Danske, kjer so kmetije, ki gojijo poljščine in nimajo koristnih domačih živali, bolj razširjene ter ilovnata tla vsebujejo višje ravni ozadja kadmija. Kraljevina Danska ugotavlja, da je bilo za 91 % umetnih gnojil v Evropi leta 2014 ocenjeno, da spadajo pod omejitev 60 mg Cd/kg P2O5, medtem ko je bilo za 68 % ocenjeno, da spadajo pod omejitev 40 mg Cd/kg P2O5. Torej velik delež gnojil na evropskem trgu že izpolnjuje dansko omejitev. V zadnjih dveh desetletjih je bila povprečna stopnja kadmija v umetnih gnojilih 10–20 mg Cd/kg P2O5 na Danskem, medtem ko je na evropskem trgu ocenjena na 32–36 mg Cd/kg P2O5.

(73)	Poleg tega je danski delež umetnih gnojil na evropskem trgu 2–3 %. Kraljevina Danska trdi, da ni imela nobenih težav pri oskrbi z gnojili, ki upoštevajo trenutno mejno vrednost za kadmij, in sicer od leta 1998, ko je ta začela veljati.

(74)	Priglašene nacionalne določbe se splošno uporabljajo ter veljajo za danska in druga podjetja, ki prodajajo gnojila za uporabo na Danskem. Treba je tudi poudariti, da Danska nima nobenih naravnih nahajališč fosfatnih kamnin, zato se na Danskem fosfatnih kamnin ne izkopava.

(75)

Poleg tega je Kraljevina Danska predložila statistične podatke, ki dokazujejo postopno naraščanje gnojil, uvoženih iz drugih držav članic, v obdobju 1988–2018. Kraljevina Danska trdi, da glede na te gospodarske podatke omejitev kadmija, določena v priglašenih nacionalnih določbah, ni preprečila povečanja uvoza iz drugih držav članic. Nasprotno, podatki kažejo izrazit napredek pri trgovanju med različnimi državami članicami. Priglašene nacionalne določbe prav tako niso ovira, ki bi onemogočala izvoz umetnih gnojil drugim državam članicam.

2.2.2 Ocena stališča Kraljevine Danske

2.2.2.1 Utemeljenost na podlagi pomembnih potreb iz člena 36 PDEU ali v zvezi z varstvom okolja ali delovnega okolja

(76)

Priglašene nacionalne določbe si prizadevajo doseči višjo raven varstva zdravja ljudi in okolja od tiste iz Uredbe (EU) 2019/1009 v zvezi z izpostavljenostjo kadmiju ter se s tem dodatno izogibajo kopičenju kadmija v tleh. Načini za doseganje tega cilja so ohranjanje nižjih mejnih vrednosti kadmija v gnojilih, zajetih v priglašenih nacionalnih določbah.

(77)	V zvezi z varovanjem zdravja ljudi je treba opozoriti, da je kadmij nebistven in strupen element za ljudi ter ne koristi rastlinam ali živalim. Kadmijev oksid je bil razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 2 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(78)	Prisotnost kadmija v rastlinah in vnos kadmija iz živil bi lahko dolgoročno povzročila škodljive učinke na zdravje ljudi. Poleg tega se kadmij, ko ga človeško telo enkrat absorbira, učinkovito ohrani in kopiči v telesu celo življenje (14).

(79)

Splošna javnost je izpostavljena kadmiju iz različnih virov, vključno s kajenjem in vnosom hrane. Za prebivalstvo, ki ne kadi, so najpomembnejši vir vnosa kadmija živila. Kadmij je predvsem strupen za ledvice, vendar lahko povzroči tudi demineralizacijo kosti ter je bil statistično povezan s povečanim tveganjem za raka pljuč, maternične sluznice, mehurja in dojk (15).

(80)

Kadmij lahko poškoduje ledvice in povzroči čezmerno proizvodnjo beljakovin v urinu. Trajanje in raven izpostavljenosti kadmiju določata resnost učinka. Poškodbe okostja so še en kritičen učinek kronične izpostavljenosti kadmiju na ravneh, ki so nekoliko višje od tistih, pri katerih bi bile beljakovine v urinu zgodnji pokazatelj. Ker se kadmij shranjuje predvsem v jetrih in ledvicah, je njegovo izločanje počasno in lahko v človeškem telesu ostane desetletja.

(81)	Poleg tega tveganj za zdravje ni mogoče izločiti za odrasle kadilce in ljudi, ki imajo izpraznjene zaloge železa v telesu in/ali živijo blizu industrijskih virov (16).

(82)

Kraljevina Danska si poleg vpliva na zdravje ljudi prizadeva doseči višjo raven varstva okolja. Kraljevina Danska trdi, da bi nadaljnje kopičenje kadmija v tleh lahko imelo negativne učinke na biotsko raznovrstnost tal ter potemtakem na funkcije tal (npr. razpad organskih snovi) in z izpiranjem v tla na kakovost podzemne vode. Na strupenost in biološko dostopnost kadmija vplivajo značilnosti tal.

(83)	Razlike v talnih pogojih in živinorejski proizvodnji na Danskem povzročajo relativno večjo uporabo umetnih gnojil na vzhodu Danske, kjer so bolj razširjene kmetije, ki gojijo poljščine in nimajo koristnih domačih živali, ter ilovnata tla vsebujejo višje ravni ozadja kadmija.

(84)

Pomisleke glede tveganj, ki jih kadmij prinaša za zdravje ljudi in okolje, je Svet navedel že v svoji resoluciji z dne 25. januarja 1988 (17). Svet je poudaril pomen zmanjšanja vnosov kadmija v tla iz vseh virov, vključno iz razpršenih virov (npr. atmosferska depozicija, fosfatna gnojila, blato iz čistilnih naprav itd.), med drugim z „ustreznimi nadzornimi ukrepi za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih na podlagi ustreznih tehnologij, ki ne povzročajo pretiranih stroškov, ter ob upoštevanju okoljskih pogojev v različnih regijah Skupnosti“.

(85)

Leta 2002 je Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja sklenil, da bi omejitev 40 mg/kg P2O5 ali več povzročila kopičenje kadmija v večini tal Unije. Nasprotno se od omejitve 20 mg/kg P2O5 ali manj ne pričakuje, da bi povzročila dolgotrajno kopičenje v zemlji v 100 letih, če ne upoštevamo drugih vnosov kadmija.

(86)	Komisija je v uvodni izjavi 15 Uredbe (ES) št. 2003/2003 že napovedala, da namerava obravnavati vprašanje nenamerne vsebnosti kadmija v mineralnih gnojilih.

(87)

V predlogu za Uredbo (EU) 2019/1009 (18) je Komisija na podlagi znanstvenih podatkov, ki so bili na voljo pri ocenjevanju vplivov, ugotovila, da lahko kadmij in kadmijev oksid na splošno pomenita resno tveganje za zdravje in okolje. Komisija je predlagala določitev mejne vrednosti 60 mg/kg P2O5 v fosfatnih gnojilih in postopno zmanjševanje te mejne vrednosti na 20 mg/kg P2O5 v 12 letih od začetka izvajanja nove uredbe.

(88)	Splošno priznano je tudi, da je kadmij v gnojilih daleč najpomembnejši vir vnosa kadmija v tla in prehranjevalno verigo (19).

(89)

Uredba (EU) 2019/1009 določa mejno vrednost 60 mg/kg P2O5, ki se bo uporabljala od 16. julija 2022. Velika večina gnojil, ki so na voljo na evropskem trgu, že izpolnjuje to mejno vrednost. Uvedba te omejitve je korak v pravo smer, ki temelji na razpoložljivih znanstvenih podatkih, vendar dolgoročno verjetno ne bo bistveno zmanjšala kopičenja kadmija v tleh.

(90)	Uredba (EU) 2019/1009 ob priznavanju potrebe po ambicioznejših harmoniziranih mejnih vrednostih kadmija v fosfatnih gnojilih v prihodnosti določa obveznost Komisije, da ponovno oceni te omejitve z namenom njihovega zmanjšanja, če je to izvedljivo.

(91)	Na podlagi navedenega je treba šteti, da je mejna vrednost, določena v priglašenih nacionalnih določbah, utemeljena zaradi potreb po varovanju zdravja ljudi in okolja.

2.2.2.2 Odsotnost kakršne koli samovoljne diskriminacije, kakršnega koli prikritega omejevanja trgovine med državami članicami ali kakršne koli ovire za delovanje notranjega trga

(a) Odsotnost samovoljne diskriminacije

(92)

V skladu s členom 114(6) PDEU mora Komisija preveriti, ali ohranjanje priglašenih nacionalnih določb ni sredstvo samovoljne diskriminacije. Da ne pride do kakršne koli diskriminacije, se v skladu s sodno prakso Sodišča podobne situacije ne smejo obravnavati na različne načine, različne situacije pa ne na isti način.

(93)	Priglašene nacionalne določbe veljajo za domače proizvode in proizvode, uvožene iz drugih držav članic. Ob odsotnosti kakršnih koli nasprotnih dokazov se lahko sklepa, da nacionalne določbe niso sredstvo samovoljne diskriminacije.

(b) Odsotnost prikritega omejevanja trgovine s fosfatnimi gnojili

(94)	Za oceno stanja, ki se nanaša na odsotnost prikritega omejevanja trgovine, bo Komisija najprej ocenila priglašene nacionalne določbe, če se uporabljajo za tista gnojila, za katera je Komisija menila, da je priglasitev dopustna, tj. za fosfatna gnojila, kot so navedena v Uredbi (EU) 2019/1009.

(95)

Nacionalne določbe, ki določajo strožje pogoje za dajanje proizvodov na trg kot tiste, določene v pravu Unije, bi običajno pomenile oviro za trgovino. Razlog za to je, da se za nekatere proizvode, ki so zakonito dani na trg v preostalem delu Unije, zaradi nacionalnih določb ne pričakuje, da bodo dani na trg v zadevni državi članici. Namen predpogojev iz člena 114(6) PDEU je preprečiti, da bi se omejitve, ki temeljijo na merilih iz odstavkov 4 in 5 navedenega člena, uporabljale v neprimerne namene ter bi s tem prevzele vlogo gospodarskih ukrepov, namenjenih oviranju uvoza proizvodov iz drugih držav članic, torej bi postale sredstvo posredne zaščite nacionalne proizvodnje (20).

(96)

Ker priglašene nacionalne določbe uvajajo strožje mejne vrednosti v zvezi z vsebnostjo kadmija v fosfatnih gnojilih tudi za gospodarske subjekte v drugih državah članicah v drugače usklajenem območju, lahko pride do prikritega omejevanja trgovanja ali ovire za delovanje notranjega trga. Vendar se priznava, da je treba člen 114(6) PDEU obravnavati v smislu, da se ne smejo odobriti samo taki nacionalni ukrepi, ki nesorazmerno ovirajo notranji trg (21).

(97)

Ob odsotnosti kakršnih koli dokazov, da so nacionalne določbe v resnici ukrep z namenom zaščite nacionalne proizvodnje, se lahko sklepa, da te določbe ne pomenijo prikritega omejevanja trgovanja med državami članicami. Zato mora Komisija preučiti, ali priglašene nacionalne določbe pomenijo oviro za delovanje notranjega trga.

(98)	Za oceno stanja, ki se nanaša na odsotnost ovir za delovanje notranjega trga, mora Komisija najprej ocenila priglašene nacionalne določbe, če se uporabljajo na tista gnojila, za katera je Komisija menila, da je priglasitev dopustna, tj. za fosfatna gnojila, kot so navedena v Uredbi (EU) 2019/1009.

(99)

V skladu s členom 114(6) PDEU mora Komisija preveriti, ali ohranjanje priglašenih nacionalnih določb pomeni oviro za delovanje notranjega trga. Tega pogoja ni mogoče razlagati kot izključitve odobritev katerega koli nacionalnega ukrepa, ki bi lahko vplival na delovanje notranjega trga. Dejansko vsak nacionalni ukrep, ki odstopa od harmonizacijskega ukrepa za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, v osnovi pomeni ukrep, ki bo verjetno vplival na notranji trg. Za ohranitev uporabnosti postopka iz člena 114 PDEU je zato treba v okviru člena 114(6) PDEU pojem ovire za delovanje notranjega trga razumeti kot nesorazmeren učinek glede na zastavljeni cilj (22).

(100)

Pri ocenjevanju, ali so priglašene nacionalne določbe primerne in potrebne za dosego zastavljenega cilja, je treba upoštevati številne dejavnike. Komisija mora oceniti, ali raven varstva, ki izhaja iz mejne vrednosti za kadmij, določene v priglašenih nacionalnih določbah, dosega njihov cilj, ki je varovanje zdravja ljudi po eni strani in okolja po drugi strani.

(101)

Komisija najprej opozarja, da je mejna vrednost za kadmij v priglašenih nacionalnih določbah nižja, kot je mejna vrednost za kadmij v fosfatnih gnojilih iz Uredbe (EU) 2019/1009. Torej priglašeni nacionalni ukrepi zagotavljajo višjo raven varstva zdravja ljudi in okolja kot harmonizacijski ukrep.

(102)

Glede sorazmernosti priglašenih nacionalnih določb za fosfatna gnojila Komisija ugotavlja naslednje:

(103)

Prvič, Kraljevina Danska ni imela nobenih težav pri oskrbi z gnojili, ki upoštevajo trenutno mejno vrednost za kadmij, kar pomeni, da ta omejitev ne pomeni večjih ovir za prosto gibanje na notranjem trgu.

(104)

Drugič, Kraljevina Danska se sklicuje na potrebo po zmanjšanju vsebnosti kadmija v hrani, proizvedeni na Danskem, s čimer se zaščitijo nekatere skupine prebivalstva, zlasti otroci in vegetarijanci, ki uživajo kadmij v svoji hrani na ravneh, ki presegajo na zdravju temelječe mejne vrednosti. Študija EFSA, na katero se sklicuje Kraljevina Danska (23), razkriva, da so otroci skupina z visoko izpostavljenostjo, pri katerih povprečna izpostavljenost majhnih otrok presega TWI. Za vegetarijance se tudi ocenjuje, da imajo precej višji vnos kadmija kot povprečno prebivalstvo (24).

(105)

Poleg tega je dejstvo, da sta izpostavljenost kadmiju in njegov vnos v kmetijska zemljišča na Danskem na splošno nižja od povprečja Unije, pokazatelj, da so bili ukrepi, sprejeti za zagotavljanje varstva danskih tal in prebivalstva, uspešni.

(106)

Kar zadeva fosfatna gnojila, glede na prednosti za zdravje in okolje, ki jih navedla Kraljevina Danska v zvezi z zmanjšanjem izpostavljenosti kadmiju v tleh, ter dejstvo, da na podlagi trenutno razpoložljivih informacij to na trgovanje praktično nič ne vpliva, Komisija meni, da se lahko priglašene nacionalne določbe ohranijo na podlagi varovanja zdravja in okolja, ob upoštevanju dejstva, da niso nesorazmerne in zato ne ovirajo delovanja notranjega trga v smislu člena 114(6) PDEU.

(d) Odsotnost prikritega omejevanja trgovine in ovir za delovanje notranjega trga za gnojila, ki niso fosfatna

(107)

Poleg fosfatnih gnojil, kot so navedena v Uredbi (EU) 2019/1009, priglašene nacionalne določbe zajemajo tudi umetna gnojila, ki se pridobivajo iz mineralnega fosfata s skupno vsebnostjo fosforja v ekvivalentu 2,3–5 masnih odstotkov ali več P2O5.

(108)

Za oceno, ali priglašene nacionalne določbe pomenijo prikrito omejitev trgovanja ali ovire za delovanje notranjega trga za navedena gnojila v smislu člena 114(6) in ali imajo nesorazmeren učinek v zvezi z zastavljenim ciljem, Komisija ugotavlja, da je Kraljevina Danska potrdila, da so primarna skrb fosfatna gnojila, kot so navedena v Uredbi (EU) 2019/1009, ter da je bil poudarek znanstvene ocene v danski priglasitvi zlasti na določeni kategoriji fosfatnih gnojil, in sicer anorganskih mineralnih gnojilih z visoko vsebnostjo fosforja.

(109)

Kar zadeva zastavljeni cilj varovanja zdravja in okolja, Komisija ugotavlja, kot je navedeno v uvodnih izjavah 55 in 56 zgoraj, da je le pri fosfatnih gnojilih mogoče primerjati varovalno funkcijo danske omejitve kadmija s tisto, ki velja za harmonizirano omejitev kadmija, ne da bi poznali točne sestave vsakega proizvoda, saj je le za fosfatna gnojila danska mejna vrednost in mejna vrednost iz Uredbe (EU) 2019/1009 izražena na podlagi istega imenovalca. Z drugimi besedami, za gnojila, ki niso fosfatna gnojila, ni mogoče ugotoviti, ali so priglašene nacionalne določbe strožje od na novo uvedenega harmonizacijskega pravila. Prav tako ni mogoče ugotoviti, ali priglašene nacionalne določbe zagotavljajo višjo raven varstva zdravja ljudi in okolja kot harmonizacijski ukrep.

(110)

Glede vpliva priglašenih nacionalnih določb na delovanje notranjega trga Komisija ugotavlja, da bi uporaba navedenih določb za gnojila z oznako CE, ki niso fosfatna gnojila, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2019/1009, povzročila resne upravne težave gospodarskim subjektom, ki želijo gnojila dati na trg na Danskem. Za zagotovitev skladnosti s priglašenimi nacionalnimi določbami bi morali proizvajalci svoja gnojila razvrstiti ne le v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009, ampak tudi v skladu s priglašenimi nacionalnimi določbami. Nadalje, če bi bila gnojila z oznako CE, pridobljena iz mineralnega fosfata s skupno vsebnostjo fosforja v ekvivalentu 2,3 masnega odstotka ali več P2O5, umetna gnojila v skladu s priglašenimi nacionalnimi določbami, vendar ne bi bila fosfatna gnojila v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009, bi morali proizvajalci opraviti dva izračuna vsebnosti kadmija, enega s kg P2O5 kot imenovalcem za skladnost s priglašenimi nacionalnimi določbami in enega s kg suhe snovi kot imenovalcem za skladnost z Uredbo (EU) 2019/1009.

(111)

Glede na znatne upravne ovire, ki bi jih povzročila uporaba priglašenih nacionalnih določb za gnojila, ki niso fosfatna gnojila, skupaj z dejstvi, da ni mogoče ugotoviti, ali zagotavljajo višjo raven varstva kot Uredba (EU) 2019/1009, in da onesnaževanje s kadmijem zaradi njih ni posebej skrb vzbujajoče za Kraljevino Dansko, Komisija meni, da bi priglašene nacionalne določbe, če bi se uporabljale za taka gnojila, nesorazmerno vplivale na delovanje notranjega trga glede na zastavljeni cilj.

(112)

Na koncu Komisija meni, da ohranjanje priglašenih nacionalnih določb pomeni oviro za delovanje notranjega trga v smislu člena 114(6) PDEU, če se uporabljajo za gnojila, ki niso fosfatna gnojila. Zato in ne da bi bilo treba odločiti, ali je priglasitev v navedenem delu dopustna, bi bilo treba priglašene nacionalne določbe zavrniti, če se uporabljajo za gnojila, ki niso fosfatna gnojila, kot so navedena v Uredbi (EU) 2019/1009.

2.2.2.3 Časovna omejitev

(113)

Za zagotovitev, da so priglašene nacionalne določbe in morebitna ovira za delovanje notranjega trga omejene na to, kar je nujno potrebno za doseganje ciljev, ki si jih je zastavila Kraljevina Danska, bi bilo treba nacionalno odstopanje časovno omejiti. Odstopanje ne bi bilo več potrebno, če bi se v prihodnosti harmonizirana mejna vrednost določila na ravni danske mejne vrednosti ali pod njo.

(114)

Harmonizirana mejna vrednost bi se lahko določila na ravni danske mejne vrednosti ali pod njo samo s sklepom Evropskega parlamenta ali Sveta na podlagi predloga Komisije, npr. v okviru pregleda iz člena 49(b) Uredbe (EU) 2019/1009. Obdobje, za katerega je odobreno odstopanje, zato ne bi smelo biti omejeno na določen datum, ampak bi moralo biti usklajeno s tako prihodnjo odločitvijo sozakonodajalcev.

(115)

To bi bilo v skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) 2019/1009, ki določa, da se odstopanja od Uredbe (ES) št. 2003/2003 v skladu s členom 114(4) PDEU v zvezi z vsebnostjo kadmija lahko še naprej uporabljajo, dokler se na ravni Unije ne uporabljajo harmonizirane mejne vrednosti za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih, ki so enake ali nižje od nacionalnih.

(116)

Ta sklep bi se moral uporabljati, dokler se na ravni Unije ne uporabljajo spremenjene harmonizirane mejne vrednosti, ki so enake danski mejni vrednosti ali nižje od nje.

3. SKLEPNE UGOTOVITVE

(117)

Glede na navedeno je treba skleniti, da je zahteva Kraljevine Danske za ohranitev nacionalne zakonodaje, ki odstopa od Uredbe (EU) 2019/1009, kot je bila predložena 27. januarja 2020, dopustna, če zajema fosfatna gnojila, kot so navedena v Uredbi (EU) 2019/1009.

(118)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da priglašene nacionalne določbe, če se uporabljajo za fosfatna gnojila iz Uredbe (EU) 2019/1009:

—	izpolnjujejo potrebe za varstvo zdravja ljudi in okolja,

—	so sorazmerne z zastavljenimi cilji,

—	niso sredstvo samovoljne diskriminacije,

—	ne pomenijo prikritega omejevanja trgovine med državami članicami.

(119)

Zato Komisija meni, da se priglašene nacionalne določbe lahko odobrijo, če se uporabljajo za taka gnojila.

(120)

Vendar, če se priglašene nacionalne določbe uporabljajo za gnojila, ki niso fosfatna gnojila iz Uredbe (EU) 2019/1009, Komisija ugotavlja, da bi to nesorazmerno vplivalo na delovanje notranjega trga glede na zastavljeni cilj. Zato Komisija meni, da se mora ukrep, če se uporablja za taka gnojila, zavrniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Nacionalne določbe, o katerih je Kraljevina Danska v skladu s členom 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo in ki odstopajo od Uredbe (EU) 2019/1009 glede vsebnosti kadmija v fosfatnih gnojilih, in sicer prepoved dajanja na danski trg gnojil, katerih vsebnost kadmija presega 48 mg/kg, P2O5, se odobrijo, če se uporabljajo za fosfatna gnojila iz točk 3(a)(ii) v FKS 1(B) in 2(a)(ii) v FKS 1(C)(I) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2019/1009, dokler se na ravni Unije ne uporabljajo spremenjene harmonizirane mejne vrednosti, ki so enake danski mejni vrednosti ali nižje od nje.

Člen 2

Nacionalne določbe, o katerih je Kraljevina Danska poslala uradno obvestilo, se zavrnejo, če se uporabljajo za fosfatna gnojila iz točk 3(a)(ii) v FKS 1(B) in 2(a)(ii) v FKS 1(C)(I) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2019/1009.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Dansko.

V Bruslju, 27. julija 2020

Za Komisijo

Thierry BRETON

Član Komisije

(1) Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1).

(2) Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).

(3) Glej odločbe Komisije z dne 3. januarja 2006: 2006/347/ES o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Švedska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, odstavek 41 (UL L 129, 17.5.2006, str. 19), 2006/348/ES o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Finska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, odstavek 40 (UL L 129, 17.5.2006, str. 25) in 2006/349/ES o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Avstrija na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih (UL L 129, 17.5.2006, str. 31).

(4) Zlasti člena 95 (prejšnjega člena 100a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (prečiščena različica 2002) (UL C 325, 24.12.2002, str. 33).

(5) Direktiva Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983 o postopku oskrbovanja s podatki na področju tehničnih standardov in uredb (UL L 109, 26.4.1983, str. 8).

(6) UL C 124, 17.4.2020, str. 19.

(7) Zadeva C-41/93, Francoska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, točke 23–30.

(8) Direktiva Sveta 76/116/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z gnojili (UL L 24, 30.1.1976, str. 21).

(9) Glej zadevo C-360/14 P, Nemčija proti Evropski komisiji.

(10) Zadeva C-3/00, Danska proti Komisiji, točka 58. Nadalje potrjeno na primer v zadevi T-234/04 Kraljevina Nizozemska proti Komisiji, točka 58, združenih zadevah T-366/03 in T-235/04 Aland Oberösterreich in Avstrija proti Komisiji, točka 62, ter zadevi C-512/99 Nemčija proti Komisiji, točka 41.

(11) Glej oceno učinka, priloženo predlogu Komisije, ki je bil posebej namenjen omejitvi kadmija, SWD(2016) 64 final, DEL 2/2; https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/10102/2016/EN/SWD-2016-64-F1-EN-MAIN-PART-2.PDF; zlasti glej strani 5, 6, 25, 28, 29 in 32 ter Prilogo I.

(12) Znanstveno mnenje Odbora za onesnaževala v prehranjevalni verigi na zahtevo Evropske komisije o kadmiju v živilih. EFSA Journal 2009, 980, str. 1.

(13) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(14) Glej znanstveno poročilo Evropske agencije za varnost hrane o prehranski izpostavljenosti kadmiju pri prebivalstvu Evrope iz leta 2012, objavljenem na https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/2551.pdf EFSA Journal 2012; 10(1).

(15) EFSA Journal 2012; 10(1).

(16) Poročilo Evropske unije o oceni tveganja za kadmij in kadmijev oksid, kot navedeno v SWD (2016) 64 final, str. 11.

(17) UL C 30, 4.2.1988, str. 1.

(18) COM/2016/0157 final - 2016/084 (COD).

(19) Glej študijo „Revisiting and updating the effect of phosphate fertilizers to cadmium accumulation in European agricultural soils“ [Ponovni pregled in posodabljanje učinka fosfatnih gnojil na kopičenje kadmija v evropskih kmetijskih zemljiščih], ki sta jo pripravila Erik Smolders in Laetitia Six, naročilo združenje Fertilizers Europe leta 2013, objavljena pa je na http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/docs/scher_o_168_rd_en.pdf.

(20) Sklep Komisije z dne 8. maja 2018 o nacionalnih določbah o dodajanju nitritov nekaterim mesnim proizvodom, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo, C/2018/2721, odstavek 54 (UL L 118, 14.5.2018, str. 7), Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Finska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/348/ES, odstavek 40 (UL L 129, 17.5.2006, str. 25), Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Švedska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/347/ES, odstavek 41 (UL L 129, 17.5.2006, str. 19), Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Avstrija na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/349/ES, odstavek 41 (UL L 129, 17.5.2006, str. 31).

(21) Sklep Komisije z dne 8. maja 2018 o nacionalnih določbah o dodajanju nitritov nekaterim mesnim proizvodom, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo, C/2018/2721, odstavek 55, Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Finska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/348/ES, odstavek 42, Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Švedska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/347/ES, odstavek 43, Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Avstrija na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/349/ES, odstavek 43.

(22) Sklep Komisije z dne 8. maja 2018 o nacionalnih določbah o dodajanju nitritov nekaterim mesnim proizvodom, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo, C/2018/2721, odstavek 55, Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Finska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/348/ES, odstavek 42, Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Švedska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/347/ES, odstavek 43, Odločba Komisije z dne 3. januarja 2006 o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Avstrija na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih, 2006/349/ES, odstavek 43.

(23) Znanstveno mnenje Odbora za onesnaževala v prehranjevalni verigi na zahtevo Evropske komisije o kadmiju v živilih. EFSA Journal 2009, 980, str. 1.

(24) Znanstveno mnenje Odbora za onesnaževala v prehranjevalni verigi na zahtevo Evropske komisije o kadmiju v živilih. EFSA Journal 2009, 980, str. 1.

10.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 259/32

SKLEP UPRAVNEGA SVETA URADA SKUPNOSTI ZA RASTLINSKE SORTE

z dne 1. aprila 2020

o notranjih pravilih glede omejevanja nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Urada Skupnosti za rastlinske sorte

UPRAVNI SVET URADA SKUPNOSTI ZA RASTLINSKE SORTE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (1) in zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (2) o ustanovitvi Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) in zlasti člena 36 Uredbe,

ob upoštevanju posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov dne 18. decembra 2019,

Po posvetovanju z odborom uslužbencev,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Urad Skupnosti za rastlinske sorte (v nadaljnjem besedilu: Urad) izvaja svoje dejavnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 2100/94.

(2)

V skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725 bi morale omejitve pri uporabi členov 14 do 22, 35 in 36 ter člena 4 navedene uredbe, če njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 22, temeljiti na notranjih pravilih, ki jih sprejme urad, kadar ta ne temeljijo na pravnih aktih, sprejetih na podlagi Pogodb.

(3)	Ta notranja pravila, vključno z določbami o oceni potrebnosti in sorazmernosti omejitve, se ne uporabljajo, kadar pravni akt, sprejet na podlagi Pogodb, določa omejitev pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(4)	Kadar urad opravlja svoje naloge v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, bi moral proučiti, ali velja katera od izjem iz navedene uredbe.

(5)	Urad mora morda v okviru svojega upravnega delovanja pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, omejiti v skladu v členom 25 Uredbe (EU) 2018/1725.

(6)	Urad, ki ga zastopa predsednik, deluje kot upravljavec podatkov ne glede na nadaljnje prenose vloge upravljavca znotraj urada, da se upoštevajo operativne pristojnosti za posebne postopke obdelave osebnih podatkov.

(7)

Osebni podatki so varno shranjeni v elektronskem okolju ali na papirju, kar preprečuje nezakonit dostop ali prenos podatkov osebam, ki nimajo potrebe po seznanitvi z njimi. Osebni podatki, ki se obdelujejo, se hranijo, kot je določeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu osebnih podatkov ali v evidencah urada.

(8)

Ta notranja pravila bi se morala uporabljati za vse postopke obdelave, ki jih izvaja urad v okviru upravnih preiskav, disciplinskih postopkov, postopkov za prijavo nepravilnosti, (formalnih in neformalnih) postopkov za obravnavanje nadlegovanja, obdelovanje pritožb in zdravstvenih podatkov, opravljanje notranjih revizij, preiskav, ki jih izvaja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, ter preiskav v zvezi z varnostjo (informacijske tehnologije), ki se izvajajo notranje ali z zunanjim sodelovanjem (npr. CERT-EU).

(9)	Urad mora v primerih, ko se uporabljajo ta notranja pravila, pojasniti, zakaj so omejitve nujno potrebne in sorazmerne v demokratični družbi, ter spoštovati bistvo temeljnih pravic in svoboščin.

(10)

V tem okviru mora urad med zgoraj navedenimi postopki v največji možni meri spoštovati temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pravice v zvezi s pravico do zagotavljanja informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa, omejitve obdelave, pravico do obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali do zaupnosti obveščanja, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725.

(11)	Urad bi moral redno spremljati, ali veljajo pogoji, ki upravičujejo omejitev, in odpraviti omejitev, če ne veljajo več

(12)	Upravljavec bi moral pooblaščeno osebo za varstvo podatkov obvestiti o vsaki odpravi ali reviziji omejitve, ki se uporablja za pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta sklep določa pravila o pogojih, pod katerimi lahko urad na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 v okviru svojih postopkov obdelave iz odstavka 2 omeji uporabo pravic iz členov 4, 14 do 21, 35 in 36 navedene uredbe.

2. Ta sklep se v okviru upravnega delovanja urada uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja urad za namene: upravnih preiskav, disciplinskih postopkov, postopkov za prijavo nepravilnosti, (formalnih in neformalnih) postopkov za obravnavanje nadlegovanja, obdelovanja pritožb, obdelovanja zdravstvenih podatkov in kartotek, opravljanja notranjih revizij, preiskav, ki jih izvaja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, ter preiskav v zvezi z varnostjo (informacijske tehnologije), ki se izvajajo notranje ali z zunanjim sodelovanjem (npr. CERT-EU).

Ta sklep se uporablja za postopke obdelave, ki jih uvede in izvede urad, vključno pred začetkom postopkov, navedenih zgoraj, med izvajanjem teh postopkov in med spremljanjem nadaljnjih ukrepov v zvezi z izidom teh postopkov. Uporablja se tudi za pomoč in sodelovanje, ki ju urad zagotavlja uradu OLAF, pristojnim organom držav članic in/ali drugim pristojnim organom zunaj svojih upravnih postopkov.

3. Kategorije zadevnih podatkov so zanesljivi podatki („objektivni“ podatki, kot so identifikacijski podatki, kontaktni podatki, strokovni podatki, upravni podatki, podatki, ki so bili prejeti iz posebnih virov, elektronski komunikacijski in prometni podatki) in/ali nezanesljivi podatki („subjektivni“ podatki, povezani s primerom, kot so utemeljitev, vedenjski podatki, ocene, podatki o učinkovitosti in vodenju ter podatki, povezani s predmetom urejanja postopka ali dejavnosti).

4. Če urad opravlja svoje naloge v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, prouči, ali velja katera od izjem iz navedene uredbe.

5. Ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko omejitve veljajo za naslednje pravice: zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pravica do dostopa, popravka, izbrisa, omejitve obdelave, obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali zaupnosti elektronskega obveščanja.

Člen 2

Opredelitev upravljavca in zaščitnih ukrepov

1. Urad sprejme naslednje zaščitne ukrepe za preprečitev zlorabe ali nezakonitega dostopa ali prenosa

(a)	dokumenti v papirni obliki se hranijo v zavarovanih omarah in so dostopni le pooblaščenemu osebju;

(b)	vsi elektronski podatki se hranijo v varni aplikaciji IT v skladu z varnostnimi standardi urada in v posebnih elektronskih mapah, dostopnih samo pooblaščenemu osebju. Ustrezne ravni dostopa se odobrijo za vsak primer posebej;

(c)

sistemi IT in njihove podatkovne zbirke morajo imeti mehanizme za preveritev identitete uporabnika v sistemu enotne prijave ter morajo biti samodejno povezani z identifikacijsko kodo uporabnika in geslom. Računi končnih uporabnikov morajo biti edinstveni, osebni in neprenosljivi, souporaba uporabniških računov je strogo prepovedana. Elektronski zapisi so varno shranjeni, da se zavarujeta zaupnost in zasebnost podatkov, ki jih vsebujejo;

(d)	vse osebe, ki imajo dostop do podatkov, zavezuje obveznost zaupnosti.

2. Upravljavec postopkov obdelave je urad, ki ga zastopa predsednik, ki lahko funkcijo upravljavca prenese. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so obveščeni o pooblaščenem upravljavcu prek obvestil ali evidenc o varstvu podatkov, objavljenih na spletišču in/ali intranetu urada.

3. Obdobje hrambe osebnih podatkov iz člena 1(3) ni daljše, kot je določeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu osebnih podatkov ali evidencah iz člena 3(1). Po koncu obdobja hrambe se informacije v zvezi s primeri, vključno z osebnimi podatki, izbrišejo, anonimizirajo ali prenesejo v zgodovinske arhive.

4. Če urad proučuje uporabo omejitve, pretehta tveganje za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti v primerjavi s tveganjem za pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in tveganjem za preprečitev namena postopka obdelave. Tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, so povezana predvsem s tveganjem izgube ugleda ter tveganjem za pravico do obrambe in pravico do izjave, vendar nanje niso omejena

Člen 3

Omejitve

1. Urad objavi na svojem spletišču in/ali intranetu obvestila o varstvu podatkov, izjave o varstvu osebnih podatkov ali evidence v smislu člena 31 Uredbe (EU) 2018/1725, s katerimi posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvesti o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter o njihovih pravicah v okviru določenega postopka, vključno z informacijami v zvezi z morebitno omejitvijo teh pravic. Informacije zajemajo navedbo pravic, ki se lahko omejijo, razloge in morebitno trajanje.

2. Brez poseganja v določbe odstavka 3 urad po potrebi zagotovi, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, obveščeni posamično v ustrezni obliki. Urad jih lahko posamično obvesti tudi o njihovih pravicah v zvezi s sedanjimi ali prihodnjimi omejitvami.

3. Vsaka omejitev, ki jo uvede urad, se uporablja samo za zaščito namenov iz člena 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725:

(a)	državne varnosti, javne varnosti ali obrambe držav članic;

(b)	preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami za javno varnost in njihovim preprečevanjem;

(c)

drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti ciljev skupne zunanje in varnostne politike Unije ali pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami, javnim zdravjem in socialno varnostjo;

(d)	notranje varnosti institucij in organov Unije, vključno z varnostjo njihovih elektronskih komunikacijskih omrežij;

(e)	varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka;

(f)	preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v zakonsko urejenih poklicih;

(g)	spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz točk (a) do (c);

(h)	varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih;

(i)	uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov.

4. Zlasti kadar urad sprejme omejitve v okviru:

(a)	upravnih preiskav in disciplinskih postopkov, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (e), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(b)	postopkov za prijavljanje nepravilnosti, te lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(c)	(formalnih in neformalnih) postopkov za obravnavanje nadlegovanja, te lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(d)	obdelovanja pritožb, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (e), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(e)	obdelovanja zdravstvenih podatkov, te lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(f)	notranjih revizij, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(g)	preiskav, ki jih opravi pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(h)	preiskav v zvezi z varnostjo (informacijske tehnologije), ki se izvajajo notranje ali z zunanjim sodelovanjem (npr. CERTEU), te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (d), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725.

5. Vse omejitve so potrebne in sorazmerne, pri čemer se upoštevajo predvsem tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter se spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin v demokratični družbi.

Če se prouči uporaba omejitve, se na podlagi sedanjih pravil opravi preskus potrebnosti in sorazmernosti. Dokumentira se z notranjo oceno za namene odgovornosti za vsak primer posebej. Preskus se opravi tudi v okviru pregleda uporabe omejitve.

Omejitve se odpravijo takoj, ko okoliščine, ki jih upravičujejo, ne veljajo več. Zlasti kadar se šteje, da izvajanje omejene pravice ne bi več izničilo učinka naložene omejitve ali škodljivo vplivalo na pravice ali svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

6. Poleg tega se od urada lahko zahteva, da osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo, izmenja s službami Komisije ali drugimi institucijami, organi, agencijami in uradi EU, pristojnimi organi držav članic ali drugimi pristojnimi organi iz tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami, vključno:

(a)

če službe Komisije ali druge institucije, organi, agencije in uradi EU omejijo njihove obveznosti in izvajanje pravic teh posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki na podlagi drugih aktov iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 ali v skladu s poglavjem IX navedene uredbe ali ustanovitvenimi akti drugih institucij, organov, agencij in uradov EU;

(b)

če pristojni organi držav članic omejijo njihove obveznosti in izvajanje pravic ter posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi aktov iz člena 23 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos člena 13(3), člena 15(3) ali člena 16(3) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Če da pobudo za izmenjavo osebnih podatkov drug organ, urad ne uporablja omejitev, informacije v zvezi s primerom, vključno z osebnimi podatki, pa po prenosu zahtevanih podatkov navedenemu organu izbriše ali anonimizira.

7. Evidenca omejitev in po potrebi dokumenti, ki vsebujejo temeljna dejstva in pravne elemente, se na zahtevo dajo na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Člen 4

Pregled, ki ga izvede pooblaščena oseba za varstvo podatkov

1. Urad svojo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov nemudoma obvesti, kadar upravljavec omeji uporabo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, odpravi omejitev ali revidira obdobje omejitve v skladu s tem sklepom. Upravljavec pooblaščeni osebi za varstvo podatkov zagotovi dostop do evidence, ki vsebuje oceno potrebnosti in sorazmernosti omejitve, ter dokumentira datum, ko pooblaščeno osebo za varstvo podatkov obvesti o evidenci.

2. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko od upravljavca pisno zahteva, naj pregleda uporabo omejitev. Upravljavec pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pisno obvesti o rezultatu zahtevanega pregleda.

3. Vključitev pooblaščene osebe za varstvo podatkov v postopek omejitev, vključno z izmenjavo informacij, se dokumentira v ustrezni obliki.

Člen 5

Zagotavljanje informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki

1. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji predložitev informacij, kadar je to potrebno in sorazmerno. Predložitev informacij se lahko odloži, opusti ali zavrne, zlasti če bi se s tem izničil učinek obdelave.

2. Če urad v celoti ali delno omeji predložitev informacij iz odstavka 1, v notranji oceni navede razloge za omejitev, vključno z oceno potrebnosti in sorazmernosti omejitve ter njenega trajanja.

3. Omejitev iz odstavka 1 se uporablja, dokler veljajo razlogi, ki jo upravičujejo.

Ko razlogi za omejitev ne veljajo več, urad posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, predloži informacije o glavnih razlogih za omejitev. Urad posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, hkrati obvesti o možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije.

4. Urad pregleda uporabo omejitve vsaj enkrat letno in ob zaključku zadevnega postopka. Nato upravljavec enkrat letno preveri potrebo po ohranitvi kakršne koli omejitve.

Člen 6

Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave

1. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave, kadar je to potrebno in sorazmerno. Določbe tega člena 6 se ne uporabljajo za pravico do dostopa do zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, za katere člen 7 spodaj izrecno določa posebna pravila.

2. Če posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zahtevajo izvajanje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave v zvezi s svojimi osebnimi podatki, ki se obdelujejo v okviru enega ali več posebnih primerov ali posebnega postopka obdelave, urad svojo oceno zahteve omeji le na take osebne podatke.

3. Če urad v celoti ali delno omeji pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave, sprejme naslednje ukrepe:

(a)	posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na zahtevo obvesti o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo ter možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije;

(b)	v notranji oceni navede razloge za omejitev, vključno z oceno potrebnosti, sorazmernosti omejitve in njenega trajanja.

Predložitev informacij iz točke (a) se lahko v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 odloži, opusti ali zavrne, če bi se s tem izničil učinek omejitve.

4. Urad pregleda uporabo omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vsaj enkrat letno in ob zaključku zadevnega postopka. Nato upravljavec potrebo po ohranitvi omejitve pregleda na zahtevo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 7

Pravica dostopa do zdravstvenih podatkov in/ali kartotek

1. Za omejitev pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do svojih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek se zahtevajo posebne določbe iz tega člena.

2. V skladu s spodnjimi odstavki tega člena urad lahko omeji pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do neposrednega dostopa do osebnih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek s področja psihologije ali psihiatrije v zvezi z njim, ki jih obdeluje urad, kadar je verjetno, da bo dostop do takih podatkov pomenil tveganje za zdravje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta omejitev je sorazmerna obsegu, nujno potrebnemu za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3. Dostop do informacij iz odstavka 2 ima zdravnik po izbiri posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

4. V takih primerih zdravstvena služba posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, na zahtevo povrne tisti del stroškov zdravniškega pregleda pri zdravniku, ki ima dostop do zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, ki niso bili povrnjeni iz skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja (SSZZ). Povračilo ne presega razlike med zgornjo mejo, določeno v splošnih izvedbenih določbah za povračilo zdravstvenih stroškov (5), in zneskom, ki se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu z navedenimi pravili povrne iz sistema SSZZ.

5. Za tako povračilo zdravstvene službe velja pogoj, da za iste podatke in/ali kartoteke dostop še ni bil odobren

6. V skladu s spodnjimi odstavki tega člena lahko urad za vsak primer posebej omeji pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, ki jih ima urad v posesti, zlasti če bi izvajanje navedene pravice škodljivo vplivalo na pravice ali svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

7. Če posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zahtevajo izvajanje pravice do dostopa do svojih osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru enega ali več posebnih primerov, ali do določenega postopka obdelave, urad svojo oceno zahteve omeji le na take osebne podatke.

8. Če urad v celoti ali delno omeji pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, sprejme naslednje ukrepe:

(a)	posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na zahtevo obvesti o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo ter možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije;

(b)

v notranji oceni navede razloge za omejitev, vključno z oceno potrebnosti, sorazmernosti omejitve in njenega trajanja, pri čemer zlasti navede, kako bi izvajanje pravice pomenilo tveganje za zdravje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali bi škodljivo vplivalo na pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Predložitev informacij iz točke (a) se lahko v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 odloži, opusti ali zavrne, če bi se s tem izničil učinek omejitve.

9. Omejitve iz zgornjih odstavkov 2 in 6 se uporabljajo, dokler veljajo razlogi, ki jih upravičujejo. Ko razlogi za omejitev ne veljajo več, upravljavec pregleda potrebo po ohranitvi omejitve na zahtevo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 8

Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov in zaupnost elektronskih komunikacij

1. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji pravico do obveščanja o kršitvi varnosti osebnih podatkov, kadar je to potrebno in ustrezno. Vendar pa se ta pravica ne omeji v okviru postopkov za obravnavanje nadlegovanja.

2. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji pravico do zaupnosti elektronskih komunikacij, kadar je to potrebno in ustrezno.

3. Če urad omeji obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov ali zaupnost elektronskih komunikacij iz členov 35 in 36 Uredbe (EU) 2018/1725, se uporabi člen 5(2), (3) in (4) tega sklepa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Angersu, 1. aprila 2020.

Za Urad Skupnosti za rastlinske sorte

Bistra PAVLOVSKA

Predsednica upravnega sveta

(1) UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2) UL L 227, 1.9.1994, str. 1.

(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(5) Odločba Komisije C(2007) 3195 z dne 2. julija 2007 o določitvi splošnih izvedbenih določb za povračilo zdravstvenih stroškov.

10.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 259/40

SKLEP št. 1/2020 SKUPNEGA SVETA EU-MEHIKA

z dne 31. julija 2020

o spremembi Sklepa št. 2/2000 [2020/1180]

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu: Globalni sporazum) ter zlasti členov 5 in 10 v povezavi s členom 47 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po pristopu Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) k Evropski uniji 1. julija 2013 je bil 27. novembra 2018 v Bruslju podpisan Tretji dodatni protokol h Globalnemu sporazumu, ki se uporablja od 1. marca 2020.

(2)	Zato je treba z učinkom od datuma, ko je Hrvaška pristopila h Globalnemu sporazumu, prilagoditi nekatere določbe Sklepa št. 2/2000 (2), kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 3/2004 (3) in št. 2/2008 (4), v zvezi z blagovno menjavo, potrjevanjem porekla in javnimi naročili.

(3)

V skladu s členi 5, 6, 7, 10 in 47 Globalnega sporazuma je Skupni svet, ustanovljen na podlagi člena 45 Globalnega sporazuma, pristojen za sprejemanje odločitev z namenom doseganja ciljev Globalnega sporazuma in zlasti za odločanje o ustreznih režimih in časovnem razporedu za blagovno menjavo, za trgovino s storitvami in za javna naročila –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Priloga I k Sklepu št. 2/2000 se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k temu sklepu.

2. Ta člen ne vpliva na vsebino klavzule o pregledu iz člena 10 Sklepa št. 2/2000.

Člen 2

Člena 17(4) in 18(2) ter Dodatek IV k Prilogi III k Sklepu št. 2/2000 se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II k temu sklepu.

Člen 3

1. Subjekti Hrvaške, navedeni v Prilogi III k temu sklepu, se dodajo ustreznim oddelkom dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000.

2. Hrvaške publikacije, navedene v Prilogi IV k temu sklepu, se dodajo delu B Priloge XIII k Sklepu št. 2/2000.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od datuma, ko je Hrvaška pristopila h Globalnemu sporazumu.

V Bruslju, 31. julija 2020

Za Skupni svet

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

(1) UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(2) Sklep št. 2/2000 Skupnega sveta ES-Mehika z dne 23. marca 2000 (UL L 157, 30.6.2000, str. 10).

(3) Sklep št. 3/2004 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 29. julija 2004 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000 (UL L 293, 16.9.2004, str. 15).

(4) Sklep št. 2/2008 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 25. julija 2008 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000, kakor je bil spremenjen s Sklepom Skupnega sveta št. 3/2004 (UL L 198, 26.7.2008, str. 55).

PRILOGA I

ČASOVNI RAZPORED ODPRAVE CARINSKIH TARIF SKUPNOSTI

V Prilogi I k Sklepu št. 2/2000 se vstavi naslednje:

„Oznaka KN	Opis	Letna tarifna kvota	Stopnja dajatve v okviru tarifne kvote
0803 00 19	Banane, sveže (razen rajskih smokev)	2 010 ton (*1)	70 EUR/tono

(*1) Letna tarifna kvota velja vsako koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra. Začne se uporabljati tri dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA II

UPRAVNE OPOMBE V JEZIKIH NOVIH DRŽAV ČLANIC TER „IZJAVA NA RAČUNU“ V PRILOGI III K SKLEPU št. 2/2000

Priloga III k Sklepu št. 2/2000 se spremeni:

(1)

v členu 17 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

‚4. Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1 morajo vsebovati enega od naslednjih izrazov:

BG ‚ИЗДАДЕН ВПОСЛЕДСТВИЕ‘

ES ‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘

CS ‚VYSTAVENO DODATEČNE‘

DA ‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘

DE ‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘

ET ‚TAGANTJÄRELE VÄLJA ANTUD‘

EL ‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘

EN ‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘

FR ‚DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘

HR ‚NAKNADNO IZDANO‘

IT ‚RILASCIATO A POSTERIORI‘

LV ‚IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘

LT ‚RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘

HU ‚KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘

MT ‚MAHRUG RETROSPETTIVAMENT‘

NL ‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘

PL ‚WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘

PT ‚EMITIDO A POSTERIORI‘

RO ‚EMIS A POSTERIORI‘

SK ‚VYDANÉ DODATOČNE‘

SL ‚IZDANO NAKNADNO‘

FI ‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘

SV ‚UTFÄRDAT I EFTERHAND‘ ‘;

(2)

v členu 18 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

‚2. Dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1, mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:

BG ‚ДУБЛИКАТ‘

ES ‚DUPLICADO‘

CS ‚DUPLIKÁT‘

DA ‚DUPLIKAT‘

DE ‚DUPLIKAT‘

ET ‚DUPLIKAAT‘

EL ‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN ‚DUPLICATE‘

FR ‚DUPLICATA‘

HR ‚DUPLIKAT‘

IT ‚DUPLICATO‘

LV ‚DUBLIKĀTS‘

LT ‚DUBLIKATAS‘

HU ‚MÁSODLAT‘

MT ‚DUPLIKAT‘

NL ‚DUPLICAAT‘

PL ‚DUPLIKAT‘

PT ‚SEGUNDA VIA‘

RO ‚DUPLICAT‘

SK ‚DUPLIKÁT‘

SL ‚DVOJNIK‘

FI ‚KAKSOISKAPPALE‘

SV ‚DUPLIKAT‘ ‘;

(3)

Dodatku IV se za francosko različico doda:

„Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ... (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi ... (2) preferencijalnog podrijetla.

(1) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave na računu ne izdela pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor."

(2) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 ter priloge, jih mora izvoznik jasno navesti v dokumentu, na podlagi katerega se izdela izjava, z oznako ‚CM‘.“ "

PRILOGA III

OSREDNJI VLADNI SUBJEKTI

K oddelku 1 dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000 se dodajo naslednji osrednji vladni subjekti:

„AC – Hrvaška

1	Parlament Republike Hrvaške	Hrvatski Sabor
2	Predsednik Republike Hrvaške	Predsjednik Republike Hrvatske
3	Urad predsednika Republike Hrvaške	Ured predsjednika Republike Hrvatske
4	Urad predsednika Republike Hrvaške po preteku mandata	Ured predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti
5	Vlada Republike Hrvaške	Vlada Republike Hrvatske
6	uradi Vlade Republike Hrvaške	uredi Vlade Republike Hrvatske
7	Ministrstvo za gospodarstvo	Ministarstvo gospodarstva
8	Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU	Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije
9	Ministrstvo za finance	Ministarstvo financija
10	Ministrstvo za obrambo	Ministarstvo obrane
11	Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve	Ministarstvo vanjskih i europskih poslova
12	Ministrstvo za notranje zadeve	Ministarstvo unutarnjih poslova
13	Ministrstvo za pravosodje	Ministarstvo pravosuđa
14	Ministrstvo za javno upravo	Ministarstvo uprave
15	Ministrstvo za podjetništvo in obrtništvo	Ministarstvo poduzetništva i obrta
16	Ministrstvo za delo in pokojninski sistem	Ministarstvo rada i mirovinskoga sustava
17	Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo	Ministarstvo pomorstva, prometa i infrastrukture
18	Ministrstvo za kmetijstvo	Ministarstvo poljoprivrede
19	Ministrstvo za turizem	Ministarstvo turizma
20	Ministrstvo za okolje in varstvo narave	Ministarstvo zaštite okoliša i prirode
21	Ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko ureditev	Ministarstvo graditeljstva i prostornoga uređenja
22	Ministrstvo za vojne veterane	Ministarstvo branitelja
23	Ministrstvo za socialno politiko in mladino	Ministarstvo socijalne politike i mladih
24	Ministrstvo za zdravje	Ministarstvo zdravlja
25	Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport	Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta
26	Ministrstvo za kulturo	Ministarstvo kulture
27	državne upravne organizacije	državne upravne organizacije
28	okrožni uradi državne uprave	uredi državne uprave u županijama
29	Ustavno sodišče Republike Hrvaške	Ustavni sud Republike Hrvatske
30	Vrhovno sodišče Republike Hrvaške	Vrhovni sud Republike Hrvatske
31	sodišča	sudovi
32	Državni svet sodnikov	Državno sudbeno vijeće
33	državna pravobranilstva	državna odvjetništva
34	Državnotožilski svet	Državno odvjetničko vijeće
35	uradi varuha človekovih pravic	pravobraniteljstva
36	Državna komisija za nadzor postopkov javnih naročil	Državna komisija za kontrolu postupaka javne nabave
37	Hrvaška narodna banka	Hrvatska narodna banka
38	državne agencije in uradi	državne agencije i uredi
39	Državni urad za revizijo	Državni ured za reviziju“

aK besedilu, priloženemu oddelku 2 dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000, se dodajo naslednji organi in vrste organov:

„(a)

PRILOGA I

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z gradnjo (zagotavljanjem) ali upravljanjem stalnih omrežij za opravljanje javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom in distribucijo pitne vode ter tem omrežjem pitno vodo dobavljajo; to so na primer subjekti, ki jih ustanovijo lokalne samoupravne enote in prevzamejo funkcijo javnih dobaviteljev storitev oskrbe z vodo ali odvodnjavanja v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list št. 153/09, 63/11, 130/11, 53/13 in 14/14).“;

(b)

PRILOGA II

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z gradnjo (zagotavljanjem) ali upravljanjem stalnih omrežij za opravljanje javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije ter tem omrežjem električno energijo dobavljajo; to so na primer subjekti, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi na podlagi licence za opravljanje energetske dejavnosti v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list št. 120/12 in 14/14).“;

(c)

PRILOGA VII

„NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij za zagotavljanje javnih storitev na področju mestnega železniškega prevoza ter prevoza z avtomatiziranimi sistemi, tramvaji, avtobusi, trolejbusi in žičnicami; to so na primer subjekti, ki navedene dejavnosti opravljajo kot javne storitve v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list št. 36/95, 70/97, 128/99, 57/00, 129/00, 59/01, 26/03, 82/04, 110/04, 178/04, 38/09, 79/09, 153/09, 49/11, 84/11, 90/11, 144/12, 94/13, 153/13 in 147/14).“;

(d)

PRILOGA VIII

„NAROČNIKI NA PODROČJU LETALIŠKIH ZMOGLJIVOSTI“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev letališč in druge terminalske opreme letalskim prevoznikom; to so na primer subjekti, ki navedene dejavnosti opravljajo na podlagi podeljene koncesije v skladu z Zakonom o letališčih (Uradni list št. 19/98 in 14/11).“;

(e)

PRILOGA IX

„NAROČNIKI NA PODROČJU POMORSKIH PRISTANIŠČ ALI PRISTANIŠČ NA CELINSKIH VODAH ALI DRUGIH TERMINALSKIH KAPACITET“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev obmorskih pristanišč, rečnih pristanišč in drugih prevoznih terminalov upravljavcem v pomorskem in rečnem prevozu; to so na primer subjekti, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi v skladu z Zakonom o pomorstvu in pristaniščih (Uradni list št. 158/03, 100/04, 141/06 in 38/09).“

“

PRILOGA IV

PUBLIKACIJE

K Delu B Priloge XIII k Sklepu št. 2/2000 se doda naslednje:

„Hrvaška

Objave obvestil:

—	Uradni list Evropske unije

—	Narodne novine

—	Oglasi Republike Hrvaške v zvezi z elektronskim javnim naročanjem (https://eojn.nn.hr/Oglasnik/clanak/electronic-public-procurement-of-the-republic-of-croatia/0/81/)“.

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1173 z dne 4. junija 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, kar zadeva trajanje obdobja predhodnega razkritja	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1174 z dne 3. avgusta 2020 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Ελαιόλαδο Μάκρης (Elaiolado Makris) (ZOP))	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1175 z dne 7. avgusta 2020 o dovoljenju za L-cistein hidroklorid monohidrat, pridobljen s fermentacijo z Escherichia coli KCCM 80180 in Escherichia coli KCCM 80181, kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )	6
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1176 z dne 7. avgusta 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1387 glede odložitve datumov začetka uporabe nekaterih ukrepov v okviru pandemije COVID-19 ( 1 )	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1177 z dne 7. avgusta 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/469 glede odložitve datumov začetka uporabe nekaterih ukrepov v okviru pandemije COVID-19 ( 1 )	12
		SKLEPI
	*	Sklep Komisije (EU) 2020/1178 z dne 27. julija 2020 o nacionalnih določbah, o katerih je Kraljevina Danska na podlagi člena 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije poslala uradno obvestilo v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4988)	14
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1179 z dne 6. avgusta 2020 o spremembi Priloge I k Odločbi 2009/177/ES glede statusa province Åland na Finskem v zvezi s programom za nadziranje virusne hemoragične septikemije (VHS), statusa Estonije v zvezi s programom za nadziranje in izkoreninjenje virusne hemoragične septikemije (VHS) in infekciozne hematopoetske nekroze (IHN), statusa Hrvaške v zvezi z boleznijo, ki jo povzroča Koi herpes virus (KHV), in statusa nekaterih območij v Združenem kraljestvu v zvezi z okužbo z Bonamia ostreae (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 5303) ( 1 )	29
		NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
	*	Sklep upravnega sveta Urada Skupnosti za rastlinske sorte z dne 1. aprila 2020 o notranjih pravilih glede omejevanja nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Urada Skupnosti za rastlinske sorte	32
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2020 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 31. julija 2020 o spremembi Sklepa št. 2/2000 [2020/1180]	40

Bolezen	Država članica	Oznaka ISO	Geografska meja območja, za katero se uporablja program za nadziranje (država članica, območje ali kompartment)
„Virusna hemoragična septikemija (VHS)	Estonija	EE	Celotno ozemlje
„Virusna hemoragična septikemija (VHS)	Finska	FI	Provinca Åland
Infekciozna hematopoetska nekroza (IHN)	Estonija	EE	Celotno ozemlje, razen kompartmenta, ki obsega ribogojnico Neli Elementi OÜ (odobritev št. 05/VV/KK01)“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 259

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 10. avgust 2020


	(1) Besedilo velja za EGP.