7.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 258/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1163

z dne 6. avgusta 2020

o odobritvi dajanja na trg prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2, kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)	V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)	Komisija se v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi novega živila in dajanju tega živila na trg Unije ter o posodobitvi seznama Unije.

(4)

Družba Oakshire Naturals, LP (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 17. julija 2018 v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 Komisiji predložila zahtevo za dajanje prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2, na trg Unije kot novega živila. Vloga zadeva uporabo prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2, v različnih živilih in pijačah za uživanje pri splošni populaciji, v živilih za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), razen tistih, ki so namenjena dojenčkom, in v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), namenjenim osebam, starejšim od 7 mesecev.

(5)

Vložnik je pri Komisiji vložil tudi zahtevek za varstvo pravno zaščitenih podatkov za znanstvene podatke, predložene v podporo vlogi, namreč za specifikacije za surovine in pomožna tehnološka sredstva (5), potrdila o analizi in podatke o seriji (6) za prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, ter poročila o stabilnosti (7) za prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2.

(6)	Komisija se je 18. oktobra 2018 v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencijo) in jo prosila za oceno prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2, kot novega živila.

(7)

Agencija je 28. novembra 2019 sprejela znanstveno mnenje o varnosti prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2, kot novega živila na podlagi Uredbe (EU) 2015/2283 (Safety of vitamin D2 mushroom powder as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283 (8)). Navedeno znanstveno mnenje je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)

Agencija je v svojem znanstvenem mnenju ugotovila, da je prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, varen v skladu s predlaganimi uporabami in ravnmi uporabe, kadar se uporablja v različnih živilih in pijačah, v živilih za posebne zdravstvene namene, razen tistih, ki so namenjena dojenčkom, in kadar se uporablja v prehranskih dopolnilih za splošno populacijo, starejšo od enega leta. Agencija je tudi ugotovila, da bi pri dojenčkih, starih od 7 do 12 mesecev, v primerih čezmernega uživanja drugih živil, ki vsebujejo vitamin D ali so z njim obogatena, uživanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, na ravneh, ki ustrezajo 10 μg vitamina D, lahko povzročilo skupni vnos vitamina D, ki bi lahko presegel največji dopustni vnos vitamina D (9). Tako je primerno skleniti, da pri dojenčkih, starih od 7 do 12 mesecev, vnos vitamina D iz prehranskih dopolnil, ki vsebujejo prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, na ravneh, ki ustrezajo 10 μg vitamina D, ni v skladu s pogoji iz člena 7 Uredbe (EU) 2015/2283 in takšna uporaba zato ne sme biti odobrena za to novo živilo.

(9)

Zato znanstveno mnenje podaja zadostne razloge za ugotovitev, da prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, v skladu s predlaganimi uporabami in ravnmi uporabe ter kadar se uporablja v prehranskih dopolnilih za splošno populacijo, starejšo od enega leta, izpolnjuje zahteve iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(10)

Agencija je v svojem znanstvenem mnenju menila, da so podatki iz specifikacij za surovine in pomožna tehnološka sredstva, potrdila o analizi in podatki o seriji za prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, in v poročilih o stabilnosti za prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, podlaga za ugotovitev varnosti novega živila. Zato Komisija meni, da brez podatkov iz teh študij ne bi bilo mogoče priti do ugotovitev o varnosti prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2.

(11)

Komisija je po prejemu znanstvenega mnenja Agencije od vložnika zahtevala, naj dodatno pojasni predloženo utemeljitev v zvezi z njegovimi pravno zaščitenimi podatki iz Priloge I (Surovine in pomožna tehnološka sredstva), Priloge II (Potrdila o analizi in podatki o seriji) in Priloge III (Poročila o stabilnosti) za prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, ter pojasni svojo zahtevo za izključno pravico do sklicevanja na ta poročila in študije, kot je navedeno v točkah (a) in (b) člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283.

(12)	Vložnik je izjavil, da je imel v času vložitve vloge v skladu z nacionalno zakonodajo lastninske in izključne pravice sklicevanja na študije in da tretje osebe zato niso mogle zakonito dostopati do navedenih študij ali jih uporabljati.

(13)

Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283. Zato Agencija v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe ne bi smela uporabiti podatkov iz teh študij iz dokumentacije vložnika, na podlagi katerih je Agencija ugotovila varnost novega živila ter brez katerih Agencija ne bi mogla oceniti novega živila, v korist poznejšega vložnika. Zato bi bilo treba dajanje novega živila, odobrenega s to uredbo, na trg v Uniji omejiti na vložnika za obdobje petih let.

(14)

Vendar pa omejevanje dovoljenja za prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, in sklicevanja na znanstvene podatke, ki jih vsebuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika drugim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za dovoljenje za dajanje na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo odobritev v skladu s to uredbo.

(15)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, kakor je opredeljen v Prilogi k tej uredbi, se vključi na seznam Unije odobrenih novih živil, oblikovan z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470.

2. V obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe je samo vložniku:

—	Družba: Oakshire Naturals, LP

—	Naslov: PO Box 388, Kennett Square, Pennsylvania 19348, Združene države

odobreno dajati na trg v Uniji novo živilo iz odstavka 1, razen če poznejši vložnik pridobi odobritev za navedeno novo živilo brez sklicevanja na podatke, zaščitene v skladu s členom 2, ali s privolitvijo družbe Oakshire Naturals, LP.

3. Vnos na seznamu Unije iz odstavka 1 vključuje pogoje uporabe in zahteve za označevanje, določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Študije in poročila iz vloge, na podlagi katerih je Agencija ocenila novo živilo iz člena 1 in za katere vložnik trdi, da izpolnjujejo zahteve iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283, se v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe brez privolitve družbe Oakshire Naturals, LP ne uporabijo v korist poznejšega vložnika.

Člen 3

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3) Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).

(4) Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).

(5) Oakshire Naturals 2017 (neobjavljeno).

(6) Oakshire Naturals 2016 (neobjavljeno).

(7) Oakshire Naturals 2018 (neobjavljeno).

(8) EFSA Journal (2020);18(1):5948.

(9) EFSA Journal (2018);16(8):5365.

PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni:

(1)

v tabeli 1 (Odobrena nova živila) se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo	Pogoji za uporabo novih živil		Dodatne posebne zahteve za označevanje	Druge zahteve	Varstvo podatkov
„Prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2	Določena kategorija živil	Najvišje dovoljene ravni vitamina D2 (1)	Poimenovanje novega živila pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je ‚z UV žarki obdelan prah iz gob, ki vsebuje vitamin D‘ ali ‚z UV žarki obdelan prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2‘ Označevanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, vsebuje izjavo, da jih dojenčki ne smejo uživati		Odobreno 27. avgusta 2020. Ta vključitev temelji na pravno zaščitenih znanstvenih dokazih in znanstvenih podatkih, varovanih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283. Vložnik: Oakshire Naturals, LP, PO Box 388 Kennett Square, Pennsylvania 19348, Združene države. V obdobju varstva podatkov je dajanje novega živila prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, na trg v Uniji odobreno le družbi Oakshire Naturals, LP, razen če poznejši vložnik pridobi odobritev za novo živilo brez sklicevanja na pravno zaščitene znanstvene dokaze ali znanstvene podatke, varovane v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283, ali s privolitvijo družbe Oakshire Naturals, LP. Končni datum obdobja varstva podatkov: 27. avgust 2025.
	žitni kosmiči za zajtrk	2,25 μg vitamina D2/100 g
	s kvasom vzhajan kruh in pecivo	2,25 μg vitamina D2/100 g
	žitni izdelki in testenine	2,25 μg vitamina D2/100 g
	sadni sok in pijače iz mešanice sadja/zelenjave	1,125 μg vitamina D2/100 mL
	mleko in mlečni izdelki (razen tekočega mleka)	2,25 μg vitamina D2/100 g/ 1,125 μg vitamina D2/100 mL (pijače)
	sir (razen skute, rikote in trdih sirov za ribanje)	2,25 μg vitamina D2/100 g
	ploščice in pijače, ki nadomeščajo obrok	2,25 μg vitamina D2/100 g/ 1,125 μg vitamina D2/100 mL (pijače)
	mlečnim izdelkom podobni izdelki	2,25 μg vitamina D2/100 g/ 1,125 μg vitamina D2/100 mL (pijače)
	mesnim izdelkom podobno izdelki	2,25 μg vitamina D2/100 g
	juhe in mesne juhe (bujoni)	2,25 μg vitamina D2/100 g
	ekstrudirani zelenjavni prigrizki	2,25 μg vitamina D2/100 g
	živila za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013, razen živil, namenjenih dojenčkom	15 μg/dan
	prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, namenjena splošni populaciji, razen dojenčkov	15 μg/dan

(2)

v tabeli 2 (Specifikacije) se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo

Specifikacije

„Prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2

Opis/opredelitev:

Prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2, je zrnat prah iz homogeniziranih gob Agaricus bisporus, ki so bile izpostavljene ultravijolični svetlobi.

Gobe se sperejo, homogenizirajo in suspendirajo v vodi, da se pridobi gobasta brozga. Gobasta brozga se da pod ultravijolično svetilko. Brozga se nato filtrira, posuši in zmelje, pri čemer nastane prah iz gob, ki vsebuje vitamin D2.

UV sevanje: Postopek sevanja z ultravijolično svetlobo znotraj območja valovnih dolžin, podobnih tistim, ki se uporabljajo za nova živila, obdelana z UV žarki, odobrena v skladu z uredbo o novih živilih.

Značilnosti/sestava

vsebnost vitamina D2: 1 000–1 300 μg/g prahu iz gob (*1)

vlaga: ≤ 10,0 %

pepel: ≤ 13,5 %

Težke kovine

svinec (kot Pb): ≤ 0,5 mg/kg

kadmij: ≤ 0,5 mg/kg

živo srebro: ≤ 0,1 mg/kg

arzen: ≤ 0,3 mg/kg

Mikotoksini

aflatoksini (vsota B1 + B2 + G1 + G2): < 4 μg/kg

Mikrobiološka merila:

skupno število mikroorganizmov na ploščah: ≤ 5 000 CFU (*2)/g

kvasovke in plesni: ≤ 100 CFU/g

Salmonella sp.: odsotnost v 25 g

Staphylococcus aureus: ≤ 10 CFU/g

Escherichia coli: ≤ 10 CFU/g

koliformne bakterije: ≤ 10 CFU/g

Enterobacteriaceae: ≤ 10 CFU/g

Listeria monocytogenes: odsotnost v 25 g

(1) Uporablja se minimalna specifikacija vsebnosti vitamina D v prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2, s 1 000 μg vitamina D2/gram prahu iz gobe.“

(*1) Pretvorjeno iz mednarodnih enot (IU) z uporabo konverzijskega faktorja 0,025 μg = 1 IU.

(*2) CFU: kolonijske enote.“

7.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 258/6

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1164

z dne 6. avgusta 2020

o začasnem odstopanju od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 v zvezi z ukrepi za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Agrilus planipennis Fairmaire iz Kanade in Združenih držav Amerike v Unijo in njegovega širjenja v Uniji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) in zlasti člena 41(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 2000/29/ES (2) je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2016/2031, določbe njenih prilog pa so bile nadomeščene z določbami Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 (3).

(2)	Agrilus planipennis Fairmaire je škodljivi organizem, naveden v delu A Priloge II k Uredbi (EU) 2019/2072 kot organizem, za katerega ni znano, da bi se pojavljal v Uniji. V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 (4) je naveden tudi kot prednostni škodljivi organizem.

(3)

Na podlagi informacij, zbranih leta 2018 v okviru dveh presoj Komisije v Kanadi in Združenih državah Amerike, izvajanje pogojev iz možnosti (b) točke 2.3 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES pred izvozom ni bilo preverjeno v zadostni meri. Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1959 (5) je zato bil vnos lesa Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., ki izvira iz Kanade in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: navedeni les), v Unijo dovoljen samo z uradnimi izjavami iz možnosti (a) in (c) točke 2.3 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES. Izvedbeni sklep (EU) 2018/1959 je prenehal veljati 30. junija 2020.

(4)

Določbe iz točke 87 Priloge VII k Uredbi (EU) 2019/2072 določajo posebne zahteve za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Agrilus planipennis Fairmaire v Unijo in njegovega širjenja v Uniji z lesom, ki izvira iz nekaterih tretjih držav. Določbe iz možnosti (b) točke 2.3 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES so zdaj vključene v možnost (b) točke 87 Priloge VII k Uredbi (EU) 2019/2072.

(5)

Glede na rezultate presoj Komisije, izvedenih v Kanadi in Združenih državah Amerike leta 2018, se še vedno šteje za ustrezno, da se vnos lesa Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., ki izvira iz navedenih tretjih držav, v Unijo dovoli samo z uradnimi izjavami iz možnosti (a) in (c) točke 87 Priloge VII k Uredbi (EU) 2019/2072.

(6)	Ta uredba bi se morala uporabljati do 30. junija 2023, da se omogoči pregled točke 87 Priloge VII k Uredbi (EU) 2019/2072 na podlagi znanstvenih spoznanj in tehničnega razvoja.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od določb iz točke 87 Priloge VII k Uredbi (EU) 2019/2072 se vnos lesa Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc. (v nadaljnjem besedilu: navedeni les), kot je opisan v Prilogi k tej uredbi in ki izvira iz Kanade in Združenih držav Amerike, na ozemlje Unije dovoli samo z uradnimi izjavami iz možnosti (a) in (c) navedene točke 87.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 30. junija 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L 260, 11.10.2019, str. 8).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1959 z dne 10. decembra 2018 o odstopanju od Direktive Sveta 2000/29/ES glede ukrepov za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Agrilus planipennis (Fairmaire) v Unijo in njegovega širjenja v Uniji z lesom, ki izvira iz Kanade in Združenih držav Amerike (UL L 315, 12.12.2018, str. 27).

PRILOGA

Navedeni les iz člena 1

Navedeni les pomeni les, kot je opisan v naslednji tabeli:

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti

Oznake KN

Les Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen v obliki:

—	iveri, sekancev, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh dreves,

—

lesenega pakirnega materiala v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, podpornega lesa, ne glede na to, ali se dejansko uporablja pri prevozu vseh vrst predmetov ali ne, razen podpornega lesa, ki se uporablja za podporo pošiljk lesa, ki je iz lesa iste vrste in kakovosti kot les v pošiljki ter izpolnjuje iste fitosanitarne zahteve Unije kot les v pošiljki,

vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, ter pohištvom in drugimi predmeti iz netretiranega lesa

ex 4401 12 00

ex 4403 12 00

ex 4403 99 00

ex 4404 20 00

ex 4406 12 00

ex 4406 92 00

4407 95 10

4407 95 91

4407 95 99

ex 4407 99 27

ex 4407 99 40

ex 4407 99 90

ex 4408 90 15

ex 4408 90 35

ex 4408 90 85

ex 4408 90 95

ex 4416 00 00

ex 9406 10 00

7.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 258/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1166

z dne 6. avgusta 2020

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združene države Amerike na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), ter zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega pododstavka člena 8(1), člena 8(4) in člena 9(4)(c) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (2), ter zlasti členov 23(1), 24(2) in 25(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz perutnine in perutninskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: blago) v Unijo ter njihov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Uredba določa, da je uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljen le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)	Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje, pod katerimi se tretja država, ozemlje, območje ali kompartment štejejo za proste visokopatogene aviarne influence.

(3)	Združene države Amerike so v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedene kot tretja država, iz katere uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo nista omejena zaradi prisotnosti visokopatogene aviarne influence.

(4)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o sanitarnih ukrepih za varovanje javnega zdravja in zdravja živali v trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: sporazum) (4), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 98/258/ES (5), določa medsebojno priznavanje ukrepov regionalizacije v primeru izbruhov bolezni v Uniji ali Združenih državah Amerike.

(5)

Združene države Amerike so 8. aprila 2020 potrdile prisotnost visokopatogene aviarne influence podtipa H7N3 na gospodarstvu s perutnino v okrožju Chesterfield v zvezni državi Južna Karolina. Po izbruhu visokopatogene aviarne influence so veterinarski organi Združenih držav Amerike okoli prizadetega gospodarstva razglasili desetkilometrsko območje izvajanja nadzora, ki je vključevalo dele okrožij Chesterfield, Lancaster in Kershaw v zvezni državi Južna Karolina, ter izvedli politiko pokončanja za nadzor visokopatogene aviarne influence in omejitev širjenja navedene bolezni.

(6)

Komisija je s sprejetjem Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/544 (6) uvedla omejitve vnosa perutninskega blaga v Unijo z območja v zvezni državi Južna Karolina, prizadetega zaradi visokopatogene aviarne influence in za katerega so veterinarski organi Združenih držav Amerike uvedli omejitve zaradi izbruha visokopatogene aviarne influence.

(7)

Združene države Amerike so predložile posodobljene informacije o epidemiološkem stanju na svojem ozemlju in o ukrepih, ki so jih sprejele za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence, Komisija pa jih je zdaj ocenila. Poleg tega so Združene države Amerike 7. maja 2020 poročale o dokončanju ukrepov čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja na gospodarstvu s perutnino, na katerem je bil aprila 2020 potrjen izbruh visokopatogene aviarne influence.

(8)

Na podlagi ocene informacij, ki so jih predložile Združene države Amerike, je v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 primerno navesti datum 5. avgust 2020, tj. 90 dni po izvedbi politike pokončanja ter ukrepov čiščenja in razkuževanja, od katerega se lahko navedena tretja država v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 798/2008 ponovno šteje za prosto visokopatogene aviarne influence, uvoz nekaterega perutninskega blaga s poreklom iz navedene tretje države v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo pa bi bilo treba ponovno dovoliti.

(9)	Vnos za Združene države Amerike v tabeli iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se upoštevalo izkoreninjenje visokopatogene aviarne influence v navedeni tretji državi. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(4) UL L 118, 21.4.1998, str. 3.

(5) Sklep Sveta 98/258/ES z dne 16. marca 1998 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o sanitarnih ukrepih za varovanje javnega zdravja in zdravja živali v trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 118, 21.4.1998, str. 1).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/544 z dne 20. aprila 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združene države Amerike na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco (UL L 121 I, 20.4.2020, str. 1).

PRILOGA

V delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se vnos za Združene države Amerike nadomesti z naslednjim:

Oznaka ISO in ime tretje države ali ozemlja

Oznaka tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta

Opis tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta

Veterinarsko spričevalo

Posebni pogoji

Status nadzora aviarne influence

Status cepljenja proti aviarni influenci

Status nadzora salmonele (6)

Vzorci

Dodatna jamstva

Končni datum (1)

Začetni datum (2)

„US – Združene države Amerike

US-0

celotno ozemlje države

SPF

EP, E

US-1

celotno ozemlje Združenih držav Amerike, razen območja US-2

WGM

VIII

POU, RAT

BPP, BPR, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20

S3, ST1

US-2

območje Združenih držav Amerike, ki zajema:

US-2.1

v zvezni državi Tennessee:

okrožje Lincoln

okrožje Franklin

okrožje Moore

WGM

VIII

4.3.2017

11.8.2017

POU, RAT

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20

S3, ST1

US-2.2

v zvezni državi Alabama:

okrožje Madison

okrožje Jackson

WGM

VIII

4.3.2017

11.8.2017

POU, RAT

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20

S3, ST1

US-2.3

v zvezni državi Južna Karolina:

okrožje Chesterfield/okrožje Lancaster/okrožje Kershaw:

območje s polmerom 10 km, ki se začne s točko N na krožni meji območja pod nadzorom Chesterfield 02 in se širi v smeri urnega kazalca:

(a)	na severu: 2 km južno od avtoceste Highway 9, 0,03 km vzhodno od križišča med cestama Airport Rd in Raymond Deason Rd

(b)	na severovzhodu: 1 km jugozahodno od križišča med avtocesto Highway 268 in cesto Cross Roads Church Rd

(c)	na vzhodu: 5,1 km zahodno od avtoceste State Highway 109, 1,6 km zahodno od cest Angelus Rd in Refuge Dr.

(d)	na jugovzhodu: 3,2 km severozahodno od križišča med avtocesto Highway 145 in cesto Lake Bee Rd

(e)	na jugu: 2,7 km vzhodno od križišča med avtocesto Highway 151 in cesto Catarah Rd

(f)	na jugozahodu: 1,5 km vzhodno od križišča med avtocesto McBee Hwy in cesto Mt Pisgah Rd

(g)	na zahodu: 1,3 km vzhodno od križišča med cestama Texahaw Rd in Buzzards Roost Rd

(h)	na severozahodu: križišče med cestama White Plains Church Rd in Graves Rd

WGM

VIII

8.4.2020

5.8.2020

POU, RAT

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRP, SRA, LT20

S3, ST1“

7.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 258/15

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/1167

z dne 6. avgusta 2020

o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem ter nekaterih hibridnih električnih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih, kot inovativne tehnologije v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (1) ter zlasti člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dobavitelj SEG Automotive Germany GmbH je 10. oktobra 2019 v skladu s členom 12a Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 (2) oziroma (EU) št. 427/2014 (3) predložil zahtevek (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) za spremembo izvedbenih sklepov Komisije (EU) 2019/314 (4) in (EU) 2019/313 (5), da bi se upošteval globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila (v nadaljnjem besedilu: WLTP) iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (6).

(2)

Proizvajalci Audi AG, Bayerische Motoren Werke AG, Daimler AG, FCA Italy S.p.A, Ford-Werke GmbH, Honda Motor Europe Ltd, Hyundai Motor Europe Technical Center GmbH, Jaguar Land Rover LTD, Renault, Toyota Motor Europe NV/SA, Volkswagen AG, Volkswagen Nutzfahrzeuge ter dobavitelji SEG Automotive Germany GmbH, Valeo Electrical systems in Mitsubishi Electric Corporation so 31. oktobra 2019 vložili skupno vlogo (v nadaljnjem besedilu: vloga) za odobritev tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim pogonskim sistemom z motorjem z notranjim zgorevanjem (v nadaljnjem besedilu: vozila s konvencionalnim pogonskim sistemom ICE) in nekaterih hibridnih električnih vozilih brez zunanjega polnjenja (v nadaljnjem besedilu: NOVC-HEV), kot inovativne tehnologije. Vloga se nanaša na prihranke emisij CO2, ki jih ni mogoče dokazati z meritvami, opravljenimi v skladu z WLTP iz Uredbe (EU) 2017/1151.

(3)

Zahtevek in vloga sta bila ocenjena v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/631, izvedbenima uredbama (EU) št. 725/2011 in (EU) št. 427/2014 ter tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (različico iz julija 2018) (9). Zahtevku in vlogi sta bili v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2019/631 priloženi poročili o preverjanju neodvisnih in priglašenih organov.

(4)	Glede na to, da se zahtevek in vloga nanašata na isto inovativno tehnologijo in da bi morali za njeno uporabo v zadevnih kategorijah vozil veljati isti pogoji, je primerno zahtevek in vlogo obravnavati v enem samem sklepu.

(5)

48-voltni motorni generator lahko deluje kot električni motor, ki pretvarja električno energijo v mehansko energijo, ali kot generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno energijo, tj. kot standardni alternator. 48/12-voltni pretvornik DC/DC omogoča 48-voltnemu motornemu generatorju, da proizvaja električno energijo pri napetosti, ki je potrebna za napajanje 12-voltnega električnega sistema vozila in/ali polnjenje 12-voltne baterije.

(6)

Tehnologija, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, ki ga dobavlja SEG Automotive Germany GmbH, je že bila odobrena za uporabo v osebnih avtomobilih s konvencionalnim pogonskim sistemom ICE in nekaterih NOVC-HEV navedene kategorije z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/314 ter za uporabo v lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim pogonskim sistemom ICE in nekaterih NOVC-HEV navedene kategorije z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/313 kot inovativna tehnologija, s katero se lahko prihranijo emisije CO2 na način, ki je le delno zajet v meritvah pri preizkusu emisij v okviru novega evropskega voznega cikla (v nadaljnjem besedilu: NEDC) iz Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (10). Tehnologija je bila z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/1102 (11) odobrena tudi kot generična inovativna tehnologija ob upoštevanju pogojev NEDC.

(7)

Vendar se zahtevek in vloga nanašata na WLTP iz Uredbe (EU) 2017/1151. Dokazano je bilo, da meritve pri preizkusu emisij v okviru WLTP le delno zajemajo prihranke emisij CO2, ki izhajajo iz tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC.

(8)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri ocenjevanju vlog, odobrenih z izvedbenimi sklepi (EU) 2019/313, (EU) 2019/314 in (EU) 2020/1102, ter ob upoštevanju informacij, predloženih s tem zahtevkom in vlogo, je bilo zadovoljivo in prepričljivo dokazano, da tehnologija, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, izpolnjuje merila iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2019/631 ter merila za upravičenost iz člena 9(1)(b) izvedbenih uredb (EU) št. 725/2011 in (EU) št. 427/2014.

(9)

Zadevna inovativna tehnologija bi se morala uporabljati v osebnih avtomobilih ali lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim pogonskim sistemom ICE ali v NOVC-HEV navedenih kategorij, za katera se lahko v skladu z odstavkom 1.1.4 Dodatka 2 k Podprilogi 8 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151 uporabljata nepopravljeni izmerjeni vrednosti porabe goriva in emisij CO2.

(10)

Zahtevek in vloga se nanašata na metodologijo za določanje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe 48-voltnega učinkovitega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih iz točke 3 Priloge k izvedbenima sklepoma (EU) 2019/313 in (EU) 2019/314, tj. „ločeno metodo“.

(11)

Vendar se metodologija, predlagana v vlogi, razlikuje od „ločene metode“ glede ravni napetosti za merjenje izkoristka 48-voltnega motornega generatorja, za katero se predlaga, da se namesto na 52 voltov nastavi na 48 voltov. Poleg tega je predlagano, da se izhodni tok za merjenje izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC namesto nazivne moči pretvornika DC/DC, deljene s 14,3 volta, določi kot polovica nazivne moči pretvornika DC/DC, deljena s 14,3 volta. V vlogi je predlagana tudi uvedba postopka utekanja za 48-voltni motorni generator.

(12)

V zvezi s spremembama, predlaganima za „ločeno metodo“ iz izvedbenih sklepov (EU) 2019/313 in (EU) 2019/314 glede ravni napetosti za merjenje izkoristka 48-voltnega motornega generatorja in izhodnega toka za merjenje izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC je bilo ugotovljeno, da navedeni spremembi lahko privedeta do manj konzervativnih rezultatov v smislu prihrankov emisij CO2. Vložniki trdijo, da sta spremembi upravičeni, saj bi bili bolj reprezentativni za dejanske vozne razmere. Vendar se dokazi, predloženi v podporo navedeni trditvi, ne morejo šteti za zadostne, zlasti zaradi omejenih študij, izvedenih v podporo vlogi, in odsotnosti dokazov, ki bi podprli spremembo izhodnega toka za merjenje izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC. Glede na navedeno se ugotavlja, da se ta vidika „ločene metode“ iz točke 3 Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/313 oziroma (EU) 2019/314 ne bi smela spremeniti na podlagi informacij iz vloge.

(13)

Kar zadeva predlagano vključitev postopka utekanja za 48-voltni motorni generator v metodologijo preizkušanja, v vlogi ni dovolj natančno določeno, kako bi se moralo tako utekanje izvajati in kako bi bilo treba upoštevati njegove učinke. Ker se izkoristek 48-voltnega učinkovitega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom določa na podlagi povprečja rezultatov meritev, se lahko vsi učinki utekanja, pozitivni ali negativni, ustrezno upoštevajo pri končni določitvi izkoristka, po potrebi s povečanjem števila meritev. Glede na navedeno ni primerno, da se metodologija preizkušanja dopolni z dodatnim posebnim postopkom utekanja, kot je predlagan v vlogi.

(14)	V zahtevku je predlagana sprememba povprečne hitrosti s 33,58 km/h (NEDC) na 46,6 km/h (WLTP). Ker je treba upoštevati pogoje WLTP, bi bilo treba povprečno hitrost določiti ustrezno.

(15)

Iz „ločene metode“ implicitno izhaja, da bi morala biti vhodna napetost za preizkušanje izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC enaka vhodni napetosti 48-voltnega motornega generatorja, tj. 52 voltov. Da bi se zagotovilo usklajeno izvajanje preizkusov izkoristka, bi bilo primerno v metodologiji preizkušanja pojasniti, da je treba vrednost vhodne napetosti nastaviti na 52 voltov.

(16)

Proizvajalci bi morali imeti možnost, da pri homologacijskem organu vložijo vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije, če so izpolnjeni pogoji iz tega sklepa. Proizvajalci bi morali v ta namen zagotoviti, da je vlogi za certificiranje priloženo poročilo o preverjanju, v katerem neodvisni in priglašeni organ potrjuje, da inovativna tehnologija izpolnjuje pogoje iz tega sklepa in da so bili prihranki določeni v skladu z metodologijo preizkušanja iz tega sklepa.

(17)

Da bi se olajšalo obsežnejše uvajanje inovativne tehnologije v novih vozilih, bi moral proizvajalec imeti tudi možnost, da vloži enotno vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi več 48-voltnih učinkovitih motornih generatorjev z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC. Vendar je primerno zagotoviti, da se v primeru uporabe navedene možnosti uporabi mehanizem, ki spodbuja uvajanje samo tistih inovativnih tehnologij, ki zagotavljajo največje prihranke emisij CO2.

(18)

Homologacijski organ mora temeljito preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije iz tega sklepa. Če se prihranki certificirajo, mora homologacijski organ zagotoviti, da so vsi elementi, upoštevani za certificiranje, evidentirani v poročilu o preizkusu in se hranijo skupaj s poročilom o preverjanju, ter da so te informacije na zahtevo na voljo Komisiji.

(19)	Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), je treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo.

(20)

Od leta 2021 se mora skladnost proizvajalcev s cilji specifičnih emisij CO2 ugotavljati na podlagi emisij CO2, določenih v skladu z WLTP. Prihranki emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, certificirane s sklicevanjem na ta sklep, se zato lahko od koledarskega leta 2021 upoštevajo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalcev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Inovativna tehnologija

Tehnologija, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, se odobri kot inovativna tehnologija v smislu člena 11 Uredbe (EU) 2019/631, ob upoštevanju, da so prihranki emisij CO2, ki jih omogoča, le delno zajeti v standardnem preizkusnem postopku iz Uredbe (EU) 2017/1151, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vgrajena je v osebne avtomobile kategorije M1 ali lahka gospodarska vozila kategorije N1 z motorji z notranjim zgorevanjem, ki delujejo na bencin ali dizelsko gorivo (vozila kategorij M1 in N1 s konvencionalnim pogonskim sistemom ICE), ali v hibridna električna vozila brez zunanjega polnjenja kategorije M1 ali N1, za katera se lahko v skladu z odstavkom 1.1.4 Dodatka 2 k Podprilogi 8 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151 uporabljata nepopravljeni izmerjeni vrednosti porabe goriva in emisij CO2;

(b)

njen izkoristek, ki je zmnožek izkoristka 48-voltnega motornega generatorja in izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC ter se določi v skladu s točko 2.3 Priloge, je najmanj:

(i)	73,8 % za vozila z bencinskim motorjem brez turbinskega polnilnika;

(ii)	73,4 % za vozila z bencinskim motorjem s turbinskim polnilnikom;

(iii)

74,2 % za vozila z dizelskim motorjem.

Člen 2

Vloga za certificiranje prihrankov emisij CO2

1. Proizvajalec lahko pri homologacijskem organu s sklicevanjem na ta sklep vloži vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe tehnologije, odobrene v skladu s členom 1 (v nadaljnjem besedilu: inovativna tehnologija).

2. Proizvajalec zagotovi, da je vlogi za certificiranje priloženo poročilo o preverjanju, v katerem neodvisni in priglašeni organ potrjuje, da je tehnologija v skladu s točkama (a) in (b) člena 1.

3. Če se prihranki emisij CO2 certificirajo v skladu s členom 3, proizvajalec zagotovi, da se certificirani prihranki emisij CO2 in koda ekološke inovacije iz člena 4(1) evidentirajo v potrdilu o skladnosti zadevnih vozil.

Člen 3

Certificiranje prihrankov emisij CO2

1. Homologacijski organ zagotovi, da so bili prihranki emisij CO2, doseženi z uporabo inovativne tehnologije, določeni z uporabo metodologije iz Priloge.

2. Če proizvajalec vloži vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 za več kot en tip 48-voltnega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC v povezavi z eno različico vozila, homologacijski organ določi, kateri od preizkušenih 48-voltnih motornih generatorjev z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC omogoča najmanjše prihranke emisij CO2. Navedena vrednost se uporabi za namene odstavka 4.

3. Homologacijski organ evidentira certificirane prihranke emisij CO2, izračunane v skladu s točko 4 Priloge, in kodo ekološke inovacije iz člena 4(1) v zadevni homologacijski dokumentaciji.

4. Homologacijski organ evidentira vse elemente, upoštevane za certificiranje, v poročilu o preizkusu, ki ga hrani skupaj s poročilom o preverjanju iz člena 2(2), in navedene informacije na zahtevo da na voljo Komisiji.

5. Homologacijski organ prihranke emisij CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije certificira le, če ugotovi, da je tehnologija v skladu s točkama (a) in (b) člena 1, ter če so prihranki emisij CO2, določeni v skladu s točko 3.5 Priloge, najmanj 0,5 CO2 g/km, kot je določeno v členu 9(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 za osebne avtomobile ali členu 9(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014 za lahka gospodarska vozila.

Člen 4

Koda ekološke inovacije

1. Inovativni tehnologiji, odobreni s tem sklepom, se dodeli koda ekološke inovacije št. 32.

2. Certificirani prihranki emisij CO2, evidentirani glede na navedeno kodo ekološke inovacije, se lahko od koledarskega leta 2021 upoštevajo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij proizvajalcev.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 6. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 111, 25.4.2019, str. 13.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 725/2011 z dne 25. julija 2011 o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 194, 26.7.2011, str. 19).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 427/2014 z dne 25. aprila 2014 o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil na podlagi Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 125, 26.4.2014, str. 57).

(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/314 z dne 21. februarja 2019 o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v visokoučinkovitem 48-voltnem motornem generatorju (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH, za uporabo v osebnih avtomobilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem in nekaterih osebnih avtomobilih na hibridni pogon, kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 51, 22.2.2019, str. 42).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/313 z dne 21. februarja 2019 o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v visokoučinkovitem 48-voltnem motornem generatorju (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH, za uporabo v lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem in nekaterih lahkih gospodarskih vozilih na hibridni pogon, kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 51, 22.2.2019, str. 31).

(6) Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

(7) Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).

(9) https://circabc.europa.eu/sd/a/a19b42c8-8e87-4b24-a78b-9b70760f82a9/July%202018%20Technical%20Guidelines.pdf.

(10) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(11) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1102 z dne 24. julija 2020 o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem ter nekaterih hibridnih električnih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih, kot inovativne tehnologije v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta in ob upoštevanju novega evropskega voznega cikla (NEDC) (UL L 241, 27.7.2020, str. 38).

(12) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila Okvirna direktiva (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

PRILOGA

Metodologija za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem ter nekaterih hibridnih električnih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih

1. UVOD

V tej prilogi je opisana metodologija za določitev prihrankov emisij CO2 (ogljikovega dioksida) zaradi uporabe 48-voltnega učinkovitega motornega generatorja (v nadaljnjem besedilu: 48-voltni motorni generator) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC v vozilu kategorije M1 ali N1, kot je določeno v členu 1(a).

2. DOLOČITEV IZKORISTKOV

Izkoristka 48-voltnega motornega generatorja in 48/12-voltnega pretvornika DC/DC je treba določiti ločeno, kot je določeno v točkah 2.1 in 2.2. Dobljeni vrednosti se morata uporabiti kot vhodna podatka za izračun skupnega izkoristka 48-voltnega motornega generatorja in 48/12-voltnega pretvornika DC/DC v skladu s točko 2.3.

2.1 Izkoristek 48-voltnega motornega generatorja

Izkoristek 48-voltnega motornega generatorja se določi v skladu s standardom ISO 8854:2012 ob upoštevanju naslednjih podrobnosti.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži dokazila, da so razponi vrtilne frekvence 48-voltnega motornega generatorja enaki ali enakovredni tistim iz preglednice 1.

Izkoristek 48-voltnega motornega generatorja se določi na podlagi meritev v vsaki obratovalni točki, navedeni v preglednici 1.

Jakost električnega toka 48-voltnega motornega generatorja v vsaki obratovalni točki je polovica nazivnega toka. Za vsako obratovalno točko se med meritvijo vzdržujeta stalna napetost in izhodni tok 48-voltnega motornega generatorja, napetost je 52 V.

Preglednica 1

Obratovalna točka i	Ustalitveni čas [s]	Vrtilna frekvenca	Frekvenca obratovalnih točk
1	1 200	1 800	0,25
2	1 200	3 000	0,40
3	600	6 000	0,25
4	300	10 000	0,10

Izkoristek 48-voltnega motornega generatorja v vsaki obratovalni točki i [%] se izračuna po formuli 1.

Formula 1

pri čemer je za vsako obratovalno točko i

Ui	napetost [V],
Ii	jakost električnega toka [A],
Μi	navor [Nm],
ni	vrtilna frekvenca [min-1].

Za vsako obratovalno točko je treba meritve opraviti vsaj petkrat zaporedoma, izkoristek pa se izračuna za vsako od navedenih meritev , pri čemer je j indeks, ki se nanaša na en sklop meritev.

Za vsako obratovalno točko se izračuna povprečna vrednost navedenih izkoristkov .

Izkoristek 48-voltnega motornega generatorja [%] se izračuna po formuli 2.

Formula 2

pri čemer je

	srednja vrednost izkoristka 48-voltnega motornega generatorja [%], določena za obratovalno točko i,
hi	frekvenca obratovalne točke i, kot je določeno v preglednici 1.

2.2 Izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC

Izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC se določi pod naslednjimi pogoji:

—	vhodna napetost 52 V,

—	izhodna napetost 14,3 V,

—	izhodni tok: nazivna moč 48/12-voltnega pretvornika DC/DC, deljena z izhodno napetostjo 14,3 V.

Nazivna moč 48/12-voltnega pretvornika DC/DC je stalna izhodna moč, ki jo certificira dobavitelj v skladu z zahtevami iz standarda ISO 8854:2012.

Izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%] se izračuna na podlagi meritev jakosti električnega toka in napetosti po formuli 3.

Formula 3

pri čemer je

	vhodna napetost [V], ki se nastavi na 52,
	jakost električnega toka [A], izmerjena na vhodni strani,
	izhodna napetost [V], ki se nastavi na 14,3,
	jakost električnega toka [A], izmerjena na izhodni strani, ki mora biti enaka nazivni moči 48/12-voltnega pretvornika DC/DC, deljeni z izhodno napetostjo.

Meritve in izračuni izkoristkov se ponovijo vsaj petkrat (5) zaporedoma.

Povprečna vrednost navedenih izkoristkov je izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%].

2.3 Skupni izkoristek

Skupni izkoristek 48-voltnega motornega generatorja in 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%] se izračuna po formuli 4.

Formula 4

	je izkoristek 48-voltnega motornega generatorja [%], kot je določeno v točki 2.1,
	je izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%], kot je določeno v točki 2.2.

3. IZRAČUN PRIHRANKOV EMISIJ CO2

3.1 Prihranjena mehanska moč

Razlika [W] med prihranjeno mehansko močjo ob uporabi 48-voltnega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC v dejanskih pogojih in prihranjeno mehansko močjo ob uporabi 48-voltnega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC v homologacijskih preizkusnih pogojih se izračuna po formuli 5.

Formula 5

pri čemer se

izračuna po formuli 6 in po formuli 7.

Formula 6

Formula 7

pri čemer je

	skupni izkoristek 48-voltnega motornega generatorja in 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%], kot je določeno v točki 2.3,
	potrebna moč v dejanskih pogojih, ki je 750 W,
	potrebna moč v homologacijskih preizkusnih pogojih, ki je 350 W,
	izkoristek osnovnega alternatorja, ki je 67 %.

3.2 Izračun prihrankov emisij CO2

Prihranki emisij CO2 zaradi uporabe 48-voltnega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC se izračunajo po formuli 8.

Formula 8

pri čemer je

	razlika med prihranjeno mehansko močjo v dejanskih pogojih in prihranjeno mehansko močjo v homologacijskih preizkusnih pogojih, kot je določeno v točki 3.1,
	srednja vrednost hitrosti vožnje po WLTP, ki znaša 46,6 km/h,
	poraba dejanske moči [l/kWh], kot je opredeljeno v preglednici 2,
CF	pretvorbeni faktor , kot je določeno v preglednici 3.

Preglednica 2

Tip motorja	Poraba dejanske moči
Bencinski, brez turbinskega polnilnika	0,264
Bencinski, s turbinskim polnilnikom	0,280
Dizelski	0,220

Preglednica 3

Vrsta goriva

Pretvorbeni faktor (CF)

Bencin

2 330

Dizel

2 640

3.3 Izračun negotovosti prihrankov emisij CO2

Količinsko se opredeli negotovost prihrankov emisij CO2, izračunanih v skladu s točko 3.2.

V ta namen so potrebni naslednji izračuni.

Najprej se izračuna standardni odklon izkoristka 48-voltnega motornega generatorja v vsaki obratovalni točki [%] po formuli 9.

Formula 9

pri čemer je

	število meritev j, opravljenih v vsaki obratovalni točki i za izkoristek 48-voltnega motornega generatorja, kot je navedeno v točki 2.1,
	izkoristek 48-voltnega motornega generatorja [%], izračunan za posamezno meritev j v obratovalni točki i, kot je navedeno v točki 2.1,
	povprečni izkoristek 48-voltnega motornega generatorja [%], izračunan za obratovalno točko i, kot je določeno v točki 2.1.

Nato se izračuna standardni odklon izkoristka 48-voltnega motornega generatorja [%] po formuli 10.

Formula 10

pri čemer je

	vrednost [%], določena po formuli 9,
hi	frekvenca obratovalne točke i, kot je določeno v preglednici 1.

Nato se izračuna standardni odklon izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%] po formuli 11.

Formula 11

pri čemer je

L	število meritev l, opravljenih za 48/12-voltni pretvornik DC/DC, kot je navedeno v točki 2.2,
	izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%], izračunan za posamezno meritev l, kot je navedeno v točki 2.2,
	izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%], kot je določeno v točki 2.2.

Nazadnje se izračuna negotovost prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe 48-voltnega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, ki ne sme preseči 30 % prihrankov emisij CO2, po formuli 12.

Formula 12

pri čemer je

	potrebna moč v dejanskih pogojih, ki je 750 W,
	potrebna moč v homologacijskih preizkusnih pogojih, ki je 350 W,
	skupni izkoristek 48-voltnega motornega generatorja in 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%], kot je določeno v točki 2.3,
	poraba dejanske moči [l/kWh], kot je opredeljeno v preglednici 2,
	pretvorbeni faktor goriva , kot je opredeljeno v preglednici 3,
	srednja vrednost hitrosti vožnje po WLTP, ki znaša 46,6 km/h,
	standardni odklon izkoristka 48-voltnega motornega generatorja [%], kot je določeno po formuli 10,
	izkoristek 48-voltnega motornega generatorja [%], kot je določeno v točki 2.1,
	standardni odklon izkoristka 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%], kot je določeno po formuli 11,
	izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC [%], kot je določeno v točki 2.2.

3.4 Zaokroževanje

Prihranki emisij CO2 , izračunani v skladu s točko 3.2, in negotovost prihrankov emisij CO2 , izračunana v skladu s točko 3.3, se zaokrožijo na največ dve decimalni mesti.

Vsaka vrednost, ki se uporabi za izračun prihrankov emisij CO2, se lahko uporabi nezaokrožena ali pa se mora zaokrožiti na najmanjše število decimalnih mest, ki omogoča, da je največji skupni učinek (tj. učinek vseh zaokroženih vrednosti skupaj) na prihranke manjši od 0,25 g CO2/km.

3.5 Preverjanje upoštevanja spodnje mejne vrednosti prihrankov emisij CO2

Homologacijski organ za vsako različico vozila, opremljeno z 48-voltnim motornim generatorjem in 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, preveri, ali je izpolnjeno merilo spodnje mejne vrednosti, kot je določeno v členu 9(1)(b) izvedbenih uredb (EU) št. 725/2011 in (EU) št. 427/2014.

Pri preverjanju izpolnjevanja merila spodnje mejne vrednosti homologacijski organ v skladu s formulo 13 upošteva prihranke emisij CO2, kot je določeno v točki 3.2, negotovost, kot je določeno v točki 3.3, in po potrebi korekcijski koeficient CO2 v primeru pozitivne masne razlike (Δm) med 48-voltnim motornim generatorjem z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC in osnovnim alternatorjem.

Za namen korekcije zaradi pozitivne masne razlike se masa osnovnega alternatorja določi na 7 kg.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži informacijo o masi 48-voltnega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, kot jo je certificiral dobavitelj.

Formula 13

pri čemer je/so

MT	0,5 g CO2/km, kot je določeno v členu 9(1)(b) izvedbenih uredb (EU) št. 725/2011 in (EU) št. 427/2014,
	prihranki emisij CO2 , kot je določeno v točki 3.2,
	negotovost skupnih prihrankov emisij CO2 , kot je določeno v točki 3.3,
	korekcijski koeficient CO2 v primeru pozitivne masne razlike (Δm) [kg] med 48-voltnim motornim generatorjem z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC in osnovnim alternatorjem, izračunan v skladu s preglednico 4.

Preglednica 4

Vrsta goriva

Korekcijski koeficient CO2

Bencin

0,0277 Δm

Dizel

0,0383 Δm

4. CERTIFICIRANJE PRIHRANKOV EMISIJ CO2

Prihranki emisij CO2 [g CO2/km], ki naj bi jih homologacijski organ certificiral v skladu s členom 11 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 oziroma (EU) št. 427/2014, so prihranki, izračunani po formuli 14. Prihranki emisij CO2 se evidentirajo v certifikatu o homologaciji za vsako različico vozila, opremljeno z 48-voltnim motornim generatorjem in 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC.

Formula 14

pri čemer je/so

	prihranki emisij CO2 , kot je določeno po formuli 8 v točki 3.2,
	negotovost prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe 48-voltnega motornega generatorja z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC, izračunana po formuli 12 v točki 3.3

7.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 258/27

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/1168

z dne 6. avgusta 2020

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/587 glede učinkovite zunanje osvetlitve vozila z uporabo svetlečih diod v osebnih avtomobilih, ki lahko delujejo na nekatera alternativna goriva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Proizvajalci FCA Italy S.p.A, Jaguar Land Rover LTD, OPEL Automobile GmbH-PSA, Automobiles Citroen, Automobiles Peugeot, PSA Automobiles SA, Renault, Škoda Auto a.s in Ford-Werke GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložniki) so 19. novembra 2019 skupno vložili zahtevo v skladu s členom 12a Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 (2) za spremembo Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/587 (3) tako, da bi učinkovita zunanja osvetlitev vozila z uporabo svetlečih diod (LED), ki je na podlagi navedenega sklepa odobrena kot inovativna tehnologija, zajemala osvetlitev pri osebnih avtomobilih, ki lahko delujejo na nekatera alternativna goriva.

(2)

Vložniki predvsem predlagajo, da bi Izvedbeni sklep (EU) 2016/587 zajemal učinkovito zunanjo osvetlitev vozila z uporabo svetlečih diod v osebnih avtomobilih, ki lahko delujejo na utekočinjeni naftni plin (UNP), stisnjeni zemeljski plin (SZP) ali etanol (E85), in da bi se ustrezno prilagodili nekateri faktorji v metodologiji testiranja za določanje prihrankov emisij CO2.

(3)

Komisija je vlogo ocenila v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/631, Izvedbeno uredbo (EU) št. 725/2011 ter tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (različico iz julija 2018) (6).

(4)

Glede na naraščajočo uporabo UNP in SZP v novih osebnih avtomobilih je primerno pojasniti, da bi bilo treba prihranke emisij CO2, ki izhajajo iz uporabe učinkovite zunanje osvetlitve vozila z uporabo svetlečih diod v vozilih, ki lahko delujejo na taka goriva, šteti za prihranke emisij CO2, ki jih je mogoče pripisati inovativni tehnologiji.

(5)

Glede avtomobilov, ki delujejo na UNP in SZP se, če se doda nekaj posebnih faktorjev za gorivo, metodologija preskušanja iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/587 šteje za primerno za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi osvetlitve s svetlečimi diodami v osebnih avtomobilih, ki delujejo na ta goriva.

(6)	Kar zadeva E85, se to gorivo zaradi omejene razpoložljivosti na trgu Unije kot celote za namene metodologije določanja prihrankov emisij CO2 ne bi smelo razlikovati od bencina.

(7)	Izvedbeni sklep (EU) 2016/587 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2016/587 se spremeni:

(1)

odstavek 1 člena 2 se spremeni:

(a)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1. Proizvajalec lahko vloži vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi enega ali več sistemov zunanje osvetlitve z LED, namenjenih za uporabo v vozilih kategorije M1 z motorjem z notranjim zgorevanjem ali v hibridnih električnih vozilih kategorije M1 brez zunanjega polnjenja (NOVC-HEV), ki so v skladu s točko 3 odstavka 5.3.2 Priloge 8 k Pravilniku št. 101 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, vključno s takimi vozili, ki lahko poleg bencina ali dizelskega goriva delujejo na utekočinjeni naftni plin (UNP), stisnjeni zemeljski plin (SZP) ali E85 ali na kombinacijo teh goriv, če so vozila opremljena z eno od naslednjih svetilk z LED ali njihovo kombinacijo:“;

(b)	v drugem pododstavku se sklic na člen 9(1) nadomesti s „členu 9(1)(a)“;

(2)

v členu 3 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3. Če so svetilke z LED kot učinkovita zunanja osvetlitev vozila vgrajene v vozilo z dvogorivnim motorjem ali vozilo s prilagodljivim tipom goriva, homologacijski organ evidentira prihranke emisij CO2, kot sledi:

(a)	pri vozilu z dvogorivnim motorjem, ki uporablja bencin in plinasta goriva, vrednost prihrankov emisij CO2 glede na UNP ali SZP;

(b)	pri vozilu s prilagodljivim tipom goriva, ki uporablja bencin in E85, vrednost prihrankov emisij CO2 glede na bencin.

4. Certificirani prihranki emisij CO2, evidentirani glede na kodo ekološke inovacije ‚19‘, se lahko pri izračunu povprečnih specifičnih emisij proizvajalcev upoštevajo samo do 31. decembra 2020.“;

(3)

Priloga se spremeni:

(a)

točka 2 se spremeni:

(i)	vnos CF se nadomesti z naslednjim: „CF – pretvorbeni faktor, kot je opredeljen v preglednici 3“;

(ii)	vnos VPe se nadomesti z naslednjim: „VPe – poraba dejanske moči, kot je opredeljena v preglednici 2“;

(b)

v točki 6 se vnos VPe, vključno s preglednico 2, in vnos CF, vključno s preglednico 3, nadomestita z naslednjim:

„VPe: poraba dejanske moči, kot je opredeljena v preglednici 2

Preglednica 2

Poraba dejanske moči

Tip motorja	Poraba dejanske moči (Vpe) [l/kWh]
bencin/E85	0,264
bencin/E85 s turbinskim polnilnikom	0,280
dizelsko gorivo	0,220
UNP	0,342
UNP s turbinskim polnilnikom	0,363
	Poraba dejanske moči (Vpe) [m3/kWh]
SZP (G20)	0,259
SZP (G20) s turbinskim polnilnikom	0,275

CF: pretvorbeni faktor, kot je opredeljen v preglednici 3

Preglednica 3

Pretvorbeni faktor goriva

Vrsta goriva	Pretvorbeni faktor (CF) [gCO2/l]
bencin/E85	2 330
dizelsko gorivo	2 640
UNP	1 629
	Pretvorbeni faktor (CF) [gCO2/m3]
SZP (G20)	1 795 “

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 6. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 111, 25.4.2019, str. 13.

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/587 z dne 14. aprila 2016 o odobritvi tehnologije, ki se uporablja pri učinkoviti zunanji osvetlitvi vozila z uporabo svetlečih diod, kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 101, 16.4.2016, str. 17).

(4) Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).

(6) https://circabc.europa.eu/sd/a/a19b42c8-8e87-4b24-a78b-9b70760f82a9/July%202018%20Technical%20Guidelines.pdf

7.8.2020

Uradni list Evropske unije

L 258/30

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik ZN št. 25 – Enotne določbe o homologaciji vzglavnikov, ločenih ali vgrajenih v sedeže vozil [2020/1169]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 1 sprememb 04 – datum začetka veljavnosti: 15. junij 2015

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Vloga za podelitev homologacije

Oznake

Homologacija

Splošne specifikacije

Preskusi

Skladnost proizvodnje

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Sprememba in razširitev homologacije tipa vzglavnika

11.

Navodila

12.

Dokončno prenehanje proizvodnje

13.

Prehodne določbe

14.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

Priloga 1 -

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vzglavnika, ločenega ali vgrajenega v sedež v skladu s Pravilnikom št. 25

Priloga 2 -

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga 3 -

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Priloga 4 -

Določanje višine in širine vzglavnika

Priloga 5 -

Podrobnosti črt in meritev, opravljenih med preskusom

Priloga 6 -

Preskusni postopek za preverjanje porazdelitve energije

Priloga 7 –

Določanje mere „A“ rež pri vzglavnikih

1. PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik se uporablja za vzglavnike, skladne z enim od tipov iz odstavka 2.2 (1).

1.1.1

Ne uporablja se za vzglavnike, ki se lahko vgradijo v zložljive sedeže ali sedeže, obrnjene vstran ali nazaj.

1.1.2

Uporablja se za naslone sedežev, ki so zasnovani tako, da služijo tudi kot vzglavniki, kot je določeno v odstavku 2.2.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku

2.1

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil na motorni pogon, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.1.1

obliki in notranjih merah karoserije vozila, ki sestavlja prostor za potnike,

2.1.2

tipih in merah sedežev,

2.1.3

tipu in merah pritrdilnih elementov vzglavnikov in ustreznih delov konstrukcije vozila v primeru, ko je vzglavnik pritrjen neposredno na konstrukcijo vozila;

2.2

„vzglavnik“ pomeni pripomoček, katerega namen je omejiti premik glave odrasle osebe nazaj glede na trup, da se zmanjša nevarnost poškodb vratnih vretenc te osebe v primeru nesreče;

2.2.1

„vgrajen vzglavnik“ pomeni vzglavnik, ki ga tvori zgornji del naslona sedeža. Vzglavniki, ki ustrezajo opredelitvam iz odstavkov 2.2.2 in 2.2.3, vendar jih je mogoče ločiti od sedeža ali konstrukcije vozila samo z orodjem ali z delno ali popolno odstranitvijo sedežne prevleke;

2.2.2

„odstranljiv vzglavnik“ pomeni vzglavnik, ki je sestavni del, ločljiv od sedeža, zasnovan tako, da ga je mogoče vstaviti v konstrukcijo naslona sedeža in v tem položaju tudi blokirati;

2.2.3

„ločen vzglavnik“ pomeni vzglavnik, ki je ločen sestavni del sedeža, zasnovan tako, da ga je mogoče vstaviti v konstrukcijo vozila in/ali v tem položaju tudi blokirati;

2.3

„tip sedeža“ pomeni kategorijo sedežev, ki se ne razlikujejo po svojih merah, ogrodju ali polnilu, lahko pa se razlikujejo po površinski obdelavi in barvi;

2.4

„tip vzglavnika“ pomeni kategorijo vzglavnikov, ki se ne razlikujejo po svojih merah, ogrodju ali polnilu, lahko pa se razlikujejo po površinski obdelavi, barvi in prevleki;

2.5

„referenčna točka“ sedeža („točka H“) (glej Prilogo 3 k temu pravilniku) pomeni črto teoretične osi vrtenja med spodnjimi okončinami in trupom človeškega telesa, ki ga ponazarja lutka, v navpični vzdolžni ravnini v razmerju do sedeža;

2.6

„referenčna črta“ pomeni ravno črto, ki na preskusni lutki z maso in merami 50. percentila odrasle moške populacije ali na preskusni lutki z enakimi značilnostmi poteka skozi stikališče nog z medenico in stikališče vratu s prsnim košem. Na lutki iz Priloge 3 k temu pravilniku je za določanje točke H sedeža referenčna črta tista, ki je prikazana na sliki 1 v dodatku k navedeni prilogi;

2.7

„črta glave“ pomeni ravno črto, ki poteka skozi težišče glave in skozi stikališče vratu s prsnim košem. Ko je glava v stanju mirovanja, je črta glave podaljšek referenčne črte;

2.8

„zložljiv sedež“ pomeni pomožni sedež za občasno uporabo, ki je navadno zložen;

2.9

„sistem za nastavljanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v položaj, ki ustreza obliki telesa sedeče osebe.

Ta naprava lahko zlasti omogoča:

2.9.1

vzdolžni premik;

2.9.2

navpični premik;

2.9.3

kotni premik;

2.10

„sistem za premikanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegov del brez fiksnega vmesnega položaja premakne ali zavrti za lažji dostop do prostora za zadevnim sedežem.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za podelitev homologacije vloži lastnik blagovnega imena ali znamke sedeža ali vzglavnika ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti:

3.2.1

podroben opis vzglavnika, v katerem je zlasti navedena vrsta polnilnega materiala ali materialov ter po potrebi položaj in lastnosti opor in pritrdišč za tip ali tipe sedežev, za katere se zahteva homologacija vzglavnika;

3.2.2

za „odstranljiv“ vzglavnik (glej opredelitev iz odstavka 2.2.2):

3.2.2.1

podroben opis tipa ali tipov sedežev, za katere se zahteva homologacija vzglavnika,

3.2.2.2

podatki, ki označujejo tip ali tipe vozila, v katerega bodo vgrajeni sedeži iz odstavka 3.2.2.1;

3.2.3

za „ločen“ vzglavnik (glej opredelitev iz odstavka 2.2.3):

3.2.3.1

podroben opis strukturnega dela, na katerega se bo predvidoma pritrdil vzglavnik,

3.2.3.2

podatke, ki označujejo tip vozila, v katerega se bodo namestili vzglavniki,

3.2.3.3

merske risbe značilnih delov konstrukcije in vzglavnika, ki morajo prikazovati predvideno mesto za homologacijsko številko glede na krog homologacijske oznake;

3.2.4

merske risbe značilnih delov sedeža in vzglavnika. Risbe morajo prikazovati predvideno mesto za homologacijsko številko glede na krog homologacijske oznake.

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predložijo:

3.3.1

pri vgrajenem vzglavniku (glej opredelitev iz odstavka 2.2.1) štirje celotni sedeži;

3.3.2

pri odstranljivem vzglavniku (glej opredelitev iz odstavka 2.2.2):

3.3.2.1

dva sedeža za vsakega od tipov, na katere se bodo namestili vzglavniki;

3.3.2.2

4 + 2N vzglavnikov, pri čemer je N število tipov sedeža, na katerega se bo namestil vzglavnik.

3.3.3

pri ločenem vzglavniku (glej opredelitev iz odstavka 2.2.3) trije vzglavniki in ustrezen del konstrukcije vozila ali celotno vozilo.

3.4

Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse, lahko zahteva:

3.4.1

predložitev določenih delov ali določenih vzorcev uporabljenih materialov in/ali

3.4.2

predložitev tipa ali tipov vozil iz odstavka 3.2.2.2.

4. OZNAKE

4.1

Naprave, predložene v homologacijo, morajo:

4.1.1

biti jasno in neizbrisno označene z blagovnim imenom ali znamko vložnika vloge za homologacijo;

4.1.2

imeti na mestu, prikazanem na risbah iz odstavkov 3.2.3.3 ali 3.2.4, dovolj prostora za homologacijsko oznako.

4.2

Pri vgrajenih ali odstranljivih vzglavnikih (glej opredelitvi iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2) so lahko oznake iz odstavkov 4.1.1 in 4.1.2 natisnjene na etiketah na mestu, prikazanem na risbah iz odstavka 3.2.4.

5. HOMOLOGACIJA

5.1

Če tip vzglavnika, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6 in 7, se homologacija navedenega tipa vzglavnika podeli.

5.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 03, kar ustreza spremembam 03, ki so začele veljati 20. novembra 1989) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti te številke drugemu tipu vzglavnika.

5.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vzglavnika v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.4

Na vsakem vzglavniku iz odstavkov 2.2.1, 2.2.2 in 2.2.3, homologiranem po tem pravilniku, ločenem ali vgrajenem v sedež, je nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

5.4.2

homologacijske številke in

5.4.3

v primeru vzglavnika, ki je vgrajen v naslon sedeža, pred homologacijsko številko navedene številke tega pravilnika, črke „R“ in pomišljaja.

5.5

Homologacijska oznaka se namesti na mesto iz odstavka 4.1.2.

5.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

5.7

V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri homologacijskih oznak.

6. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1

Vzglavnik ne sme predstavljati dodatne nevarnosti za osebe v vozilu. Še zlasti ne sme v nobenem položaju uporabe imeti nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki bi lahko povečali tveganje ali resnost poškodb oseb v vozilu. Deli vzglavnika na območju udarca, opredeljenem spodaj, morajo biti sposobni porazdeliti energijo na način, opisan v Prilogi 6 k temu pravilniku.

6.1.1

Območje udarca je bočno omejeno z dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki sta vsaka na eni strani oddaljeni 70 mm od simetralne ravnine preskušanega sedeža.

6.1.2

Območje udarca je v višino omejeno do dela vzglavnika, ki je nad ravnino, pravokotno na referenčno črto R in 635 mm oddaljeno od točke H.

6.1.3

Z odstopanjem od zgoraj navedenih določb zahteve v zvezi z absorpcijo energije ne veljajo za zadnje strani vzglavnikov tistih sedežev, za katerimi ni drugih sedežev.

6.2

Deli sprednje in zadnje strani vzglavnika, razen delov zadnje strani vzglavnikov, zasnovanih za namestitev v sedeže, za katerimi ni nobenih drugih sedežnih mest, ki so zunaj navpične vzdolžne ravnine, opredeljene zgoraj, morajo biti oblazinjeni tako, da ni mogoč neposreden stik glave s sestavnimi deli konstrukcije, ki morajo imeti na tistih predelih, ki se jih je mogoče dotakniti s kroglo premera 165 mm, polmer ukrivljenosti najmanj 5 mm.

Ta zahteva velja za izpolnjeno tudi, če ti sestavni deli opravijo preskus absorpcije energije, opisan v Prilogi 6 k temu pravilniku. Če so zgoraj navedeni deli vzglavnikov in njihovi nosilci prekriti z materialom s trdoto, manjšo od 50 po Shoru (A), se zahteve iz tega odstavka z izjemo tistih v zvezi z absorpcijo energije, kot je opisana v Prilogi 6 k temu pravilniku, uporabljajo samo pri togih delih.

6.3

Vzglavnik mora biti pritrjen na sedež ali, kadar je ustrezno, na konstrukcijo vozila tako, da noben tog ali nevaren del ne štrli iz oblazinjenja vzglavnika, iz pritrdišča ali iz naslona sedeža kot posledica pritiska, ki ga povzroči glava med preskusom.

6.4

Višina vzglavnika, izmerjena v skladu z zahtevami iz odstavka 7.2, ustreza naslednjim specifikacijam:

6.4.1

Višina vzglavnikov se izmeri, kot je opisano v odstavku 7.2 spodaj.

6.4.2

Vzglavniki, katerih višina ni nastavljiva, pri sprednjih sedežih ne smejo biti nižji od 800 mm, pri drugih sedežih pa ne nižji od 750 mm.

6.4.3

Vzglavniki, katerih višina je nastavljiva:

6.4.3.1

pri sprednjih sedežih ne smejo biti nižji od 800 mm, pri drugih sedežih pa ne nižji od 750 mm; ta vrednost se dobi v položaju, ki je med najvišjim in najnižjim nastavljivim položajem;

6.4.3.2

v nobenem „položaju uporabe“ višina ne sme biti manjša od 750 mm;

6.4.3.3

pri sedežih, ki niso sprednji sedeži, so vzglavniki lahko takšni, da se lahko nastavijo v položaj z višino manj kot 750 mm, če je takšen položaj osebi v vozilu jasno prepoznaven kot tak, ki ni namenjen uporabi naslona za glavo;

6.4.3.4

pri sprednjih sedežih so vzglavniki lahko takšni, da se lahko, ko sedež ni zaseden, samodejno premaknejo v položaj z višino manj kot 750 mm, če se samodejno povrnejo v položaj uporabe, ko je sedež zaseden.

6.4.4

Mere iz odstavkov 6.4.2 in 6.4.3.1 so lahko manj kot 800 mm pri sprednjih sedežih in manj kot 750 mm pri drugih sedežih, da je razdalja med vzglavnikom in notranjo površino strehe, okni ali katerim koli delom konstrukcije vozila dovolj velika; vendar ta razdalja ne sme presegati 25 mm. Pri sedežih, opremljenih s sistemi za premikanje in/ali nastavljanje, to velja za vse položaje sedeža. Poleg tega, z odstopanjem od odstavka 6.4.3.2, v nobenem „položaju uporabe“ višina ne sme biti manjša od 700 mm.

6.4.5

Z odstopanjem od zahtev glede višine iz odstavkov 6.4.2 in 6.4.3.1 višina vzglavnikov, zasnovanih za zadnje sredinske sedeže ali sedežna mesta, ne sme biti manjša od 700 mm.

6.5

Višina naprave za naslanjanje glave, izmerjena v skladu z odstavkom 7.2, pri vzglavniku z nastavljivo višino ne sme biti manjša od 100 mm.

6.6

Reža med naslonom sedeža in vzglavnikom pri napravi, ki nima nastavljive višine, ne sme biti večja od 60 mm.

6.6.1

Vzglavnik z nastavljivo višino sme biti v svojem najnižjem položaju oddaljen največ 25 mm od vrha naslona sedeža.

6.6.2

Pri vzglavniku, ki ni nastavljiv po višini, se upošteva območje:

6.6.2.1

nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, na razdalji 540 mm od točke R in

6.6.2.2

med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki potekata na razdalji 85 mm na vsaki strani referenčne črte.

Na tem območju so dovoljene reže, ki imajo ne glede na svojo obliko razdaljo „a“, izmerjeno v skladu z odstavkom 7.5, večjo od 60 mm, če so po dodatnem preskusu v skladu z odstavkom 7.4.3.4 še vedno izpolnjene zahteve iz odstavka 7.4.3.6.

6.6.3

Pri vzglavnikih z nastavljivo višino so na delu naprave, ki služi kot vzglavnik, dovoljene reže, ki imajo ne glede na svojo obliko razdaljo „a“, izmerjeno v skladu z odstavkom 7.5, večjo od 60 mm, če so po dodatnem preskusu v skladu z odstavkom 7.4.3.4 še vedno izpolnjene zahteve iz odstavka 7.4.3.6.

6.7

Širina vzglavnika mora biti takšna, da zagotavlja ustrezno podporo za glavo osebe v običajnem sedečem položaju. V ravnini merjenja širine, opredeljene v odstavku 7.3, mora vzglavnik zajemati območje, ki sega najmanj 85 mm na vsako stran simetralne ravnine sedeža, za katerega je vzglavnik namenjen, pri čemer se ta razdalja izmeri, kot je določeno v odstavku 7.3.

6.8

Vzglavnik in njegovo pritrdišče morata biti takšna, da je največji premik glave nazaj, ki ga dovoljuje vzglavnik in ki se izmeri v skladu s statičnim postopkom iz odstavka 7.4 spodaj, manjši od 102 mm.

6.9

Vzglavnik in njegovo pritrdišče morata biti dovolj trdna, da uspešno vzdržita obremenitev iz odstavka 7.4.3.7.

6.10

Če je vzglavnik nastavljiv po višini, največje dovoljene višine za uporabo ne sme biti mogoče preseči drugače kot z namernim delovanjem uporabnika, ki presega postopek nastavitve.

7. PRESKUSI

7.1

Določanje referenčne točke (točke H) sedeža, v katerega je vgrajen vzglavnik

Ta točka se določi v skladu z zahtevami iz Priloge 3 k temu pravilniku.

7.2

Določanje višine vzglavnika

7.2.1

Vse črte potekajo v simetralni ravnini preskušanega sedeža, sečišče te ravnine s sedežem pa določa obris vzglavnika in naslona sedeža (glej sliko 1 v Prilogi 4 k temu pravilniku).

7.2.2

Preskusno lutko z merami 50. percentila odrasle moške populacije ali preskusno lutko iz Priloge 3 k temu pravilniku se postavi na sedež v običajen položaj. Naslon sedeža, če je nastavljiv, se zaskoči v položaj, ki ustreza vzvratnemu nagibu referenčne črte trupa preskusne lutke, pod kotom, ki je čim bližje kotu 25° od navpične ravnine.

7.2.3

Projekcija referenčne črte preskusne lutke iz Priloge 3 se za preskušani sedež nariše v ravnini, določeni v odstavku 7.2.1. Tangenta S do vrha vzglavnika se nariše pravokotno na referenčno črto.

7.2.4

Razdalja h od točke H do tangente S je višina, ki jo je treba upoštevati pri izpolnjevanju zahteve iz odstavka 6.4.

7.3

Določanje širine vzglavnika (glej sliko 2 v Prilogi 4 k temu pravilniku)

7.3.1

Ravnina S1, ki je pravokotna na referenčno črto in leži 65 mm pod tangento S, opredeljeno v odstavku 7.2.3, določa del vzglavnika, ki ga omejuje obris C. Smer premic, tangencialnih na C, ki predstavljata presečišče navpičnih ravnin (P in P’), vzporednih s simetralno ravnino preskušanega sedeža, z ravnino S1, se projicira v ravnino S1.

7.3.2

Širina vzglavnika, ki jo je treba upoštevati pri izvajanju zahteve iz odstavka 6.7, je razdalja L, ki ločuje projekciji ravnin P in P’ v ravnini S1.

7.3.3

Širina vzglavnika se po potrebi določi tudi na razdalji 635 mm nad referenčno točko sedeža, pri čemer se ta razdalja izmeri vzdolž referenčne črte.

7.4

Določanje učinkovitosti naprave

7.4.1

Učinkovitost vzglavnika se preverja s statičnim preskusom, ki je opisan v nadaljevanju.

7.4.2

Priprava preskusa

7.4.2.1

Če je vzglavnik nastavljiv, se nastavi v najvišji položaj.

7.4.2.2

Pri sedežni klopi, pri kateri je del podpornega okvirja ali ves podporni okvir (vključno z okvirjem vzglavnikov) skupen za več kot eno sedežno mesto, se preskus opravi hkrati za vsa navedena sedežna mesta.

7.4.2.3

Če je sedež ali naslon sedeža nastavljiv glede na vzglavnik, ki je pritrjen na konstrukcijo vozila, se nastavi v položaj, ki je po mnenju tehnične službe najbolj neugoden.

7.4.3

Preskušanje

7.4.3.1

Vse črte potekajo v navpični simetralni ravnini zadevnega sedeža (glej Prilogo 5 k temu pravilniku).

7.4.3.2

Projekcija referenčne črte R poteka v ravnini iz odstavka 7.4.3.1.

7.4.3.3

Premaknjena referenčna črta R1 se določi tako, da se na del, ki tvori hrbet preskusne lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku, deluje z začetno silo, ki povzroči navor 37,3 daNm v smeri nazaj okoli točke H.

7.4.3.4

S kroglasto glavo premera 165 mm se z začetno silo, ki povzroči navor 37,3 daNm okoli točke H, deluje pravokotno na premaknjeno referenčno črto R1 na razdalji 65 mm pod vrhom vzglavnika, pri čemer referenčna črta ostane v premaknjenem položaju R1 v skladu z zahtevami iz odstavka 7.4.3.3.

7.4.3.4.1

Če prisotnost rež preprečuje uporabo zgoraj opisane sile na razdalji 65 mm od vrha vzglavnika, se razdalja lahko zmanjša, tako da poteka os sile skozi središčnico elementa okvirja, ki je najbližje reži.

7.4.3.4.2

V primeru iz odstavkov 6.6.2 in 6.6.3 se preskus ponovi tako, da krogla premera 165 mm deluje na vsako režo s silo:

ki poteka skozi težišče najmanjšega dela reže vzdolž prečnih ravnin, vzporedno z referenčno črto, in ki povzroči navor 37,3 daNm okoli točke „R“.

7.4.3.5

Določi se tangenta Y na kroglasto glavo, ki je vzporedna s premaknjeno referenčno črto R1.

7.4.3.6

Izmeri se razdalja X med tangento Y in premaknjeno referenčno črto R1. Zahteva iz odstavka 6.8 se šteje za izpolnjeno, če je razdalja X manjša od 102 mm.

7.4.3.7

Samo v primerih, ko sila iz odstavka 7.4.3.4 deluje na razdalji 65 mm ali manj pod vrhom vzglavnika, se delovanje sile poveča na 89 daN, razen če se sedež ali naslon sedeža že pred tem zlomi.

7.5

Določitev razdalje „a“ rež pri vzglavniku (glej Prilogo 7 k temu pravilniku)

7.5.1

Razdalja „a“ se določi za vsako režo glede na sprednjo stran vzglavnika s pomočjo krogle s premerom 165 mm.

7.5.2

Krogla se postavi v stik z režo v točki na območju reže, ki dopušča največje ugreznjenje krogle brez obremenitve.

7.5.3

Razdalja med dotikališčema krogle z režo je razdalja „a“, ki se upošteva za ovrednotenje izpolnjevanja določb iz odstavkov 6.6.2 in 6.6.3.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1

Vsak vzglavnik ali sedež s homologacijsko oznako v skladu s Prilogo 2 mora biti skladen s homologiranim tipom vzglavnika in izpolnjevati pogoje iz odstavkov 6 in 7.

8.2

Zaradi preverjanja zgoraj navedene skladnosti se opravi zadostno število naključnih preskusov vzglavnikov iz serijske proizvodnje.

8.3

Pri preskusih se uporabijo vzglavniki, ki so bili ali bodo dani v prodajo.

8.4

Vzglavniki, izbrani za preverjanje skladnosti s homologiranim tipom, se preskusijo po postopku iz odstavka 7 tega pravilnika.

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologirani vzglavniki

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vzglavnika v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če vzglavniki, na katerih so oznake iz odstavka 5.4, ne opravijo naključnih pregledov ali niso skladni s homologiranim tipom.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VZGLAVNIKA

10.1

Vsaka sprememba tipa vzglavnika se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vzglavnika. Organ lahko potem:

10.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vzglavnik v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

10.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

10.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. NAVODILA

Vsakemu vzorcu, ki ustreza homologiranemu tipu vzglavnika, proizvajalec priloži podatke o tipih in lastnostih sedežev, za katere je vzglavnik homologiran. Če je vzglavnik nastavljiv, morajo biti postopki nastavitve in/ali sprostitve jasno navedeni v tem obvestilu.

12. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati vzglavnik, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13. PREHODNE DOLOČBE

13.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 04 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

13.2

Po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 04 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo ECE le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

13.3

Po 48 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 04 prenehajo veljati obstoječe homologacije v skladu s tem pravilnikom, razen za tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

14. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

(1) Za vzglavnike, ki so v skladu z določbami Pravilnika št. 17, se ne zahteva, da so v skladu z določbami tega pravilnika. Za sedeže vozil kategorije M2, katerih največja masa presega 3 500 kg, in vozil kategorije M3, homologiranih v skladu s Pravilnikom št. 80, se ne zahteva, da so v skladu z določbami tega pravilnika.

(2) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6 – http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

PRILOGA 1

Sporočilo

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

(1)	Izdal: naziv homologacijskega organa: … …

o: (2)	podeljeni homologaciji
	razširjeni homologaciji
	zavrnjeni homologaciji
	preklicani homologaciji
	dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa vzglavnika, ločenega ali vgrajenega v sedež v skladu s Pravilnikom št. 25

Št. homologacije: …

Št. razširitve: …

Blagovno ime ali znamka …

Ime proizvajalca …

Ime zastopnika proizvajalca, če obstaja …

Naslov …

Predloženo v homologacijo dne …

Tehnična služba, ki izvaja preskuse …

Kratek opis vzglavnika (3) 3 …

Tip in lastnosti sedežev, za katere je vzglavnik namenjen ali v katere je vgrajen …

Tipi vozil, za katere so namenjeni sedeži, za katere je vzglavnik zasnovan …

10.

Datum poročila, ki ga je izdala tehnična služba …

11.

Številka poročila, ki ga je izdala tehnična služba …

12.

Homologacija podeljena/zavrnjena/razširjena/preklicana (2) …

13.

Kraj …

14.

Datum …

15.

Podpis …

16.

Seznam dokumentov, shranjenih pri homologacijskem organu, ki je podelil homologacijo, se priloži temu sporočilu in se lahko pridobi na zahtevo.

(1) Distinguishing number of the country which has granted, extended, refused or withdrawn approval (see approval provisions in the Regulation).

(2) Neustrezno črtati.

(3) V primeru „vgrajenih“ ali „odstranljivih“ vzglavnikov (glej opredelitvi iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 tega pravilnika) te točke ni treba izpolniti, če se vse potrebne lastnosti in podatki vpišejo v točki 8.

PRILOGA 2

Namestitev homologacijskih oznak (*) *

Homologacijska oznaka za „vgrajen“ ali „odstranljiv“ tip vzglavnika (glej opredelitvi iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na enega ali več „vgrajenih“ ali „odstranljivih“ tipov vzglavnikov pomeni, da je bil tip vzglavnika homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 25 pod homologacijsko številko 032439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 25, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

Homologacijska oznaka za „ločen“ tip vzglavnika (glej opredelitev iz odstavka 2.2.3 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vzglavnik, pomeni, da je bil zadevni vzglavnik homologiran in da je „ločen“ vzglavnik, homologiran na Nizozemskem (E4) pod homologacijsko številko 032439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 25, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

(*) Homologacijska številka mora biti v bližini kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od nje.

PRILOGA 3

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih (1)

Dodatek 1 k Prilogi 3

Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ (naprava 3-D H) (2)

Dodatek 2 k Prilogi 3

Tridimenzionalni referenčni sistem (3)

Dodatek 3 k Prilogi 3

Referenčni podatki za sedežna mesta (4)

(1) Postopek je opisan v Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

(2) Naprava 3-D za določanje točke H je opisana v Dodatku 1 k Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

(3) Kot je opisan v Dodatku 2 k Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

(4) Kot so opisani v Dodatku 3 k Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

PRILOGA 4

Določanje višine in širine vzglavnika

PRILOGA 5

Podrobnosti črt in meritev, opravljenih med preskusom

______________ Obris začetnega položaja

- - - - - - - - - - - - Obris položaja pri obremenitvi

r: referenčna črta

r1: premaknjena referenčna črta

Navor točke F glede na r: 37,3 daNm

PRILOGA 6

Preskusni postopek za preverjanje porazdelitve energije

1. Namestitev, preskuševalna naprava, naprave za beleženje merilnih rezultatov in postopek

1.1 Namestitev

Vzglavnik, prekrit z materialom, ki porazdeli energijo, se pritrdi in preskuša na sedežu ali delu konstrukcije vozila, v katerega je vgrajen. Del konstrukcije se trdno pritrdi na preskuševalno napravo, da se pri udarcu ne more premakniti, površina, na kateri leži, pa je v približno vodoravni legi, če ni posebnih specifikacij, za kar so navedeni razlogi. Naslon sedeža, če je nastavljiv, se nastavi v položaj iz odstavka 7.2.2 tega pravilnika.

Vzglavnik se pritrdi na naslon sedeža, kakor je pritrjen v vozilu. V primeru ločenega vzglavnika se ta pritrdi na tisti del konstrukcije vozila, na katerega je običajno pritrjen.

Če je vzglavnik nastavljiv, se nastavi v najbolj neugoden položaj, ki ga dopušča naprava za nastavitev.

1.2 Preskuševalna naprava

1.2.1

To napravo sestavlja nihalo, katerega os je vpeta v kroglični ležaj in katerega zmanjšana masa (*) v središču udarca je 6,8 kg. Spodnji konec nihala je toga udarna glava s premerom 165 mm, katere središče je enako središču udarca nihala.

1.2.2

Udarna glava je opremljena z dvema merilcema pospeška in z merilcem hitrosti, s katerimi je mogoče izmeriti vrednosti v smeri udarca.

1.3 Naprave za beleženje merilnih rezultatov

Uporabljene naprave za beleženje merilnih rezultatov so takšne, da omogočajo meritve z naslednjo točnostjo:

1.3.1

Pospešek:

točnost = ± 5 % dejanske vrednosti

frekvenčni razred merilne verige: CFC 600, ki ustreza značilnostim standarda ISO 6487 (1987);

prečna občutljivost ≤ 5 % najnižje točke na skali.

1.3.2

Hitrost:

točnost = ±2,5 % dejanske vrednosti;

občutljivost = 0,5 km/h

1.3.3

Beleženje časa:

naprava omogoča beleženje poteka celotnega preskusa in točnost odčitavanja na tisočinko sekunde:

v zapisu podatkov, ki se uporabljajo za analizo preskusa, se zabeleži začetek udarca v trenutku prvega stika med udarno glavo in preskušanim elementom.

1.4 Preskusni postopek

1.4.1

Ko je vzglavnik nameščen in nastavljen, kot je navedeno v odstavku 1.1 te priloge, se v točkah, ki jih izbere laboratorij, udarec izvede na območju za udarce iz odstavka 6.1 tega pravilnika in po možnosti zunaj območja za udarce iz odstavka 6.2 tega pravilnika na površinah s polmerom ukrivljenosti manj kot 5 mm.

1.4.1.1

Na zadnji površini je smer udarca od zadnjega proti sprednjemu delu v vzdolžni ravnini pod kotom 45° na navpično ravnino.

1.4.1.2

Na sprednji površini je smer udarca od sprednjega proti zadnjemu delu v vzdolžni ravnini vodoravna.

1.4.1.3

Sprednje in zadnje mesto udarca sta omejena z vodoravno ravnino, ki je tangencialna na vrh vzglavnika, kot je določeno v odstavku 7.2 tega pravilnika.

1.4.2

Udarna glava mora udariti ob preskušani predmet s hitrostjo 24,1 km/h; ta hitrost se doseže s samo energijo nihala ali dodatno pogonsko napravo.

2. Rezultati

Pri preskusih, opravljenih po zgoraj opisanem postopku, pojemek udarne glave ne sme biti večji od 80 g v neprekinjenem časovnem obdobju, ki ne traja več kot 3 milisekunde. Za vrednost pojemka se upošteva povprečje odčitanih vrednosti obeh merilcev pospeška.

3. Enakovredni postopki

3.1

Dovoljeni so enakovredni preskusni postopki pod pogojem, da je z njimi zlasti mogoče dobiti rezultate iz odstavka 2, elementi preskuševalne naprave pa so lahko različno usmerjeni, če se upoštevajo ustrezni koti med vzglavnikom in smerjo udarca.

3.2

Enakovrednost metode, drugačne od opisane v odstavku 1, mora dokazati oseba, ki takšno metodo uporablja.

(*) Razmerje med zmanjšano maso „mr“ nihala in skupno maso „m“ nihala na razdalji „a“ med središčem udarca in osjo vrtenja ter na razdalji „l“ med težiščem in osjo vrtenja je izraženo s formulo: mr = m (l/a)

PRILOGA 7

Določanje mere „a“ rež pri vzglavnikih

(glej odstavka 6.6.2 in 6.6.3 tega pravilnika)

Opomba:

Presek A–A je v točki območja reže, ki dopušča največje ugreznjenje krogle brez kakršne koli obremenitve.

Opomba:

Presek A–A je v točki območja reže, ki dopušča največje ugreznjenje krogle, brez kakršne koli obremenitve.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 258

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 7. avgust 2020

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1163 z dne 6. avgusta 2020 o odobritvi dajanja na trg prahu iz gob, ki vsebuje vitamin D2, kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1164 z dne 6. avgusta 2020 o začasnem odstopanju od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 v zvezi z ukrepi za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Agrilus planipennis Fairmaire iz Kanade in Združenih držav Amerike v Unijo in njegovega širjenja v Uniji	6
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1165 z dne 6. avgusta 2020 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/353 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	9
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1166 z dne 6. avgusta 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Združene države Amerike na seznamu tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco ( 1 )	11
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1167 z dne 6. avgusta 2020 o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motornem generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem ter nekaterih hibridnih električnih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih, kot inovativne tehnologije v skladu z Uredbo (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	15
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1168 z dne 6. avgusta 2020 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2016/587 glede učinkovite zunanje osvetlitve vozila z uporabo svetlečih diod v osebnih avtomobilih, ki lahko delujejo na nekatera alternativna goriva ( 1 )	27
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik ZN št. 25 – Enotne določbe o homologaciji vzglavnikov, ločenih ali vgrajenih v sedeže vozil [2020/1169]	30

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1566 z dne 18. oktobra 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), kot krmni dodatek za odstavljene pujske in manj pomembne vrste prašičev (odstavljenih) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1453/2004 (imetnik dovoljenja Andrès Pintaluba S.A.) ( UL L 262 19.10.2018 )	51


	(1) Besedilo velja za EGP.