(1)

V Prilogi I k Uredbi (EU) 2016/1076 so navedene države, za katere se uporabljajo režimi dostopa na trg, določeni v navedeni uredbi.

(2)

Svet je 17. februarja 2020 v imenu Unije odobril pristop Salomonovih otokov k začasnemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Unijo in pacifiškimi državami. Po deponiranju akta o pristopu s strani Salomonovih otokov se začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu začasno uporablja med Unijo in Salomonovimi otoki od 17. maja 2020.

(3)

Zato bi bilo treba Salomonove otoke vključiti v Prilogo I –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Svet je leta 2011 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 990/2011 uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi) (2) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(2)

Svet je leta 2013 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 501/2013 prvotne ukrepe razširil na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne (v nadaljnjem besedilu: izpodbijana uredba) (3).

(3)

Družba City Cycle Industries (v nadaljnjem besedilu: družba City Cycle) je izpodbijano uredbo izpodbijala pred Splošnim sodiščem.

(4)

Splošno sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 19. marca 2015 v zadevi T-413/13, City Cycle Industries proti Svetu, člen 1(1) in (3) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 501/2013 razglasilo za ničen v delu, v katerem se nanaša na družbo City Cycle.

(5)

Pritožbe zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 19. marca 2015 so bile 26. januarja 2017 zavrnjene s sodbo Sodišča v združenih zadevah C-248/15P, C-254/15P in C-260/15P (4), City Cycle Industries proti Svetu.

(6)

Na podlagi sodbe Sodišča je Komisija 11. aprila 2017 z obvestilom (5) delno ponovno odprla preiskavo proti izogibanju v zvezi z uvozom koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, ki je privedla do sprejetja izpodbijane uredbe, in sicer jo je nadaljevala na točki, na kateri se je pojavila nepravilnost. Ponovno začeta preiskava je bila po obsegu omejena na izvršitev sodbe Sodišča v zvezi z družbo City Cycle. Kot rezultat ponovnega začetka preiskave je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/28 z dne 9. januarja 2018 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, s strani družbe City Cycle Industries (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o družbi City Cycle).

(7)

Sodišče je 19. septembra 2019 v okviru zahtevka za predhodno odločanje družbe Rechtbank Noord-Holland v zadevi C-251/18, Trace Sport SAS, razsodilo, da je izpodbijana uredba (7) neveljavna v delu, v katerem se uporablja za uvoz koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne. Sodišče je ugotovilo, da izpodbijana uredba ne vsebuje nobene posamične analize praks izogibanja, v katere bi lahko bili vključeni družbi Kelani Cycles in Creative Cycles. Sodišče je ugotovilo, da sklepa v zvezi z obstojem pretovarjanja na Šrilanki ni mogoče pravno utemeljiti samo na dveh izrecnih ugotovitvah Sveta, in sicer da je prišlo do spremembe v vzorcih trgovanja med Unijo in Šrilanko ter da nekateri proizvajalci izvozniki niso sodelovali. Na tej podlagi je Sodišče izpodbijano uredbo razglasilo za neveljavno v delu, v katerem se uporablja za uvoz koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz te države ali ne.

(8)

V skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije morajo institucije Unije sprejeti potrebne ukrepe za izvršitev sodbe z dne 19. septembra 2019.

(9)

Iz sodne prakse izhaja, da kadar Sodišče s sodbo razglasi uredbo o uvedbi protidampinških dajatev za nično ali neveljavno, ima institucija, ki mora sprejeti take ukrepe za namen izvršitve sodbe, možnost, da nadaljuje postopek, ki je podlaga za to uredbo, čeprav ta možnost ni izrecno določena v zakonodaji, ki se uporablja (8).

(10)

Poleg tega ima zadevna institucija možnost, razen če celotni postopek zaradi ugotovljene nepravilnosti ni zakonit, da sprejme akt, s katerim nadomesti nični akt ali akt, ki je bil razglašen za neveljaven, in ta postopek nadaljuje šele v fazi, v kateri je bila ta nepravilnost storjena (9). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničen razglašen akt, s katerim se zaključuje upravni postopek, razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je v tem primeru začetek postopka proti izogibanju z Uredbo Komisije (EU) št. 875/2012 (10).

(11)

Tako ima Komisija možnost, da popravi vidike izpodbijane uredbe, zaradi katerih je bila uredba razglašena za neveljavno, in ohrani veljavnost tistih delov, na katere sodba Sodišča ni vplivala (11).

(12)

Komisija potrjuje uvodne izjave 1 do vključno 23 izpodbijane uredbe. Sodba ne vpliva na te uvodne izjave.

(13)

Na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-251/18, Trace Sport SAS, je Komisija 2. decembra 2019 objavila izvedbeno uredbo (12) o ponovnem začetku preiskave proti izogibanju v zvezi z uvozom koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, ki je privedla do sprejetja izpodbijane uredbe, in sicer jo je nadaljevala na točki, na kateri se je pojavila nepravilnost (v nadaljnjem besedilu: uredba o ponovnem začetku preiskave).

(14)

Ponovni začetek preiskave je po obsegu omejen na izvršitev sodbe Sodišča v zadevi C-251/18, Trace Sport SAS. V navedeni sodbi se nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče, nanaša na obveznost institucij Unije, da nosijo dokazno breme, iz takratnega člena 13(3) Uredbe (EU) 2016/1036.

(15)

Ker nepravilnost, ki jo je ugotovilo Sodišče v zadevi C-251/18, ne vpliva na uredbo o družbi City Cycle, dokončne protidampinške dajatve na kolesa, ki jih uvaža družba City Cycle Industries, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, niso zajete v tem postopku.

(16)

Komisija je šrilanške proizvajalce izvoznike, predstavnike šrilanške vlade, industrijo Unije in druge zainteresirane strani, za katere je znano, da jih zadeva preiskava proti izogibanju, obvestila o ponovnem začetku preiskave. Zainteresirane strani so imele možnost, da v rokih iz uredbe o ponovnem začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od zainteresiranih strani ni zahtevala zaslišanja pred Komisijo ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(17)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe se za uvoz izdelka v preiskavi uvede registracija, da se od datuma uvedbe registracije takega uvoza lahko v ustreznem znesku obračunajo protidampinške dajatve, če se s preiskavo ugotovi izogibanje.

(18)

Komisija je 2. decembra 2019 z uredbo o ponovnem začetku preiskave uvedla registracijo za uvoz koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne.

(19)

Izdelek v preiskavi je enak kot izdelek iz izpodbijane uredbe, tj. dvokolesa in druga podobna kolesa (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska), ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaki TARIC 8712003010 in 8712007091), poslana iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne.

(20)

Prvič, Sodišče je odločilo, da izpodbijana uredba ne vsebuje posamične analize praks izogibanja, v katere bi lahko bili vključeni družbi Kelani Cycles in Creative Cycles. Sodišče je ugotovilo, da sklepa v zvezi z obstojem pretovarjanja na Šrilanki ni mogoče pravno utemeljiti samo na dveh izrecnih ugotovitvah Sveta, in sicer da je prišlo do spremembe v vzorcih trgovanja med Unijo in Šrilanko ter da nekateri proizvajalci izvozniki niso sodelovali.

(21)

Drugič, v sodbi ni dvomov glede tega, da je Svet imel pravico družbo Kelani Cycles obravnavati kot nesodelujočo stranko v preiskavi in da je bilo na Šrilanki nesodelovanje na nacionalni ravni znatno (družbe, ki niso sodelovale ali so sodelovanje umaknile, so predstavljale 75 % celotnega izvoza iz Šrilanke v obdobju poročanja). Družba Creative Cycles ni sodelovala v preiskavi. Uvodne izjave 35 do 42 izpodbijane uredbe so zato potrjene.

(22)

Svet je v uvodnih izjavah 93 do 96 izpodbijane uredbe ugotovil, da obstajajo dokazi o slabitvi popravljalnega učinka protidampinške dajatve v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. Te ugotovitve so potrjene.

(23)

Svet je v uvodnih izjavah 97 in 98 ter 107 do 110 izpodbijane uredbe navedel, da obstaja dokaz o dampingu v povezavi s predhodno določenimi normalnimi vrednostmi za podobni izdelek v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe. Te ugotovitve so potrjene.

(24)

Izpodbijana uredba je bila razglašena za neveljavno, ker Svet ni predložil zadostne utemeljitve v zvezi z obstojem praks izogibanja za posamezna podjetja. Treba je opozoriti, da se lahko obstoj praks izogibanja med drugim ugotovi na osnovi pretovarjanja ali dejavnosti sestavljanja.

(25)

Med preiskavo proti izogibanju je šest šrilanških družb predložilo zahtevek za izvzetje v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe. Teh šest družb je predstavljalo 69 % celotnega uvoza iz Šrilanke v Unijo v obdobju poročanja, opredeljenem v navedeni preiskavi (od 1. septembra 2011 do 31. avgusta 2012). Od teh šestih družb so bile tri družbe izvzete iz razširjenih dajatev, ena pa je prenehala sodelovati. Zahtevka za izvzetje dveh preostalih družb (Kelani Cycles in City Cycle Industries) sta bila zavrnjena, saj družbi nista mogli dokazati, da nista bili vključeni v prakse izogibanja. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 37 do 42, 144 in 146 do 149 izpodbijane uredbe, so te ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(26)

V ponovno začeti preiskavi je bilo ugotovljeno, da ni bilo drugih razpoložljivih dokazov na ravni družb, ki bi lahko podprli ugotovitev o pretovarjanju. Zato je bilo sklenjeno, da pretovarjanja ni bilo mogoče ugotoviti.

(27)

Vendar je iz razpoložljivih dokazov razvidno, da so obstajale prakse izogibanja prek dejavnosti sestavljanja. Dokazi so temeljili na obstoječih podatkih, ki sta jih predložili družbi City Cycle in Kelani Cycles med preiskavo proti izogibanju. Svet pred tem teh podatkov ni natančno ocenil, ker je menil, da to ni potrebno, da bi se v skladu z zahtevanim pravnim standardom dokazal obstoj praks izogibanja. Vendar je Komisija, ko je Sodišče pojasnilo veljavni pravni standard, menila, da je glede na sklepe iz sodbe Sodišča v zadevi C-251/18, Trace Sport SAS, primerno ponovno oceniti vse dokaze, ki so na voljo v upravni dokumentaciji.

(28)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 3 do 5, je Komisija leta 2017 ponovno začela preiskavo v zvezi z družbo City Cycle. V uvodnih izjavah 22 do 25 uredbe o družbi City Cycle so bili podrobno navedeni dokazi v zvezi z družbo City Cycle, iz katerih je razvidno, da so na Šrilanki obstajale prakse izogibanja prek dejavnosti sestavljanja. Ker družba ni sodelovala v zadostni meri in na podlagi svojih lastnih podatkov ni mogla dokazati, da se ni izogibala ukrepom, zahtevka za izvzetje družbe City Cycle v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni bilo mogoče šteti za upravičenega. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, sodba Sodišča v zadevi C-251/18 ne vpliva na uredbo o družbi City Cycle.

(29)

V preiskavi proti izogibanju družba Kelani Cycles ni mogla dokazati, da je upravičena do izvzetja, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39, 40 in 146 do 149 izpodbijane uredbe. Sodelovanje družbe se je štelo za nezadostno in uporabljen je bil člen 18(1) osnovne uredbe.

(30)

Poleg tega je bilo med preiskavo proti izogibanju ugotovljeno, da je bila družba Great Cycles, povezana družba družbe Creative Cycles, dobavitelj delov za kolesa za družbo Kelani Cycles. Tako družba Great Cycles kot tudi družba Creative Cycles sta imeli sedež na Šrilanki, povezave med družbo Kelani Cycles in navedenima družbama pa so presegale običajno razmerje med kupcem in prodajalcem. Zaradi nesodelovanja družbe Kelani Cycles razmerja med tremi družbami v preiskavi proti izogibanju ni bilo mogoče dokončno pojasniti. Poleg tega je bila družba Kelani Cycles ustanovljena decembra 2011, potem ko so službe Komisije začele preiskovati družbo Creative Cycles in njeno povezano družbo Great Cycles zaradi suma na goljufijo v zvezi s poreklom, družba Creative Cycles pa je posledično ustavila svoje dejavnosti sestavljanja koles. Družba Creative Cycles ni sodelovala v preiskavi proti izogibanju. Poleg tega je bilo med preiskavo proti izogibanju ugotovljeno, da je družba Kelani Cycles izvozno usmerjena, njen cilj pa je trg Unije. Družba Kelani Cycles je začela izvažati kolesa na trg Unije avgusta 2012. Ugotovljeno je bilo tudi, da so deli, uporabljeni v proizvodnji, izvirali predvsem iz Kitajske. Zato je bilo sklenjeno, da so bili izpolnjeni pogoji iz člena 13(2)(a) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je nato proučila pogoje iz člena 13(2)(b) osnovne uredbe, da bi ugotovila, ali se dejavnosti družbe Kelani Cycles lahko štejejo za dejavnosti sestavljanja, katerih namen je izogibanje veljavnim dokončnim protidampinškim dajatvam, in sicer:

(32)

Družba Kelani Cycles je poročala o nakupih delov za kolesa iz Kitajske, pa tudi o nakupu od družbe Great Cycles, ki je šrilanška družba. Medtem ko je družba Kelani Cycles trdila, da so bili deli, kupljeni od slednje družbe, izdelki s poreklom iz Šrilanke, je preiskava razkrila, da je družba Great Cycles te dele izdelala iz delov (neobdelanih okvirjev in vilic), kupljenih na Kitajskem (ki so predstavljali več kot 60 % celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka), medtem ko je bila dodana vrednost, ki jo je v proizvodnem procesu dodala družba Great Cycles, nižja od 25 %, temeljila pa je predvsem na varjenju in barvanju. Zato se je po analogiji (13) uporabil člen 13(2)(b) osnovne uredbe in se je štelo, da so deli, kupljeni od družbe Great Cycles, izvirali iz Kitajske.

(33)

Komisija je v zvezi z vsemi deli, ki jih je družba Kelani Cycles uporabila pri sestavljanju koles, menila, da so najzanesljivejši vir izkazi stroškov za različne vrste koles, ki so bili predloženi na kraju samem. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da so deli, ki so bili kupljeni na Kitajskem (vključno s tistimi, ki jih je dobavila družba Great Cycle) in jih je za sestavljanje koles, izvoženih v Unijo, uporabljala družba Kelani Cycles, predstavljali 80 do 100 % vseh delov sestavljenega kolesa, odvisno od vrste kolesa.

(34)

Preskus 25-odstotne dodane vrednosti je temeljil na stroških sestavljanja, ki jih je med preiskavo proti izogibanju predložila družba Kelani Cycles. Dodana vrednost je bila izračunana za dele, kupljene na Kitajskem, kot je navedeno v uvodnih izjavah 32 in 33. Vrednost delov, kupljenih na Šrilanki (pnevmatike), je bila ocenjena na podlagi izkazov stroškov za posamezne vrste izdelka, ki so bili predloženi med preveritvenim obiskom na kraju samem, opravljenim med preiskavo proti izogibanju. Zato je bila vrednost, dodana med dejavnostmi sestavljanja delom, kupljenim na Kitajskem, nižja od 25 % proizvodnih stroškov.

(35)

Kar zadeva merila iz člena 13(2)(c) osnovne uredbe, preiskava proti izogibanju ni vplivala na ustrezne ugotovitve, kot je navedeno v uvodnih izjavah 24 in 25, zato so bile te ugotovitve potrjene.

(36)

Zato je bilo na podlagi zgoraj navedenih dokazov, ki so na voljo na ravni družb in kažejo na obstoj praks izogibanja, ugotovljen obstoj praks izogibanja na Šrilanki na ravni države prek dejavnosti sestavljanja. Glede na visoko stopnjo nesodelovanja na Šrilanki, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, ni bilo mogoče najti argumentov proti tej ugotovitvi.

(37)

Zato je bil ugotovljen obstoj dejavnosti sestavljanja na Šrilanki v smislu člena 13(2) osnovne uredbe.

(38)

Ker družba Kelani Cycles ni sodelovala v zadostni meri in na podlagi svojih lastnih podatkov ni mogla dokazati, da se ni izogibala ukrepom, njenega zahtevka za izvzetje v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni bilo mogoče šteti za upravičenega.

(39)

Kar zadeva položaj družbe, ki je med preiskavo proti izogibanju umaknila zahtevek za izvzetje, kot je navedeno v uvodni izjavi 21, sodba Sodišča ne vpliva na uvodno izjavo 36 izpodbijane uredbe, ki je zato potrjena. Zato ta družba ni mogla izkoristiti izvzetja.

(40)

Stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se ponovno uvedla dokončna protidampinška dajatev na uvoz koles, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne. Odobren jim je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(41)

Na podlagi navedenega se šteje za primerno, da se prvotni ukrepi razširijo na uvoz dvokoles in drugih podobnih koles (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaki TARIC 8712003010 in 8712007091).

(42)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 9 do 11, se je preiskava proti izogibanju nadaljevala na točki, na kateri se je pojavila nezakonitost. Komisija je s tem ponovnim začetkom popravila tiste vidike izpodbijane uredbe, ki so privedli do tega, da je bila uredba razglašena za neveljavno. Deli izpodbijane uredbe, na katere sodba Sodišča ni vplivala, so ostali veljavni. V skladu s sodno prakso Sodišča za nadaljevanje upravnega postopka s ponovno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredbe, ki je bila razglašena za neveljavno, ni mogoče šteti, da je v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti (14).

(43)

Zato glede na posebno naravo instrumenta za preprečevanje izogibanja, katerega namen je zaščititi učinkovitost protidampinškega instrumenta, in glede na to, da je preiskava razkrila dokaze o obstoju praks izogibanja na podlagi podatkov, ki so jih sporočile družbe same, Komisija meni, da je primerno ponovno uvesti ukrepe od datuma začetka preiskave proti izogibanju (tj. od 25. septembra 2012 naprej).

(44)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

(1)

Člen 29(1) Direktive 96/23/ES zahteva, da tretje države, iz katerih je državam članicam dovoljen uvoz živali in živalskih proizvodov, zajetih z navedeno direktivo, predložijo načrte spremljanja ostankov, ki zagotavljajo potrebna jamstva (v nadaljnjem besedilu: načrti). Navedeni načrti bi morali zajemati vsaj skupine ostankov in snovi iz Priloge I k navedeni direktivi.

(2)

S Sklepom Komisije 2011/163/EU (2) so bili odobreni načrti, ki so jih predložile nekatere tretje države v zvezi z določenimi živalmi in živalskimi proizvodi, navedenimi v Prilogi k navedenemu sklepu (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(3)

Bosna in Hercegovina je Komisiji predložila načrt za akvakulturo, ki se nanaša samo na ribe. Zato bi bilo treba na seznam dodati specifikacijo, ki odobritev za akvakulturo omejuje samo na ribe.

(4)

Bocvana je vključena na seznam za govedo, konje in gojeno divjad. Vendar je navedena tretja država Komisijo obvestila, da v Unijo ne bo več izvažala živih konjev in mesa gojene divjadi. Vnos za enoprste kopitarje in gojeno divjad za Bocvano bi bilo zato treba črtati s seznama.

(5)

Iran je Komisiji predložil načrt za akvakulturo, ki se nanaša samo na rake. Zato bi bilo treba na seznam dodati specifikacijo, ki odobritev za akvakulturo omejuje samo na rake.

(6)

Republika zveze Mjanmar je Komisiji predložila načrt za med. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za med za Republiko zveze Mjanmar vključiti na seznam.

(7)

Nova Kaledonija je vključena na seznam za govedo, akvakulturo, prostoživečo divjad, gojeno divjad in med. Vendar je navedena tretja država Komisijo obvestila, da v Unijo ne bo več izvažala govejega mesa in prostoživeče divjadi ter da načrt akvakulture zajema le rake. Vnos za govedo in prostoživečo divjad za Novo Kaledonijo bi bilo zato treba črtati s seznama, na seznam pa bi bilo treba dodati specifikacijo, ki odobritev za akvakulturo omejuje samo na rake.

(8)

Sierra Leone je Komisiji predložila načrt za med. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za med za Sierra Leone vključiti na seznam.

(9)

Surinam je vključen v seznam odobritev za akvakulturo. Vendar je Surinam Komisijo obvestil, da v Unijo ne bo več izvažal proizvodov iz akvakulture. Vnos za akvakulturo za Surinam bi bilo zato treba črtati s seznama.

(10)

Tunizija je trenutno vključena v seznam odobritev za perutnino, akvakulturo in prostoživečo divjad. Navedena tretja država je Komisiji predložila načrt za perutnino, ki ne zagotavlja zadostnih jamstev, in načrt za akvakulturo, ki zajema samo ribe. Vnos za perutnino za Tunizijo bi bilo zato treba črtati s seznama, na seznam pa bi bilo treba dodati specifikacijo, ki odobritev za akvakulturo omejuje samo na rake.

(11)

Čeprav Kosovo (*) ni predložilo načrta za perutnino, je Kosovo predložilo jamstva glede surovin iz perutnine, ki izvirajo bodisi iz držav članic bodisi iz tretjih držav, ki so odobrene za izvoz takih surovin v Evropsko unijo. Zato bi bilo treba na seznam dodati vnos za perutnino za Kosovo z ustrezno opombo.

(12)

Sklep 2011/163/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Po izteku finančne pomoči na podlagi evropskega mehanizma za stabilnost 20. avgusta 2018 je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1192 (2) uvedeno šestmesečno obdobje okrepljenega nadzora za Grčijo, ki se je začelo 21. avgusta 2018. Obdobje okrepljenega nadzora je bilo nato trikrat podaljšano (3), in sicer vsakič za dodatnih šest mesecev, nazadnje pa od 21. februarja 2020.

(2)

Grčija je od leta 2010 prejela znatno finančno pomoč, zaradi česar njene neporavnane obveznosti do držav članic euroobmočja, evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za stabilnost skupaj znašajo 243 700 milijonov EUR. Grčija je prejela finančno podporo evropskih partneric po ugodnejših pogojih, leta 2012 in v okviru evropskega mehanizma za stabilnost leta 2017 pa so bili sprejeti tudi posebni ukrepi za večjo vzdržnost dolga. Euroskupina se je 22. junija 2018 politično dogovorila, da bo izvedla dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovila vzdržnost dolga. O nekaterih od teh ukrepov, vključno s prenosom zneskov, enakovrednih dohodku nacionalnih centralnih bank euroobmočja od grških državnih obveznic v okviru dogovora o neto finančnih sredstvih in programa za trge vrednostnih papirjev, se lahko sklene dogovor v Euroskupini dvakrat letno, in sicer na podlagi pozitivnih poročil v okviru okrepljenega nadzora nad tem, kako Grčija izpolnjuje svoje poprogramske politične zaveze. Po dogovoru Euroskupine iz aprila 2019, decembra 2019 oziroma junija 2020 so se sprostile prve tri tranše s politikami pogojenih dolžniških ukrepov.

(3)

Grčija se je v Euroskupini zavezala, da bo nadaljevala in zaključila vse ključne reforme, sprejete na podlagi programa za makroekonomsko prilagoditev v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: program), ter zaščitila cilje pomembnih reform, sprejetih v okviru navedenega programa in njegovih predhodnikov. Grčija se je zavezala tudi, da bo izvedla posebne ukrepe na področju fiskalne in fiskalno-strukturne politike, socialnega varstva, finančne stabilnosti, trgov dela in proizvodnih trgov, privatizacije in javne uprave. Ti posebni ukrepi, ki so določeni v prilogi k izjavi Euroskupine z dne 22. junija 2018, bodo prispevali k odpravi čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Grčiji ter obravnavi virov oziroma možnih virov gospodarskih težav.

(4)

Komisija je 26. februarja 2020 objavila poročilo o državi za Grčijo (4) za leto 2020. Komisija je ugotovila, da v Grčiji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja (5). Čeprav je na številnih področjih viden napredek, je še vedno mogoče opaziti znatne ranljivosti in posledice, ki so povezane z visokim javnim dolgom, visokim deležem nedonosnih posojil v bilancah stanja bank in zunanjim sektorjem, in sicer v razmerah še vedno nizkega potenciala rasti in visoke stopnje brezposelnosti. Javni dolg Grčije je konec leta 2019 znašal 176,6 % bruto domačega proizvoda, kar je najvišja raven v Uniji. Neto stanje mednarodnih naložb v višini –150,6 % bruto domačega proizvoda leta 2019 prav tako ostaja zelo negativno, čeprav vključuje obsežen zunanji javni dolg po zelo ugodnih obrestnih merah. Poleg tega kljub občutnemu znižanju primanjkljaja tekočega računa v zadnjih letih slednji še vedno ne more podpreti dovolj hitrega zniževanja visokega negativnega neto stanja mednarodnih naložb na ravni, ki se štejejo za preudarne. Stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z najvišjo vrednostjo 27,8 %, ki jo je dosegla leta 2013, sicer še naprej zniževala, vendar je februarja 2020 še vedno znašala 16,1 %. Dolgotrajna brezposelnost (11,9 % v četrtem četrtletju leta 2019) in brezposelnost mladih (35,6 % februarja 2020) ostajata visoki, čeprav sta se v primerjavi z najvišjimi ravnmi med krizo precej zmanjšali (dolgotrajna brezposelnost je v drugem četrtletju leta 2014 dosegla najvišjo raven pri 19,9 %, brezposelnost mladih pa februarja 2013 pri 60,2 %).

(5)

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 uradno razglasila izbruh COVID-19 za svetovno pandemijo. Gre za hude izredne razmere v javnem zdravju za državljane, družbe in gospodarstva. Pandemija predstavlja velik gospodarski šok, ki zelo negativno vpliva na makroekonomske obete Evropske unije. Grčija bo zaradi sektorske sestave njenega gospodarstva verjetno še posebej prizadeta. Glede na poletno napoved Komisije 2020 bi lahko upad v letu 2020 dosegel [X %], temu pa bi moralo v letu 2021 slediti hitro (vendar nepopolno) okrevanje. Negotovost glede napovedi ostaja visoka. Zaradi pandemije bo verjetno prišlo do znatnega povišanja javnega dolga, delno izničilo pa naj bi se tudi znižanje brezposelnosti, ugotovljeno v prejšnjih letih. Hitra ponovna rast bo ključna za preprečevanje učinkov „histereze“ in omejevanje družbeno-gospodarskega učinka krize. Resnost recesije odraža velik delež turističnega sektorja, ki se sooča z visoko negotovostjo glede odprave omejitev potovanja. Prav tako sta verjetna močan upad v sektorjih ladijskega prevoza in prometa ter krčenje svetovne trgovine.

(6)

EU in njene države članice že od začetka pandemije sprejemajo ukrepe, kakršnih še ni bilo, da bi zaščitile življenja in možnosti preživljanja. Grčija je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela pravočasne proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. EU je podprla nacionalna prizadevanja za obvladovanje zdravstvene krize in ublažitev gospodarskih posledic. Sprostila je proračunska sredstva za boj proti virusu, aktivirala splošno odstopno klavzulo iz Pakta za stabilnost in rast, v celoti izkoristila prožnost pravil o državni pomoči in predlagala vzpostavitev novega instrumenta za pomoč ljudem pri ohranjanju zaposlitve, tj. instrumenta za podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). V okviru odziva EU se poleg ukrepov, ki sta jih sprejeli Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka, zagotavlja več kot pol bilijona EUR za podporo delavcem in podjetjem. Glede na navedeno je Komisija 27. maja 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala vzpostavitev mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi se zagotovila znatna podpora izvajanju reform in naložb za okrepitev gospodarstev držav članic.

(7)

Srednje- in dolgoročne posledice izbruha COVID-19 bodo zelo odvisne od tega, kako hitro bodo gospodarstva držav članic okrevala po krizi, kar je odvisno od ukrepov, ki jih bodo države članice sprejele za ublažitev družbenega in gospodarskega učinka krize ob podpori EU. Tako kot druge države članice bi morala imeti tudi Grčija koristi od svežnja ukrepov EU za okrevanje, ki bo pomagal financirati ključne reforme in naložbe za povečanje potenciala rasti in odpornosti gospodarstva. S tem pa se bo preprečilo nadaljnje povečevanje razlik v Uniji.

(8)

Komisija je šesto oceno v okviru okrepljenega nadzora za Grčijo (6) objavila 20. maja 2020. V njej je bilo ugotovljeno, da je Grčija glede na izredne razmere, ki jih je povzročil izbruh COVID-19, sprejela potrebne ukrepe za izpolnitev svojih specifičnih reformnih zavez. V tej oceni se je upoštevalo tesno sodelovanje grških organov z evropskimi institucijami in priznana je bila potreba po dajanju prednosti politikam, ki se osredotočajo na izvajanje nujnih ukrepov v odziv na pandemijo. Glede na navedeno je bilo v poročilu potrjeno, da so zajezitveni ukrepi negativno vplivali na zmogljivost izvajanja reform v obdobju pregleda, ugotovljeno pa je bilo tudi, da bo, ko se bo okrevanje začelo, v prihodnosti ključnega pomena ohraniti in po potrebi okrepiti reformni zagon.

(9)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda in ocene, ki ju je leta 2020 opravila Komisija, preučil nacionalni reformni program za leto 2020 in program stabilnosti za leto 2020. Upošteval je potrebe po spoprijemanju s posledicami pandemije in spodbujanju okrevanja gospodarstva kot prvi korak, ki je potreben, da se omogoči prilagoditev neravnotežij. Svet je Grčiji priporočil (7), naj sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, vključno s krepitvijo odpornosti zdravstvenega sistema, razvije sheme skrajšanega delovnega časa in učinkovito aktivacijsko podporo za ublažitev učinkov krize na zaposlitvenem in socialnem področju, sprejme ukrepe za zagotavljanje likvidnosti ter spodbuja javne in zasebne naložbe na številnih prednostnih področjih za naložbe, vključno z zelenim in digitalnim prehodom. Svet je prav tako pozval grške organe, naj nadaljujejo in zaključijo reforme v skladu z zavezami po izteku programa, da bi se po postopni odpravi omejitev zaradi izbruha COVID-19 ponovno začelo trajnostno gospodarsko okrevanje.

(10)

Grški bančni sektor je od konca programa evropskega mehanizma za stabilnost postal stabilnejši in je bolj odporen na šoke, vendar so še vedno prisotna preostala tveganja in pomembne osnovne ranljivosti, ki se bodo zaradi negativnega vpliva izbruha koronavirusa še povečale. Banke ohranjajo ustrezno likvidnost, vendar je raven nedonosnih posojil še vedno visoka, pri čemer je decembra 2019 (8) znašala 68,5 milijarde EUR oziroma 40,6 % bruto izpostavljenosti potrošniških posojil. Pandemija lahko ustavi postopno zmanjševanje ugotovljenega obsega nedonosnih posojil z najvišje vrednosti 107,2 milijarde EUR marca 2016 na 71,2 milijarde EUR konec septembra 2019. Poleg tega trenutni gospodarski šok vpliva na strategije bank za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil, na sekundarni trg za nedonosna posojila in na izvajanje sheme Hercules za podporo listinjenja takšnih posojil po uspešnem zaključku prvih transakcij. Kapitalski položaj grških bank je v skladu z regulativnimi zahtevami, vendar se sooča z vedno večjimi nadzornimi zahtevami in potrebami po kapitalu za financiranje zmanjševanja obsega nedonosnih posojil v srednjeročnem obdobju v razmerah nizke dobičkonosnosti. Posledično so grške banke zaradi pandemije še posebej izpostavljene tveganju povišanja stroškov financiranja in ponovnega poslabšanja kakovosti sredstev. Grški organi sprejemajo ukrepe za ohranjanje dostopa prizadetih podjetij do financiranja, ki dopolnjujejo pobude na ravni komercialnih bank in serviserjev. Poleg tega so zavezani, da bodo še naprej spodbujali ključne reforme finančnega sektorja in izboljšali obstoječa orodja za odpravo nedonosnih posojil glede na negativen učinek izbruha COVID-19 na hitrost tekočih in preteklih reformnih pobud. Te reforme, kot je prenovitev razdrobljenih postopkov v primeru insolventnosti, lahko prispevajo k ublažitvi srednjeročnega učinka krize na zadolženost zasebnega sektorja.

(11)

Ne glede na napredek v zadnjih letih se Grčija še vedno sooča z velikimi izzivi na področju poslovnega okolja in pravosodnega sistema. Grški organi si še naprej prizadevajo za izboljšanje regulativnega okolja in povečanje konkurenčnosti, čeprav se zaradi izbruha COVID-19 srečujejo s težavami in se prednostne naloge spreminjajo. Čeprav je Grčija napredovala na področjih, kot sta skrajšanje časa registracije podjetij in krepitev zaščite manjšinskih vlagateljev, še naprej močno zaostaja za državami, ki dosegajo najboljše rezultate, na več področjih (npr. izvrševanje pogodb, vpis nepremičnin, reševanje insolventnosti itd.). Pandemija je spodbudila napredek pri programu digitalnega upravljanja, pri čemer so se grški organi zavezali, da bodo sprejeli dopolnilne ukrepe, s katerimi bodo dodatno zmanjšali upravno breme za podjetja in državljane.

(12)

Grčija, ki je bila leta 2010 izključena iz posojil na finančnih trgih, od julija 2017 ponovno pridobiva dostop do trgov z izdajanjem državnih obveznic. Donosi grških državnih obveznic so po uspešnem zaključku programa EMS leta 2018 začeli počasi postajati zmernejši, leta 2019 pa so precej upadli. Grčija od začetka pandemije uspešno izdaja zakladne menice in dolgoročne obveznice, kar kaže na stalen dostop do financiranja na trgu, vendar so njeni pogoji najemanja posojil kljub temu izpostavljeni veliki volatilnosti.

(13)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da še vedno obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uvedbo okrepljenega nadzora v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 472/2013. Grčija se zlasti še vedno sooča s tveganji, povezanimi s finančno stabilnostjo, ki bi, če bi se uresničila, lahko negativno vplivala na druge države članice euroobmočja. Učinki prelivanja bi lahko nastali posredno, in sicer z vplivanjem na zaupanje vlagateljev ter posledičnim refinanciranjem stroškov za banke in države v drugih državah članicah euroobmočja.

(14)

Zato mora Grčija srednjeročno še naprej sprejemati ukrepe za obravnavanje virov oziroma možnih virov težav ter izvajati strukturne reforme, ki bodo prispevale k trdnemu in trajnostnemu okrevanju gospodarstva ter ublažitvi posledic več dejavnikov. Ti vključujejo hud in dolgotrajen upad med krizo, obseg dolga Grčije, ranljivosti v njenem finančnem sektorju, stalne razmeroma tesne povezave med finančnim sektorjem in grškimi javnimi financami, tudi prek državnega lastništva, tveganje prenosa negativnih vplivov hujših napetosti v katerem koli od navedenih sektorjev v druge države članice ter izpostavljenost držav članic euroobmočja grški državi.

(15)

Za obravnavanje preostalih tveganj in spremljanje izpolnjevanja obvez, sprejetih v zvezi s tem, se zdi potrebno in primerno podaljšati okrepljeni nadzor za Grčijo v skladu s členom 2(1) Uredbe (EU) št. 472/2013.

(16)

Grčija je imela z dopisom z dne 24. junija 2020 možnost izraziti svoja stališča o oceni Komisije. V odgovoru z dne 29. junija 2020 se je Grčija na splošno strinjala z oceno Komisije glede gospodarskih izzivov države, na kateri temelji podaljšanje okrepljenega nadzora.

(17)

Grčija bo še naprej prejemala tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam (kot je določen v Uredbi (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta (9)) in zakonodaje, ki ga bo nasledila, za oblikovanje in izvajanje reform, vključno z nadaljevanjem in zaključkom ključnih reform v skladu s političnimi zavezami, ki se spremljajo v okviru okrepljenega nadzora.

(18)

Komisija namerava v okviru svojega sistema zgodnjega opozarjanja pri izvajanju okrepljenega nadzora tesno sodelovati z evropskim mehanizmom za stabilnost –

(1)

Ob upoštevanju izjemnih gospodarskih in finančnih okoliščin, povezanih s širitvijo koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19), je Svet ECB s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2020/440 (ECB/2020/17) (1) vzpostavil nov začasni izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji. Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji vključuje vse kategorije finančnega premoženja, primerne v okviru razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja Evropska centralna banka ter ki obsega program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja.

(2)

Svet ECB je 4. junija 2020 v skladu s pooblastili za zagotavljanje stabilnosti cen odločil, da spremeni nekatere elemente zasnove izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji. Cilj teh sprememb je zagotoviti potrebno stopnjo spodbujevalne naravnanosti denarne politike in nemoteno transmisijo denarne politike v času, med kategorijami finančnega premoženja in med državami ter s tem prispevati k izravnavi izjemno strmega in hitrega poslabšanja pričakovane inflacije, povezanega s pandemijo.

(3)

Natančneje, Svet ECB je odločil, da poveča skupni ločeni obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji za 600 milijard EUR na skupno 1 350 milijard EUR. Z razširitvijo izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v odziv na navzdol popravljeno inflacijo v obdobju projekcij zaradi pandemije bo denarna politika na splošno postala še bolj spodbujevalno naravnana ter bo tako podpirala pogoje financiranja v realnem gospodarstvu, zlasti za podjetja in gospodinjstva. Nakupi se bodo še naprej izvajali fleksibilno v času, po kategorijah finančnega premoženja in po državah. To bo omogočilo, da se učinkovito preprečijo tveganja za nemoteno transmisijo denarne politike.

(4)

Poleg tega je Svet ECB odločil, da podaljša predvideno obdobje neto nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji vsaj do konca junija 2021 ali še naprej, če bo to potrebno, v vsakem primeru pa do takrat, ko bo Svet ECB ocenil, da je konec faze krize zaradi bolezni COVID-19. S podaljšanjem minimalnega obdobja nakupov se faza neto nakupov usklajuje s predvidenim trajanjem najhujših omejitev normalne gospodarske dejavnosti, povezanih z boleznijo COVID-19, in ustreznih šibkih inflacijskih pritiskov.

(5)

Da se prepreči tveganje nepotrebnega zaostrovanja finančnih pogojev v času, ko okrevanje po šoku zaradi pandemije verjetno še ne bo končano, je Svet ECB odločil, da se bo glavnica zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, v celoti reinvestirala vsaj do konca leta 2022 in da se bo v vsakem primeru postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

(6)

Zato je treba Sklep (EU) 2020/440 (ECB/2020/17) ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je 30. junija 2020 sprejel Priporočilo o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (1) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta). Svet je 16. julija 2020 sprejel Priporočilo (EU) 2020/1052 z dne 16. julija 2020 o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (2).

(2)

V Priporočilu Sveta je določeno, da bi morale države članice s 1. julijem 2020 začeti usklajeno in postopoma odpravljati začasno omejitev nenujnih potovanj v EU za rezidente tretjih držav iz Priloge I k Priporočilu Sveta. Svet bi moral vsaka dva tedna pregledati in po potrebi posodobiti seznam tretjih držav iz Priloge I po tesnem posvetovanju s Komisijo ter ustreznimi agencijami in službami EU ter po splošni oceni na podlagi metodologije, meril in informacij iz Priporočila Sveta.

(3)

Vse od takrat so v Svetu, v tesnem posvetovanju s Komisijo ter ustreznimi agencijami in službami EU, potekale razprave o pregledu seznama tretjih držav iz Priloge I k Priporočilu Sveta ter o uporabi meril in metodologije iz Priporočila Sveta. Na podlagi teh razprav bi bilo treba spremeniti seznam tretjih držav iz Priloge I. Predvsem bi bilo treba s seznama črtati Alžirijo.

(4)

Mejni nadzor ni samo v interesu države članice, na katere zunanjih mejah se opravlja, temveč tudi v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor meje na svojih notranjih mejah. Zato bi morale države članice zagotoviti, da bodo ukrepi, sprejeti na zunanjih mejah, usklajeni, s čimer bodo zagotovile, da bo schengensko območje dobro delovalo. Države članice bi morale v ta namen z 31. julijem 2020 spet začeti usklajeno odpravljati začasno omejitev nenujnih potovanj v EU za rezidente tretjih držav iz Priloge I k Priporočilu Sveta, kot je spremenjeno s tem priporočilom.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odloči, ali bo to priporočilo uveljavila.

(6)

To priporočilo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (3). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja.

(7)

To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (4).

(8)

To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (5) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (6).

(9)

To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (7) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (8) –

(1)

prvi odstavek točke 1 Priporočila Sveta se nadomesti z naslednjim:

(2)

Priloga I k Priporočilu se nadomesti z naslednjim: