(1)

Uredba Sveta (ES) št. 733/2008 (3) je določila najvišje dovoljene stopnje radioaktivnosti nekaterih kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav. Določila je tudi, da morajo države članice izvajati preverjanja takih proizvodov, da se zagotovi njihova skladnost s stopnjami radioaktivnosti iz navedene uredbe, preden se proizvod sprosti v prost pretok. Navedena uredba je prenehala veljati 31. marca 2020. Ker se Priporočilo Komisije 2003/274/Euratom (4) sklicuje na najvišje dovoljene stopnje radioaktivnosti, določene v navedeni uredbi Sveta, bi ga bilo treba spremeniti tako, da bi se sklicevalo na najvišje stopnje, določene v tej uredbi.

(2)

Po nesreči v jedrski elektrarni Černobil 26. aprila 1986 je prišlo do izpusta precejšnjih količin radioaktivnih elementov v ozračje, kar je prizadelo veliko tretjih držav. Ta kontaminacija morda še vedno predstavlja grožnjo za javno zdravje in zdravje živali v Uniji, zato je primerno sprejeti ukrepe na ravni Unije, da se zagotovi varnost krme in živil, ki izvirajo iz teh tretjih držav ali so bili iz njih poslani.

(3)

Člen 53(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 določa možnost sprejetja nekaterih ukrepov Unije za živila in krmo, ki se uvažajo iz tretje države, kadar je očitno, da bodo taka živila ali krma verjetno predstavljala resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje in da takega tveganja ni možno na zadovoljiv način obvladati z ukrepi, ki jih sprejme(-jo) prizadeta(-e) država(-e) članica(-e). Komisija v skladu s prakso, sprejeto po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima in uvedeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 297/2011 (5), da bi se s členom 53(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 178/2002 zagotovila podlaga za te ukrepe, predlaga uvedbo nadaljnjih ukrepov na podlagi navedene določbe.

(4)

Skupina izvedencev iz člena 31 Pogodbe Euratom je v svojih mnenjih z dne 15. novembra 2018 (6) in 13. junija 2019 (7) potrdila, da trenutno veljavni najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnosti za radioaktivni cezij v višini 370 Bq/kg za mleko, mlečne proizvode in „hrano za dojenčke“ ter 600 Bq/kg za vse druge proizvode zagotavljata ustrezno raven zaščite. Ker se izraz „hrana za dojenčke“ v mnenjih skupine izvedencev nanaša na hrano za otroke do tretjega leta starosti, je ustrezno uporabiti izraz „hrana za dojenčke in majhne otroke“ v skladu z opredelitvama dojenčkov in majhnih otrok iz člena 2(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Drugi proizvodi, za katere se uporablja najvišja stopnja 600 Bq/kg, so živila, vključno z manj pomembnimi živili, razen hrane za dojenčke in majhne otroke, ter krma v smislu člena 1 Uredbe Sveta (Euratom) 2016/52 (9).

(5)

Nekateri kmetijski proizvodi iz tretjih držav, ki jih je prizadela nesreča v Černobilu, so še vedno kontaminirani z radioaktivnim cezijem, katerega radioaktivnost presega zgoraj navedene najvišje dovoljene stopnje. Ugotovitve v zadnjih letih dokazujejo, da je kontaminacija s cezijem-137 po nesreči v Černobilu še vedno visoka pri številnih proizvodih, ki izvirajo iz vrst, ki živijo in rastejo v gozdovih in na gozdnatih površinah. To je povezano s stalnimi znatnimi stopnjami radioaktivnega cezija v tem ekosistemu in njegovo 30-letno razpolovno dobo.

(6)

Medtem ko je radionuklid cezij-134 z dvoletno razpolovno dobo po nesreči v Černobilu popolnoma razpadel, je primerno, da se najvišja stopnja nanaša samo na cezij-137, saj z analitičnega vidika analiza cezija-134 predstavlja dodatno breme.

(7)

Primeri neskladnosti z najvišjimi stopnjami so bili v zadnjih desetih letih priglašeni v sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) v zvezi s pošiljkami gob, uvoženih iz številnih tretjih držav. V zadnjih desetih letih je bilo v sistem RASFF priglašenih nekaj neskladnosti z najvišjimi stopnjami v zvezi s pošiljkami brusnic, borovnic in drugega sadja ter proizvodov iz sadja rodu Vaccinium ter neskladnost v zvezi z mesom divjadi.

(8)

To pomeni, da so živila in krma, ki se uvažajo iz nekaterih tretjih držav, morda kontaminirani z radioaktivnim elementom, zato bi verjetno lahko predstavljala tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje in je torej treba ukrepati na ravni Unije, še preden navedeni proizvodi vstopijo na trg Unije.

(9)

Uredba Komisije (ES) št. 1635/2006 (10) določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 733/2008. Od držav članic zahteva, da zagotovijo, da pristojni organi tretjih držav, ki jih je prizadela nesreča v Černobilu, za nekatere kmetijske proizvode izdajajo izvozna potrdila, ki potrjujejo, da proizvodi, ki jih spremljajo, ne presegajo najvišjih dovoljenih ravni iz Uredbe (ES) št. 733/2008. Zadevne tretje države so navedene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1635/2006.

(10)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1609/2000 (11) je določen seznam proizvodov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 733/2008.

(11)

Uredba (EU) 2017/625 v enotni zakonodajni okvir vključuje pravila, ki se uporabljajo za uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo, da se preveri skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, in ureja obveznosti predložitve nekaterih kategorij blaga iz nekaterih tretjih držav na mejnih kontrolnih točkah za uradni nadzor, ki se izvede pred njihovim vstopom v Unijo.

(12)

Da bi se olajšalo izvajanje uradnega nadzora pri vstopu v Unijo, je primerno določiti enotni vzorec uradnega spričevala za vstop v Unijo za živila in krmo, za katere veljajo posebni pogoji za vstop v Unijo.

(13)

Uradna spričevala bi bilo treba izdati na papirju ali v elektronski obliki. Zato je poleg zahtev iz poglavja VII naslova II Uredbe (EU) 2017/625 primerno določiti skupne zahteve glede izdaje uradnih spričeval za oba primera. V zvezi s tem točka (f) prvega odstavka člena 90 navedene uredbe določa, da Komisija sprejme pravila za izdajanje elektronskih spričeval in uporabo elektronskih podpisov, tudi v zvezi z uradnimi spričevali, izdanimi v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega bi bilo treba opredeliti določbe, s katerimi bi se zagotovilo, da se zahteve za uradna spričevala, ki niso predložena v sistemu upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), kot so določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/628 (12), uporabljajo tudi za uradna spričevala, izdana v skladu s to uredbo.

(14)

Da bi se izognili nepravilni uporabi in zlorabam, je pomembno opredeliti primere, v katerih se lahko izda nadomestno uradno spričevalo, in zahteve, ki jih mora tako spričevalo izpolnjevati. Taki primeri so bili določeni v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628 v zvezi z uradnimi spričevali, izdanimi v skladu z navedeno uredbo. Za zagotovitev skladnega pristopa je primerno določiti, da bi se morala v primeru izdaje nadomestnih spričeval uradna spričevala, izdana v skladu s to uredbo, nadomestiti v skladu s postopki za nadomestna spričevala, določenimi v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628.

(15)

Zaradi dolgotrajnih učinkov radioaktivne kontaminacije je primerno, da se seznam tretjih držav, ki jih je prizadela nesreča v Černobilu, na tej stopnji ne spreminja. Bolgarija in Romunija, ki sta medtem postali državi članici, na ta seznam torej ne bi smeli biti vključeni. Na seznam ne bi smela biti vključena niti Lihtenštajn in Norveška, ki sta del Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in zato zanju zadevni nadzori ne veljajo. Pregled te uredbe v zvezi s seznamom prizadetih tretjih držav bi bilo treba opraviti do 31. marca 2030. Pred tem se lahko vzporedno ukrepi prilagodijo za vsako posamezno državo, če podrobnejša analiza stopnje kontaminacije v zadevni državi pokaže nižje stopnje.

(16)

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska je bilo dodano na seznam držav, za katere velja Uredba (ES) št. 733/2008 v okviru Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/595 (13) od dne, ko je pravo Unije prenehalo veljati v Združenem kraljestvu in za Združeno kraljestvo. Uredba (ES) št. 733/2008 je bila pozneje vključena v Prilogo 2 k Protokolu o Irski in Severni Irski k Sporazumu o izstopu (14). V skladu s členom 6(3) Sporazuma o izstopu to sklicevanje vključuje tudi Uredbo (ES) št. 1635/2006. To pomeni, da mora Združeno kraljestvo za namene uporabe uredb (ES) št. 1635/2006 in (ES) št. 733/2008, skupaj z Uredbo (EU) 2019/595, ter te uredbe, ki nadomešča navedene akte, v zvezi s Severno Irsko uporabljati to uredbo tako, kot da bi Severna Irska bila država članica Unije. Severna Irska torej ne bi smela biti vključena v Prilogo I k tej uredbi, medtem ko je v navedeno prilogo treba vključiti preostali del Združenega kraljestva. Ker se ta uredba uporablja samo za tretje države, vključitev Združenega kraljestva v Prilogo velja šele od datuma, ko se pravo Unije v skladu s Sporazumom o izstopu v Združenem kraljestvu ne uporablja več.

(17)

Glede na izkušnje s sedanjimi nadzori in majhno število primerov, v katerih so najvišje dovoljene stopnje presežene, se šteje, da zadošča zahteva za pregled dokumentacije vseh pošiljk gob, razen gojenih gob, ter divjih brusnic, borovnic in drugega sadja ter proizvodov iz sadja rodu Vaccinium, h katerim je priloženo uradno spričevalo, pri 20 % pošiljk pa se ta pregled dopolni še s preverjanji istovetnosti in fizičnimi pregledi, vključno z laboratorijsko analizo prisotnosti radioaktivnega cezija.

(18)

Ker ta uredba nadomešča uredbi (ES) št. 1609/2000 in (ES) št. 1635/2006, je treba navedeni uredbi razveljaviti.

(19)

Za nemoten prehod na nove ukrepe je primerno določiti prehodne ukrepe v zvezi s pošiljkami s priloženimi potrdili, izdanimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1635/2006, pod pogojem, da so taka potrdila izdana pred 1. septembrom 2020.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 76(3) Uredbe (EU) 2018/1139 Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izdaja in redno posodablja certifikacijske specifikacije. Vendar pri izdelavi ali obratovanju zrakoplova, katerega projekt je že bil certificiran, ni treba upoštevati posodobljene različice certifikacijskih specifikacij. Da bi v Uniji ohranili visoko raven varnosti v letalstvu in okoljskih zahtev, bi bilo torej treba zagotoviti, da taki zrakoplovi izpolnjujejo dodatne plovnostne zahteve, ki ob certificiranju projekta niso bile vključene v prvotne certifikacijske specifikacije. Take dodatne plovnostne zahteve so določene v Uredbi Komisije (EU) 2015/640 (2). Navedeno uredbo bi bilo zdaj treba spremeniti, da se dodajo nove zahteve za starajoče se zrakoplove.

(2)

Agencija je leta 2007 izdala sprejemljive načine usklajevanja 20–20, ki vsebujejo tehnične napotke za razvoj programa stalne integritete konstrukcije, katerega namen je zagotoviti varno obratovanje starajočih se zrakoplovov med njihovo celotno obratovalno dobo. Ker pa sprejemljivi načini usklajevanja niso zavezujoči, se navedeni napotki v Uniji morda ne uporabljajo dosledno. Zato se trenutno morda uporabljajo veliki zrakoplovi, pri katerih se med njihovim projektiranjem, spreminjanjem ali popravilom niso učinkovito obravnavali ocena tolerance poškodb, razširjene poškodbe zaradi utrujenosti in preprečevanje korozije. V Uredbo (EU) 2015/640 bi bilo treba vključiti dodatne plovnostne zahteve za starajoče se zrakoplove, da bi preprečili katastrofalne odpovedi zaradi utrujenosti, vključno z razširjenimi poškodbami zaradi utrujenosti in korozijo.

(3)

Za vsak zrakoplov bi se lahko štelo, da se stara od dneva izdelave. Staranje zrakoplova je odvisno od dejavnikov, kot so starost, število ciklov letenja in število ur letenja. Posamezne komponente zrakoplova se različno starajo, pri čemer so nekateri dejavniki staranja utrujenost zaradi ponavljajočih se ciklov, obraba, propadanje in korozija. Navedeni dejavniki lahko povzročajo znatno tveganje za varnost, če se ne obravnavajo ustrezno v celotni življenjski dobi zrakoplova. Izkušnje pri servisiranju so pokazale, da je treba znanje o integriteti konstrukcije starajočih se zrakoplovov stalno posodabljati. Zato bi bilo treba v Uredbo (EU) 2015/640 vključiti nove zahteve za posodabljanje znanja o dejavnikih staranja na podlagi izkušenj pri obratovanju v realnem času ter z uporabo sodobnih orodij za analizo in preskušanje.

(4)

Z navedenimi zahtevami za starajoče se zrakoplove bi bilo treba zagotoviti, da nosilci odobritve projekta predložijo podatke ter upoštevajo postopke, navodila in priročnike, ki so potrebni za preprečevanje odpovedi starajočih se konstrukcij zaradi korozije in utrujenosti, in jih dajo na voljo operatorjem. Da bi to dosegli, bi bilo treba od nosilcev odobritve projekta zahtevati, da razvijejo celovit program stalne integritete konstrukcije za tip zrakoplova ter ocenijo toleranco poškodb pri obstoječih spremembah in projektih popravil. Hkrati bi bilo treba od operatorjev zahtevati, da navedene podatke vključijo v svoj program vzdrževanja ter hkrati obravnavajo negativne učinke sprememb in popravil na vsako osnovno konstrukcijo zrakoplova in z njimi povezane zahteve za vzdrževanje.

(5)

Za zagotovitev, da se navedeni podatki, postopki, navodila in priročniki, pripravljeni na podlagi navedenih novih zahtev, uporabljajo tudi pri vzdrževanju velikih letal, se mora točka M.A.302 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1321/2014 (3) sklicevati na zahteve iz dela 26 Priloge I k Uredbi (EU) 2015/640.

(6)

V državah članicah je trenutno registriranih več sto velikih letal, opremljenih s prostori za tovor ali prtljago razreda D. Šteje se, da je nevarnost neobvladljivih požarov v takšnih prostorih velika, zlasti glede na to, da se je v zadnjih letih povečala količina litijevih baterij, ki se prevažajo v prostoru za tovor ali prtljago, s čimer se je povečalo tudi ugotovljeno tveganje termičnega pobega in s temi baterijami povezanih posledičnih požarov.

(7)

Agencija je septembra 2007 uvedla nove standarde za projekte, v skladu s katerimi so prostori za tovor in prtljago razreda D izključeni iz certifikacijskih specifikacij za velika letala. Namen navedenih standardov je bil zmanjšanje tveganja poškodb ali smrti v primeru požara v prostoru za tovor ali prtljago med letom, uporabljajo pa se le za velika letala, certificirana na podlagi vlog, predloženih po septembru 2007. Glede na to, da nekatera velika letala morda niso v skladu z navedenimi standardi, ter ob ustreznem upoštevanju narave in tveganja operacij z velikimi letali bi se morali navedeni standardi zdaj uporabljati za vsa velika letala v uporabi, ki jih je certificirala Agencija.

(8)

V zadnjih nekaj desetletjih je bilo veliko nesreč po vsem svetu in znatno tveganje za varnost v letalstvu povezanih z izleti z vzletno-pristajalne steze. V letnem poročilu o varnosti Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu za leto 2018 so izleti z vzletno-pristajalne steze opredeljeni kot eno od dveh področij z največjim tveganjem. Poleg tega so izleti z vzletno-pristajalne steze predstavljali 30 % nesreč brez smrtnega izida v istem obdobju in za isto skupino. Število izletov z vzletno-pristajalne steze med pristajanjem se je povečalo sorazmerno z rastjo prometa. Ker se pričakuje, da se bo letalski promet še naprej povečeval tako po svetu kot v Evropi, se lahko pričakuje tudi, da se bo še naprej povečevalo število izletov z vzletno-pristajalne steze, če ne bo sprejet noben ukrep.

(9)

Januarja 2020 je Agencija uvedla nove standarde za projekte za namestitev sistemov za podporo letalski posadki pri sprejemanju odločitev med priletom in pristankom. Navedeni standardi so namenjeni zmanjšanju tveganja izletov z vzletno-pristajalne steze med pristajanjem. Ob ustreznem upoštevanju narave in tveganja operacij z velikimi letali bi se morali navedeni novi standardi zdaj uporabljati za vsa velika letala v uporabi, ki jih je certificirala Agencija.

(10)

Uredbi (EU) št. 1321/2014 in (EU) 2015/640 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Ob upoštevanju trenutnega izbruha COVID-19 je bilo vključeno prehodno obdobje, da bi se izognili dodatnemu bremenu za industrijo med to krizo ter olajšali skladnost z novimi pravili in postopki, uvedenimi s to uredbo.

(11)

Ukrepi iz te uredbe temeljijo na Mnenju št. 12/2016 (4) in Mnenju št. 04/2019 (5), ki ju je Agencija izdala v skladu s členom 76(1) Uredbe (EU) 2018/1139.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 127(3) Uredbe (EU) 2018/1139 –

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/195 (3) so bila do 31. avgusta 2020 podaljšana obdobja registracije aktivnih snovi aluminijev amonijev sulfat, aluminijev silikat, krvna moka, kalcijev karbonat, ogljikov dioksid, ekstrakt čajevca, ostanki destilacije maščob, maščobne kisline C7 do C20, izvleček česna, giberelinska kislina, giberelini, hidrolizirane beljakovine, železov sulfat, kieselgur (diatomejska zemlja), rastlinska olja/olje navadne ogrščice, kalijev vodikov karbonat, kremenov pesek, ribje olje, repelenti po vonju živalskega ali rastlinskega izvora/ovčja maščoba, nerazvejena veriga feromonov iz reda Lepidoptera in sečnina, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/707 (4) pa je bilo do 31. avgusta 2020 podaljšano obdobje registracije aktivne snovi tebukonazol.

(3)

Vloge za obnovitev registracije navedenih snovi so bile vložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (5).

(4)

Ker se je ocenjevanje vseh navedenih snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, se bo registracija navedenih aktivnih snovi verjetno iztekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njihove registracije. Zato je treba podaljšati njihova obdobja registracije.

(5)

V zvezi s primeri, v katerih se sprejme uredba, ki določa, da se registracija aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za registracijo niso izpolnjena, bi bilo treba določiti isti datum izteka veljavnosti kot pred sprejetjem te uredbe ali datum začetka veljavnosti uredbe, ki določa, da se registracija aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. Kadar se sprejme uredba o obnovitvi registracije aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, je primerno določiti, kot je v danih okoliščinah mogoče, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(6)

Glede na to, da se registracije aktivnih snovi iztečejo 31. avgusta 2020, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V členu 8b(1) Direktive 2008/105/ES je navedeno, da se določi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (2) zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije. Prvi takšen seznam je moral za vsako snov vključevati navedbe medijev spremljanja in mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage.

(2)

Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, vendar za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, da bi se ugotovilo dejansko tveganje. Treba bi bilo razmisliti o tem, da se na nadzorni seznam vključijo zelo strupene snovi, ki se uporabljajo v številnih državah članicah in odvajajo v vodno okolje, vendar se spremljajo le redko ali nikoli. Pri navedenem izbirnem postopku bi bilo treba upoštevati informacije, naštete v točkah (a) do (e) člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES, predvsem glede novih onesnaževal.

(3)

S spremljanjem snovi z nadzornega seznama bi bilo treba zbirati visokokakovostne podatke o njihovih koncentracijah v vodnem okolju, ki bodo v okviru ločenega pregleda v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES primerni za podporo ocen tveganj, na katerih temelji opredelitev prednostnih snovi. V navedenem pregledu bi bilo treba razmisliti o vključitvi snovi, za katere je ugotovljeno, da pomenijo znatno tveganje, na seznam prednostnih snovi. Nato bi se določil tudi okoljski standard kakovosti, ki bi ga morale izpolnjevati države članice. Za predlagano vključitev snovi na seznam prednostnih snovi bi se izvedla presoja vpliva.

(4)

Prvi nadzorni seznam snovi je bil določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/495 (3) in je vseboval deset snovi ali skupin snovi z navedbami medija spremljanja, mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage, in najvišjih sprejemljivih meja zaznavnosti metode.

(5)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES mora Komisija nadzorni seznam posodobiti vsaki dve leti. Komisija mora pri posodobitvi nadzornega seznama iz njega črtati vse snovi, za katere je mogoče brez dodatnih podatkov o spremljanju izvesti presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(6)

Nadzorni seznam snovi je bil posodobljen leta 2018, kot je določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2018/840 (4), in sicer je bilo črtanih pet snovi, dodane pa so bile tri snovi, tako da je seznam zajemal osem snovi ali skupin snovi.

(7)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES obdobje neprekinjenega spremljanja katere koli posamezne snovi, ki se izvaja v okviru njene uvrstitve na nadzorni seznam, ne sme biti daljše od štirih let. Tako je obveznost spremljanja v okviru uvrstitve na nadzorni seznam za pet snovi ali skupin snovi, ki so bile na seznamu od leta 2015, in sicer 17-alfa-etinilestradiol (EE2), 17-beta-estradiol (E2) in estron (E1), skupina makrolidnih antibiotikov, metiokarb in skupina neonikotinoidov, prenehala veljati leta 2019. Podatki o spremljanju bodo upoštevani pri določitvi seznama prednostnih snovi iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(8)

Na podlagi podatkov o spremljanju, pridobljenih od leta 2018 za druge tri snovi, in sicer metaflumizon, amoksicilin in ciprofloksacin, je Komisija ugotovila, da ni bilo pridobljenih dovolj visokokakovostnih podatkov o spremljanju in da bi zato te snovi morale ostati na nadzornem seznamu.

(9)

V letu 2019 je Komisija zbrala podatke o številnih drugih snoveh, ki bi se lahko vključile na nadzorni seznam. Upoštevala je različne vrste zadevnih informacij iz člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES ter se posvetovala s strokovnjaki iz držav članic in skupinami deležnikov. Snovi, za katere obstaja dvom o njihovi toksičnosti ali pri katerih razpoložljive metode spremljanja niso dovolj občutljive, zanesljive in primerljive, ne bi smele biti vključene na nadzorni seznam. Sulfonamidni antibiotik sulfametoksazol in diaminopirimidinski antibiotik trimetoprim, antidepresiv venlafaksin in njegov metabolit O-desmetilvenlafaksin, skupina treh azolnih farmacevtskih izdelkov (klotrimazol, flukonazol in mikonazol) in sedmih azolnih pesticidov (imazalil, ipkonazol, metkonazol, penkonazol, prokloraz, tebukonazol, tetrakonazol) ter fungicida famoksadon in dimoksistrobin so bili opredeljeni kot primerni kandidati. Vključitev različnih farmacevtskih izdelkov je v skladu s strateškim pristopom EU k farmacevtskim izdelkom v okolju (5), vključitev dveh antibiotikov pa je prav tako v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (6), ki podpira uporabo nadzornega seznama za „boljše poznavanje pojava in širjenja antimikrobikov v okolju“.

(10)

V skladu s členom 8b(1) Direktive 2008/105/ES je Komisija opredelila mogoče analitske metode za predlagane snovi. Meja zaznavnosti metode bi morala biti za vsako snov, vključno z vsako posamezno snovjo v skupini, vsaj tako nizka kot specifična predvidena koncentracija brez učinka v ustreznem mediju.

(11)

Sulfametoksazol in trimetoprim se običajno, toda ne vedno, uporabljata skupaj zaradi svojih domnevnih sinergijskih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo analizirati skupaj, čeprav nista navedena skupaj na seznamu. Venlafaksin in njegov metabolit sta navedena skupaj zaradi svojih morebitnih aditivnih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo analizirati skupaj. Azolne snovi so navedene skupaj, ker imajo enak način delovanja in bi prav tako lahko imele aditivne učinke, kljub temu, da njihove emisije izhajajo iz različnih virov in sčasoma nihajo; možno jih je in treba bi jih bilo analizirati skupaj. Fungicida, katerih emisije prav tako lahko nihajo, je možno, vendar ne nujno potrebno analizirati skupaj.

(12)

Za analitske metode, ki so določene v nadzornem seznamu, velja, da niso nesorazmerno drage. Če bi nove informacije v prihodnosti privedle do zmanjšanja predvidene koncentracije brez učinka za posamezne snovi, bi bilo morda treba znižati najvišjo sprejemljivo mejo zaznavnosti metode, dokler bi navedene snovi ostale na seznamu.

(13)

Za primerljivost bi bilo treba vse snovi spremljati v celotnem vzorcu vode.

(14)

Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2018/840 v celoti nadomestiti. Izvedbeni sklep (EU) 2018/840 bi bilo zato treba spremeniti.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –

(1)

Protokol 1 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se nanaša na tarifno obravnavo in dogovore, ki veljajo za nekatere ribe in ribiške proizvode, sproščene v prosti promet v Evropski uniji ali uvožene na Ferske otoke. Priloga k Protokolu 1 navaja preferencialne dajatve in druge pogoje, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov s poreklom s Ferskih otokov in proizvodov, ki prihajajo s Ferskih otokov, v Evropsko unijo.

(2)

Ferski otoki so na podlagi člena 36 Sporazuma vložili zahtevo, da se oznaki KN 0303 53 90 in 1604 13 90 dodata Prilogi k Protokolu 1. Evropska unija po pregledu zadevnega trga meni, da bi se proizvodi, na katere se nanašajo te oznake, lahko uvažali v Evropsko unijo brez carine in količinskih omejitev.

(3)

Protokol 4 k Sporazumu se nanaša na posebne določbe, ki veljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov, ki niso našteti v Protokolu 1.

(4)

Na podlagi člena 1 Protokola 4 je Evropska unija prvotno dodelila tarifne koncesije za hrano za ribe s Ferskih otokov za letno brezcarinsko tarifno kvoto 5 000 ton. Ta brezcarinska tarifna kvota je bila spremenjena s Sklepom št. 2/98 Skupnega odbora ES/Danska-Ferski otoki (2), s katerim se je povečala na 10 000 ton od 1. januarja 2000, in s Sklepom št. 1/2007 Skupnega odbora ES/Danska-Ferski otoki (3), s katerim se je povečala na 20 000 ton in v katerem je bilo določeno, da hrana za ribe, za katero je odobren preferencialni uvozni režim, ne sme vsebovati dodanega glutena.

(5)

Ferski otoki so zahtevali spremembo Protokola 4, in sicer odstranitev omejitev dodanega glutena v hrani za ribe, za katero je odobrena preferencialna obravnava, saj je gluten postal osnovna surovina v sestavi hrane za ribe.

(6)

V členu 2 Protokola 4 so navedeni proizvodi s poreklom iz Evropske unije iz poglavij 1 do 24 harmoniziranega sistema, katerih Ferski otoki pri uvozu ne oprostijo tarif in dajatev.

(7)

Evropska unija je zahtevala odprtje brezcarinske tarifne kvote za oznake KN 0204, 0206 80 99, 0206 90 99, 0210 90 11, 0210 90 60, ex 0210 90 90, ki so navedene v členu 2 Protokola 4. Ferski otoki menijo, da bi se pri izvozu proizvodov, na katere se nanašajo te oznake, iz Evropske unije po triletnem prehodnem obdobju z brezcarinsko tarifno kvoto 40 ton lahko odobrila brezcarinska tarifna kvota 80 ton.

(8)

Protokola 1 in 4 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –