ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 245

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
30. julij 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1120 z dne 23. julija 2020 o zaščiti iz člena 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za ime Adamclisi (ZOP)

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1121 z dne 29. julija 2020 o zbiranju in izmenjavi statističnih podatkov o uporabnikih in povratnih informacij uporabnikov o storitvah enotnega digitalnega vstopnega mesta v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

3

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1122 z dne 28. julija 2020 o priznanju podjetja DNV GL AS kot klasifikacijskega zavoda za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu z Direktivo (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta

15

 

*

Sklep Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (EU) 2020/1123 z dne 10. junija 2020 o podaljšanju začasne zahteve, da morajo fizične ali pravne osebe, ki imajo neto kratke pozicije, začasno znižati pragove za priglasitev neto kratkih pozicij v zvezi z izdanim kapitalom družb, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, in če presegajo določen prag, obvestiti pristojne organe v skladu s točko (a) člena 28(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

17

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) 2020/1085 z dne 23. julija 2020 o spremembi prilog II in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klorpirifos in klorpirifos-metil v ali na nekaterih proizvodih ( UL L 239 24.7.2020 )

31

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

30.7.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1120

z dne 23. julija 2020

o zaščiti iz člena 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za ime „Adamclisi“ (ZOP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 99 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s členom 97(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 preučila vlogo Romunije za registracijo imena „Adamclisi“ in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

V skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba ime „Adamclisi“ zaščititi in ga vpisati v register iz člena 104 navedene uredbe.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Adamclisi“ (ZOP) se zaščiti.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2020

Za Komisijo

V imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

Član Komisije


(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)   UL C 51, 14.2.2020, str. 46.


30.7.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1121

z dne 29. julija 2020

o zbiranju in izmenjavi statističnih podatkov o uporabnikih in povratnih informacij uporabnikov o storitvah enotnega digitalnega vstopnega mesta v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (1) ter zlasti člena 24(4) in člena 25(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2018/1724 morajo pristojni organi držav članic in Komisija zagotoviti zbiranje statističnih podatkov o obiskih uporabnikov na enotnem digitalnem vstopnem mestu, vzpostavljenem v skladu s členom 2(1) navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: vstopno mesto), in na spletnih straneh, do katerih vodijo povezave na njem. Navedeni člen zahteva tudi, da pristojni organi, izvajalci storitev za pomoč ali reševanje težav iz člena 7(3) Uredbe (EU) 2018/1724 in Komisija zbirajo in si v zbirni obliki izmenjajo število, izvor in vsebino zahtevkov za storitve za pomoč in reševanje težav ter njihov odzivni čas.

(2)

Člen 25 Uredbe (EU) 2018/1724 od Komisije zahteva, da uporabnikom vstopnega mesta zagotovi orodje za posredovanje povratnih informacij, ki jim omogoča anonimno oceno kakovosti in razpoložljivosti storitev, zagotovljenih prek vstopnega mesta, informacij, ki so jim na njem bile dane na voljo, ter skupnega uporabniškega vmesnika. Od Komisije zahteva tudi, da na vseh spletnih straneh, ki so del vstopnega mesta, zagotovi, da lahko uporabniki dostopajo do navedenega orodja. Enaka obveznost velja za pristojne organe, razen če imajo na svojih spletnih straneh že vzpostavljeno drugo orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov s podobnimi funkcijami.

(3)

Metoda in pravila za zbiranje in izmenjavo statističnih podatkov o uporabnikih in povratnih informacij uporabnikov so združeni v enem izvedbenem aktu, ker se bodo zajeti podatki zbirali in dajali na voljo prek skupne nadzorne plošče in skupnega repozitorija podatkov. Nacionalni koordinatorji in Komisija bodo skupaj uporabljali podatke za preverjanje, ali storitve, zagotovljene prek vstopnega mesta, izpolnjujejo merila kakovosti, in za izboljšanje funkcionalnosti enotnega digitalnega vstopnega mesta.

(4)

Za zbiranje statističnih podatkov o uporabnikih in povratnih informacij uporabnikov, ki so primerljivi in uporabni za namene iz Uredbe (EU) 2018/1724, ter za olajšanje povezovanja podatkov z ustrezno storitvijo je treba določiti kontekstne podatke, ki jih je treba dati na voljo skupaj s statističnimi podatki o uporabnikih in povratnimi informacijami uporabnikov. Ti kontekstni podatki bi morali vključevati naslov URL in informacije o vsebini zadevne spletne strani. Ponudniki storitev bi morali te informacije vključiti kot oznake v metapodatke spletnih strani ali jih vstaviti neposredno v repozitorij za povezave. Komisija bi morala uporabljati orodje za samodejno pridobivanje informacij za označevanje s spletnih strani. V ta namen bi morale biti informacije za označevanje strukturirane in oblikovane na način, ki ga orodje prepozna.

(5)

Da se olajša zbiranje statističnih podatkov o uporabnikih, povezanih z uporabniškimi ogledi spletnih strani, dostopnih prek vstopnega mesta, v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2018/1724, bi bilo treba take statistične podatke samodejno zbirati prek orodij za analitiko spletnih podatkov ter jih samodejno in redno prenašati v skupni repozitorij podatkov.

(6)

V primerih, ko so potrebna dodatna tehnična pojasnila za zagotovitev interoperabilnosti med nacionalnimi rešitvami IKT in skupnimi orodji informacijske tehnologije, bi morala Komisija taka pojasnila zagotoviti v sodelovanju z usklajevalno skupino za vstopno mesto. Usklajevalna skupina za vstopno mesto bi morala obravnavati posebne operativne ureditve, potrebne za zbiranje in prenos podatkov služb za pomoč in reševanje težav, ter tudi podrobna anketna vprašanja.

(7)

Uredba (EU) 2018/1724 določa poznejši rok za digitalizacijo postopkov iz Priloge II, tj. 12. december 2023. Zato bi bilo treba statistične podatke o uporabnikih in povratne informacije uporabnikov v zvezi s takimi postopki pred 12. decembrom 2023 zbirati samo v zvezi s spletnimi stranmi, na katerih je objavljeno pojasnilo postopka.

(8)

Uredba (EU) 2018/1724 določa poznejši rok za zagotovitev informacij, pojasnil in navodil s strani občinskih organov, tj. 12. december 2022. Zato bi bilo treba zahteve iz Uredbe pred 12. decembrom 2022 uporabljati samo za spletne strani na občinski ravni, ki se pred tem rokom uradno sporočijo prek repozitorija za povezave.

(9)

Ob upoštevanju različnih sistemov obravnavanja primerov, ki se uporabljajo, bi bilo treba omogočiti samodejno in tudi ročno zbiranje kategorij statističnih podatkov iz člena 24(2) Uredbe (EU) 2018/1724.

(10)

Cilj enotnega digitalnega vstopnega mesta je državljanom in podjetjem olajšati uveljavljanje pravic na enotnem trgu z zagotavljanjem uporabniku prijaznega dostopa do informacij o pravicah in pravilih, ki se uporabljajo za čezmejne dejavnosti. Da bi razumeli posebne potrebe in interese čezmejnih uporabnikov, bi bilo treba zbirati statistične podatke, povezane z uporabo storitev, zagotovljenih prek vstopnega mesta, s strani teh uporabnikov, na primer statistične podatke o državah, iz katerih uporabniki dostopajo do spletnih strani vstopnega mesta, in številu čezmejnih uporabnikov, ki se za pomoč obrnejo na službe vstopnega mesta za pomoč in reševanje težav.

(11)

Izvajalci storitev za pomoč in reševanje težav, kot so opredeljeni v tej uredbi, bi morali zbirati informacije o številu zahtevkov, ki se nanašajo na pravice, obveznosti, pravila in postopke, ki jih določata pravo Unije in nacionalno pravo ter veljajo za uporabnike, ki uveljavljajo ali nameravajo uveljavljati svoje pravice, ki izvirajo iz prava Unije na notranjem trgu na področjih informacij iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/1724. Kadar služba za pomoč in reševanje težav prejme zahtevke, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/1724, bi morala razlikovati med takimi zahtevki in zahtevki, ki se nanašajo na področja, zajeta v navedeni uredbi, kolikor je to mogoče.

(12)

Če službe za pomoč in reševanje težav že zbirajo statistične podatke na podlagi obstoječega prava Unije ali dogovorov s Komisijo, bi morali izvajalci storitev za pomoč in reševanje težav ali upravljavci omrežij zagotoviti, da se zbirajo tudi statistični podatki, ki jih je treba zbirati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724, in da se ti podatki prenesejo v skupni repozitorij podatkov.

(13)

Izvajalci storitev bi morali uporabnikom omogočiti, da povratne informacije posredujejo na vseh spletnih straneh, ki so del vstopnega mesta, ne glede na to, ali so uporabniki na te strani prišli prek skupnega uporabniškega vmesnika iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2018/1724 ali prek katerega koli spletnega portala ali iskalnika.

(14)

Za zagotovitev primerljivosti povratnih informacij so potrebna skupna pravila za prenos povratnih informacij uporabnikov o storitvah, zagotovljenih prek vstopnega mesta, v skupni repozitorij podatkov. Poleg tega bi morali izvajalci storitev vprašanja za povratne informacije in ocene v svojih orodjih za posredovanje povratnih informacij uporabnikov vzporejati in povezati s tistimi v skupnem orodju za posredovanje povratnih informacij uporabnikov ali po potrebi prilagoditi svoja vprašanja in ocene. Izvajalci storitev ne bi smeli biti obvezani, da vključijo povezavo do ankete s podrobnimi vprašanji, če njihova alternativna orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov že vsebujejo podobna vprašanja. V takih primerih bi morali ta vprašanja prav tako prilagoditi tistim iz podrobne ankete, ki je del skupnega orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, in jih vzporejati z njimi.

(15)

Uporabniki bi morali imeti možnost, da posredujejo povratne informacije o tem, kako uporabniku prijazne so informacije o postopkih ter enostavnosti uporabe spletnih postopkov iz člena 2(2)(b) Uredbe (EU) 2018/1724 in skupnega uporabniškega vmesnika iz člena 2(1) navedene uredbe. Izvajalci storitev bi morali imeti možnost, da se odločijo glede najboljšega časa in mesta za povabilo uporabnikom postopkov, naj posredujejo povratne informacije. Lahko se odločijo, da bodo povezavo do orodja za posredovanje povratnih informacij vključili na spletno stran, kjer je mogoče začeti postopek, v potrditev prejema vloge, v rezultat postopka, če se uporabnikom prikaže takoj po predložitvi prošnje, ali na spletno stran s spletnimi informacijami o postopku. Če bi bila na eni spletni strani dva poziva k posredovanju povratnih informacij, pri čemer bi se prvi nanašal na kakovost in razpoložljivost postopka, drugi pa na informacije o tem postopku, ki so na voljo na navedeni spletni strani, bi bilo treba jasno razložiti namen posredovanja povratnih informacij o obeh vprašanjih, da uporabnik ne bi bil zmeden.

(16)

V primeru storitev za pomoč in reševanje težav, navedenih v Prilogi III in členu 7 Uredbe (EU) 2018/1724, bi bilo treba uporabnikom, s katerimi je mogoče vzpostaviti stik po digitalni poti, poziv k posredovanju povratnih informacij poslati takoj po zagotovitvi storitve. Če narava storitve zahteva nekaj časa za izvedbo rešitve ali nasveta v praksi, bi bilo treba službam omogočiti, da poziv k posredovanju povratnih informacij pošljejo kmalu po predložitvi končnega odgovora na prošnjo, saj to uporabniku omogoča, da preveri, ali rešitev ali nasvet deluje v praksi.

(17)

Zbiranje in izmenjava statističnih podatkov o uporabnikih in povratnih informacij uporabnikov v skladu s to uredbo ne bi smela vključevati obdelave osebnih podatkov (2) državljanov in podjetij, ki uporabljajo storitve, ki so na voljo kot del vstopnega mesta. Skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov bi moralo uporabnike opozarjati, naj v okence za prosto besedilo ne navedejo nobenih osebnih podatkov.

(18)

Sklep Komisije (EU, Euratom) 2017/46 (3) se uporablja za skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, storitev medsebojnega povezovanja, ki omogoča prenos povratnih informacij uporabnikov v primeru uporabe alternativnega orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, in skupni repozitorij podatkov.

(19)

Člen 24(1), (2) in (3) ter člen 25(1) do (4) Uredbe (EU) 2018/1724 se uporabljata od 12. decembra 2020, zato bi bilo treba zahteve, določene v tej uredbi, prav tako uporabljati od tega datuma.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno digitalno vstopno mesto –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov“ pomeni orodje za posredovanje povratnih informacij, ki ga zagotovi Komisija v skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1724;

(2)

„alternativno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov“ pomeni vsako drugo orodje za posredovanje povratnih informacij, ki ima podobne funkcije kot skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov in je na voljo na spletnih straneh pristojnega organa za namen spremljanja kakovosti storitev, kot je navedeno v členu 25(4) Uredbe (EU) 2018/1724, ali je na voljo uporabnikom storitev za pomoč in reševanje težav, navedenih v Prilogi III in členu 7 Uredbe (EU) 2018/1724;

(3)

„skupna nadzorna plošča“ pomeni vmesnik, ki izvajalcem storitev zagotavlja dostop do upravljavskih funkcij vstopnega mesta, vključno z dostopom do repozitorija za povezave iz člena 19 Uredbe (EU) 2018/1724;

(4)

„skupni repozitorij podatkov“ pomeni orodje za upravljanje podatkov, ki je povezano s skupno nadzorno ploščo ter omogoča zbiranje, shranjevanje, skupno rabo, analizo in prikaz statističnih podatkov o uporabnikih in povratnih informacij uporabnikov, zbranih v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (EU) 2018/1724;

(5)

„izvajalci storitev“ pomeni vse od naslednjega:

(a)

pristojne organe v smislu člena 3(4) Uredbe (EU) 2018/1724;

(b)

Komisijo ter organe, urade in agencije Unije, ki zagotavljajo informacije, postopke ter storitve za pomoč oz. reševanje težav, zajete v Uredbi (EU) 2018/1724;

(c)

izvajalce storitev za pomoč in reševanje težav iz člena 7(3) Uredbe (EU) 2018/1724;

(6)

„upravljavec omrežja“ pomeni Komisijo ter organe, urade in agencije Unije ali subjekt, odgovoren za usklajevanje dela služb za pomoč in reševanje težav, ki opravljajo podobne naloge v vseh ali v večini držav članic.

Člen 2

Kontekstni podatki

1.   Izvajalci storitev skupaj s statističnimi podatki o uporabnikih in povratnimi informacijami uporabnikov v zvezi z informacijskimi spletnimi stranmi, povezanimi z vstopnim mestom, posredujejo naslov URL spletne strani, na katero se nanašajo statistični podatki o uporabnikih ali povratne informacije uporabnikov.

2.   Izvajalci storitev zagotovijo, da se kontekstni podatki, vključno z opisnimi elementi, ki omogočajo opredelitev vsebine, zajete na spletni strani, na katero se nanaša naslov URL, predložijo na naslednji način:

(a)

kot del metapodatkov za vse strani, ki so del vstopnega mesta, strukturiranih in oblikovanih tako, da jih lahko orodje iz odstavka 4 prepozna, ali

(b)

neposredno v repozitorij za povezave skupaj z ustreznim naslovom URL.

3.   Opisni elementi iz odstavka 2 so sestavljeni iz naslednjih kazalnikov, ki jih je treba povezati z različnimi vrstami strani iz Priloge I:

(a)

država članica;

(b)

regionalni ali lokalni kazalnik, kadar posredovane informacije veljajo le regionalno ali lokalno;

(c)

jezik informacij, zagotovljenih na strani;

(d)

oznaka, da je stran del vstopnega mesta;

(e)

vrsta storitve ali storitev, zajetih na strani: informacije, postopek ali storitev za pomoč in reševanje težav;

(f)

navedba obravnavane teme iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/1724 ali zadevne storitve za pomoč in reševanje težav, ki je navedena v Prilogi III k navedeni uredbi ali vključena v vstopno mesto v skladu s členom 7 navedene uredbe.

4.   Komisija zagotovi orodje za pridobivanje informacij za označevanje neposredno s spletnih strani, ki so del vstopnega mesta, za shranjevanje v skupnem repozitoriju podatkov skupaj z ustreznimi naslovi URL.

POGLAVJE II

Statistični podatki

Člen 3

Zbiranje in prenos statističnih podatkov v zvezi z informacijskimi storitvami

1.   Vsi izvajalci storitev za vse spletne strani, na katerih so zagotovljene informacije o pravilih in obveznostih, postopkih ter storitvah za pomoč in reševanje težav, ki so del vstopnega mesta in za katere so odgovorni, zbirajo in prenesejo število ogledov strani v obdobju poročanja, razčlenjeno glede na:

(a)

države, iz katerih uporabniki obiskujejo spletno stran;

(b)

vrsto naprav, uporabljenih za obisk spletne strani.

2.   Izvajalci storitev zagotovijo, da orodje za analitiko spletnih podatkov, ki se uporablja za zbiranje statističnih podatkov iz odstavka 1, izpolnjuje zahteve glede tehnične interoperabilnosti iz Priloge II, da se omogoči samodejni prenos statističnih podatkov v skupni repozitorij podatkov.

3.   Izvajalci storitev statistične podatke iz odstavka 1 skupaj z naslovi URL spletnih strani, na katere se ti statistični podatki nanašajo, enkrat mesečno prenesejo v skupni repozitorij podatkov prek vmesnika za aplikacijsko programiranje, ki ga je razvila Komisija.

4.   Izvajalcu storitev, ki je poskušal statistične podatke v skladu z odstavkom 3 prenesti v skupni repozitorij podatkov, se pošlje samodejna potrditev uspešnega prenosa ali opozorilo, če prenos ni bil uspešen.

Člen 4

Zbiranje, združevanje in prenos statističnih podatkov v zvezi s storitvami za pomoč in reševanje težav

1.   V tem poglavju prošnja za storitev za pomoč in reševanje težav pomeni vsako prošnjo, poslano prek spletnega obrazca, elektronske pošte ali katerega koli drugega komunikacijskega sredstva. Če se izvajalci storitev za pomoč in reševanje težav ali upravljavci omrežij odločijo, da statističnih podatkov o prošnjah, prejetih prek telefona, spletnega klepeta ali osebnih obiskov, ni mogoče vključiti, o tem obvestijo Komisijo.

2.   Izvajalci storitev za pomoč in reševanje težav ali upravljavci omrežij v skupni repozitorij podatkov sporočijo število prošenj, razčlenjeno na prošnje:

(a)

državljanov ali podjetij;

(b)

uporabnikov v čezmejnem položaju ali uporabnikov v nacionalnem položaju.

Razdelitev prošenj na kategorije iz točk (a) in (b) se ne uporablja, če je storitev na voljo samo eni od dveh kategorij uporabnikov iz točk (a) in (b).

3.   Za namene odstavka 2(b) uporabnik v čezmejnem položaju pomeni uporabnika v položaju, ki v nobenem pogledu ni omejen na eno samo državo članico.

4.   Za zbiranje statističnih podatkov o vsebini posebnih vloženih prošenj izvajalec storitev za pomoč in reševanje težav ali upravljavec omrežja Komisiji pred vključitvijo take storitve v vstopno mesto predloži seznam kategorij za vsebine.

5.   Odzivni čas se izračuna od prejema prošnje do končnega odgovora ali zaključka primera na enaki podlagi kot veljavni roki, ki se jih je treba držati, ali povprečni ali okvirni čas, potreben za izvedbo storitve, iz člena 11(1)(d) Uredbe (EU) 2018/1724.

6.   Odzivni časi se izračunajo kot povprečje v koledarskih dneh odzivnih časov v šestmesečnem obdobju.

7.   Statistični podatki se zbirajo in združijo na ravni vsakega posameznega izvajalca storitve za pomoč in reševanje težav ter vključujejo navedbo države članice izvajalca storitve. Komisija se z izvajalcem storitve za pomoč in reševanje težav ali upravljavcem omrežja pred vključitvijo storitve v vstopno mesto dogovori o načinih prenosa statističnih podatkov v skupni repozitorij podatkov.

8.   Izvajalci storitev za pomoč in reševanje težav ali upravljavci omrežij zbirne statistične podatke prenesejo dvakrat letno. Za obdobje od 1. januarja do 30. junija se združeni statistični podatki prenesejo do 31. avgusta, za obdobje od 1. julija do 31. decembra pa do 28. februarja naslednjega leta, razen če ni drugače dogovorjeno s Komisijo.

Člen 5

Dostop do statističnih podatkov in njihovo shranjevanje

1.   Statistični podatki, združeni in preneseni v skladu s tem poglavjem, se hranijo v skupnem repozitoriju podatkov največ tri leta od datuma prenosa. Po koncu tega obdobja se samodejno izbrišejo.

To pravilo o izbrisu se ne uporablja za podatke, dane na voljo javnosti v skladu z zadnjim stavkom člena 24(3) Uredbe (EU) 2018/1724.

2.   Komisija zagotovi, da skupna nadzorna plošča nacionalnim koordinatorjem, izvajalcem storitev in Komisiji omogoča:

(a)

iskanje, razvrščanje in filtriranje podatkov;

(b)

prikaz podatkov v grafih in diagramih;

(c)

pridobitev podatkov v obliki poročil in njihov prenos.

POGLAVJE III

Povratne informacije uporabnikov

Člen 6

Funkcije skupnega orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov

1.   Skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov iz člena 25(1) Uredbe (EU) 2018/1724 vsebuje naslednje elemente:

(a)

vprašanja za pridobitev povratnih informacij uporabnikov, ocene uporabnikov in okence za prosto besedilo, ki so primerni za spletne strani z informacijami, postopki ter storitvami za pomoč in reševanje težav, iz Priloge III;

(b)

ankete s podrobnimi vprašanji o kakovosti informacij, spletnih postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav; uporabnike je treba pozvati k izpolnitvi teh anket, ko posredujejo prve povratne informacije;

(c)

samodejni prenos povratnih informacij uporabnikov v skupni repozitorij podatkov;

(d)

zajem in prenos naslova URL spletne strani, na katero se nanašajo povratne informacije uporabnikov, skupaj s povratnimi informacijami uporabnikov.

2.   Za zbiranje povratnih informacij uporabnikov o informacijah in postopkih lahko izvajalci storitev izbirajo med različico skupnega orodja za posredovanje povratnih informacij z okencem za prosto besedilo ali brez njega.

3.   Komisija zagotovi, da skupna nadzorna plošča vsem izvajalcem storitev, ki uporabljajo skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, pošilja redna elektronska sporočila, da jih opomni, da si lahko na skupni nadzorni plošči ogledajo povratne informacije glede svojih storitev.

4.   Komisija zagotovi, da je skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov na voljo v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 7

Funkcije alternativnih orodij za posredovanje povratnih informacij uporabnikov

1.   Alternativna orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, ki jih uporabljajo izvajalci storitev, vsebujejo:

(a)

podobna vprašanja in sistem ocenjevanja, ki daje primerljive rezultate tistim, ki se uporabljajo v skupnem orodju za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, pri storitvah za pomoč in reševanje težav pa tudi okence za prosto besedilo, ki uporabnikom omogoča, da posredujejo pripombe v obliki prostega besedila;

(b)

povezave do anket, vključenih v skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, glede na vrsto storitve;

(c)

mehanizem, ki ga zagotovi Komisija in omogoča prenos podatkov o povratnih informacijah skupaj z naslovi URL spletnih strani, na katere se povratne informacije nanašajo, v skupni repozitorij podatkov.

Za zbiranje povratnih informacij uporabnikov o informacijah in postopkih se lahko izvajalci storitev odločijo, ali bodo vključili okence za prosto besedilo ali ne.

2.   Ko uporabnik pošlje odgovore na vprašanja iz odstavka 1(a), prejme potrditveno sporočilo s pozivom, naj predloži podrobnejše pripombe s klikom na povezavo iz odstavka 1(b). Povezava uporabnike usmeri na stran v okviru skupnega orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, ki vsebuje anketo o skladnosti z zahtevami glede kakovosti iz Uredbe (EU) 2018/1724.

3.   Točka (b) odstavka 1 in odstavek 2 se ne uporabljata, če izvajalec storitev že zbira povratne informacije o vprašanjih, podobnih tistim v anketi.

Člen 8

Zbiranje povratnih informacij uporabnikov o spletnih postopkih

Izvajalci storitev skupno ali alternativno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov integrirajo tako, da lahko uporabniki zlahka posredujejo svoje povratne informacije po vložitvi prošnje ali če se na koncu odločijo, da ne bodo vložili prošnje.

Člen 9

Zbiranje povratnih informacij od uporabnikov storitev za pomoč in reševanje težav

Izvajalci storitev za pomoč in reševanje težav zagotovijo, da uporabniki njihovih storitev, s katerimi je mogoče vzpostaviti stik po digitalni poti, prejmejo povabilo, naj posredujejo povratne informacije o prejeti storitvi, pri čemer se povabilo pošlje bodisi v povezavi s končnim odgovorom, ki ga pošlje izvajalec storitve za pomoč in reševanje težav, ali kmalu po tem, vendar najpozneje v desetih delovnih dneh.

Člen 10

Prenos povratnih informacij uporabnikov

1.   Vse povratne informacije, ki jih uporabniki posredujejo prek skupnega orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, se skupaj s povezavami URL iz člena 2 samodejno prenesejo v skupni repozitorij podatkov, takoj ko jih uporabniki posredujejo.

2.   Izvajalci storitev, ki povratne informacije zbirajo z alternativnim orodjem za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, uporabljajo mehanizem iz člena 7(1)(c) in izpolnjujejo zahteve glede tehnične interoperabilnosti iz Priloge II, da omogočijo prenos povratnih informacij uporabnikov takoj, ko jih ti posredujejo, pri čemer se te informacije hkrati pošljejo nacionalnim prejemnikom povratnih informacij uporabnikov in v skupni repozitorij podatkov.

Druga možnost je, da vse povratne informacije, posredovane v koledarskem mesecu, v obliki masovnega prenosa asinhrono prenesejo v petih delovnih dneh po koncu navedenega koledarskega meseca.

3.   Izvajalci storitev, ki uporabljajo alternativna orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, zagotovijo:

(a)

da se v skupni repozitorij podatkov prenesejo samo povratne informacije o vprašanjih in ocenah, ki ustrezajo tistim v skupnem orodju za posredovanje povratnih informacij uporabnikov;

(b)

da se povratne informacije, predložene v obliki prostega besedila, ne prenesejo v skupni repozitorij podatkov;

(c)

da se naslovi URL spletnih strani, s katerih se zbirajo povratne informacije, skupaj s povratnimi informacijami prenesejo v skupni repozitorij podatkov.

4.   Če izvajalci storitev izpolnjujejo pogoje za izjemo iz člena 7(3), zagotovijo, da se v skupni repozitorij podatkov prenesejo povratne informacije o vprašanjih, ki so podobna vprašanjem iz ankete.

Člen 11

Dostop do povratnih informacij uporabnikov in njihovo shranjevanje

1.   Podatki o povratnih informacijah uporabnikov se shranijo v skupni repozitorij podatkov, povezan s skupno nadzorno ploščo.

2.   Komisija zagotovi naslednje pravice dostopa do povratnih informacij uporabnikov, shranjenih v skupnem repozitoriju podatkov:

(a)

nacionalni koordinatorji in Komisija imajo dostop do povratnih informacij uporabnikov, razen pripomb v obliki prostega besedila;

(b)

izvajalci storitev imajo dostop do povratnih informacij uporabnikov v zvezi s storitvami, za katere so odgovorni, vključno s pripombami v obliki prostega besedila, ki jih posredujejo uporabniki, ki uporabljajo skupno orodje za posredovanje povratnih informacij.

3.   Komisija zagotovi, da se povratne informacije uporabnikov v skupnem repozitoriju podatkov hranijo največ tri leta, po koncu tega obdobja pa se samodejno izbrišejo.

4.   Komisija zagotovi, da skupna nadzorna plošča svojim uporabnikom omogoča:

(a)

iskanje, razvrščanje in filtriranje povratnih informacij;

(b)

prikaz teh informacij v diagramih in grafih;

(c)

pridobitev podatkov v obliki poročil in njihov prenos.

Člen 12

Odgovornosti

1.   Izvajalci storitev, ki uporabljajo alternativna orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, so odgovorni za:

(a)

delovanje svojih orodij, s katerimi zbirajo povratne informacije uporabnikov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724;

(b)

prenos povratnih informacij v skupni repozitorij podatkov prek storitve za medsebojno povezovanje, ki jo zagotovi Komisija, in sicer v obliki masovnega prenosa ali kakršni koli drugi obliki prenosa;

(c)

izpolnjevanje tehničnih zahtev iz te uredbe;

(d)

varnost nacionalnih orodij, ki zbirajo povratne informacije uporabnikov in sodelujejo pri njihovem prenosu.

2.   Izvajalci storitev, ki uporabljajo skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov, so odgovorni za vstavitev povezav do navedenega orodja v skladu s to uredbo.

3.   Komisija je odgovorna za:

(a)

delovanje, varnost in dostopnost skupnega orodja za posredovanje povratnih informacij uporabnikov;

(b)

povezave do skupnega orodja za posredovanje povratnih informacij, ki jih je treba objaviti na spletnih straneh na ravni Unije;

(c)

delovanje storitve medsebojnega povezovanja iz točke (b) odstavka 1;

(d)

vzdrževanje in zagotavljanje razpoložljivosti infrastrukture, potrebne za prejemanje podatkov.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 13

Osebni podatki

1.   Izvajalci storitev ali upravljavci omrežij v primeru storitev za pomoč in reševanje težav zagotovijo, da statistični podatki, ki jih zberejo in prenesejo v skupni repozitorij podatkov, ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov.

2.   Skupno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikom omogoča anonimno posredovanje pripomb o svojih izkušnjah s storitvami, zagotovljenimi prek vstopnega mesta. Okence za prosto besedilo vključuje opozorilo uporabnikom, naj ne vključijo osebnih podatkov.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 12. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 295, 21.11.2018, str. 1.

(2)  Osebni podatki v smislu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(3)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2017/46 z dne 10. januarja 2017 o varnosti komunikacijskih in informacijskih sistemov v Evropski komisiji (UL L 6, 11.1.2017, str. 40).


PRILOGA I

Kazalniki za označevanje iz člena 2(3)

 

Elementi, ki morajo biti del informacij za označevanje, ki jih je treba vključiti v metapodatke spletnih strani, ki so del enotnega digitalnega vstopnega mesta

 

Splošni del

Oznaka države

Podnacionalna oznaka (če je ustrezno)

Vrsta storitve  (*1)

Jezik strani

Področja, zajeta v Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/1724

Storitev, zajeta v Prilogi III ali členu 7 Uredbe (EU) 2018/1724

 

enotno digitalno vstopno mesto (SDG)

po ISO 3166 alfa-2 – dvočrkovna oznaka (EL za Grčijo)

po NUTS 1–3 ali LAU

 

po ISO 639-1 alfa-2 – dvočrkovna oznaka

A–Q

01–09

polni naziv storitve

Spletne strani z informacijami o pravilih, pravicah in obveznostih

X

x

x

informacije

x

x

x

ni relevantno

Spletne strani z informacijami o postopkih

X

x

x

postopek

x

x

x

ni relevantno

Spletne strani z informacijami o službah za pomoč oz. reševanje težav

x

x

x

pomoč

x

ni relevantno

ni relevantno

x


(*1)  Če stran vsebuje informacije o več vrstah storitev ali zajema več področij informacij, morajo biti vsi ustrezni elementi vključeni v to stran ali povezani z njo.


PRILOGA II

Tehnične zahteve iz člena 3(2) in člena 10(2)

Prenos podatkov

Prehod API (Application Programming Interface – vmesnik za aplikacijsko programiranje) bo izpostavil vmesnik API tipa REST (Representational State Transfer – predstavitveni prenos stanja). Vsak sistem izvajalca storitve za zbiranje lahko pokliče ta vmesnik API:

(1)

v realnem času – število klicev ni omejeno;

(2)

redno, v skladu s časovnim razporedom, ki ga izbere izvajalec storitve.

Varnost vmesnika za aplikacijsko programiranje

Komunikacija s prehodom API bo zavarovana prek ključa API. Vsak izvajalec storitev bo imel poseben ključ API. Ta ključ bo omogočil varno komunikacijo (šifriranje kanala) in pokazal, kateri izvajalec storitev pošilja podatke (avtentikacija).

Ključi API bodo na voljo v namenski zaledni spletni aplikaciji. Vsak izvajalec storitev bo v spletni aplikaciji ustvaril svoj ključ, ga prenesel in namestil na svoje naprave.

Zahteve, ki omogočajo prenos podatkov

Za zagotovitev samodejnega prenosa orodje za spletno analitiko iz člena 3(2) in alternativno orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov iz člena 10(2):

(a)

omogočata prenos podatkov v obliki JSON prek vmesnikov API tipa REST;

(b)

podpirata varne povezave s protokolom za prenos nadbesedil HTTP (Hyper-Text Transfer Protocol) prek varnih vtičnic (Secure Sockets Layer – SSL);

(c)

podpirata standard ISO 8601 za prikaz datuma in časa. Podatki o datumu in času se izrazijo v koordiniranem univerzalnem času (UTC);

(d)

podpirata edinstveni identifikator za prenose. Izvajalec storitev potisne („push“) podatke z zagotovljenim edinstvenim identifikatorjem prek vmesnika API. Če se izvajalec storitev odloči spremeniti te podatke, mora potisniti („push“) popravek z enakim edinstvenim identifikatorjem.

Pogostost prenosa statističnih podatkov ne bi smela spremeniti strukture datoteke JSON. Ta datoteka lahko na primer vsebuje polje objektov (eno na niz statističnih podatkov za referenčno obdobje) z dolžino n.

Komisija zagotovi podroben tehnični opis vmesnika API za povratne informacije uporabnikov in statistične podatke o uporabnikih.


PRILOGA III

Vprašanja za povratne informacije uporabnikov v skupnem orodju za posredovanje povratnih informacij uporabnikov iz člena 6(1)(a):

(1)

Vprašanja v zvezi z informacijami na spletnih straneh

Ali ste našli, kar ste iskali? (medsebojno izključujoče možnosti: DA/NE/DELNO) [obvezno polje]  (*1)

Ocenite to stran (ocenjevanje z zvezdicami: od 1 do 5) [obvezno polje]

Pomagajte nam izboljšati (okence za prosto besedilo) [neobvezno polje]

(2)

Vprašanja v zvezi s postopki

Ocenite, kako preprosto je bilo uporabiti ta postopek (ocenjevanje z zvezdicami: od 1 do 5) [obvezno polje]

Pomagajte nam izboljšati (okence za prosto besedilo) [neobvezno polje]

(3)

Vprašanja v zvezi s storitvami za pomoč in reševanje težav

Ocenite zagotovljeno storitev (ocenjevanje z zvezdicami: od 1 do 5) [obvezno polje]

Pomagajte nam izboljšati (okence za prosto besedilo) [neobvezno polje]

Orodje za posredovanje povratnih informacij uporabnikov za informacije in postopke bo pripravljeno v dveh različicah: ena bo imela okence za prosto besedilo, druga pa ne, pri čemer bodo lahko izvajalci storitev v skladu s členom 6(2) izbrali, katero bodo uporabljali.


(*1)   Besedilo v oklepajih „[...]“ se nanaša na polja, ki bodo uporabljena v skupnem orodju za posredovanje povratnih informacij uporabnikov.


SKLEPI

30.7.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/15


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/1122

z dne 28. julija 2020

o priznanju podjetja DNV GL AS kot klasifikacijskega zavoda za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu z Direktivo (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (1) ter zlasti člena 21(1) Direktive,

po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nemčija je Komisiji predložila prošnjo za priznanje podjetja DNV GL AS kot klasifikacijskega zavoda v skladu z Direktivo (EU) 2016/1629.

(2)

Predložila je tudi potrebne informacije in dokumentacijo, da bi Komisija lahko preverila, ali so merila za priznanje izpolnjena.

(3)

Podjetje DNV GL AS je nov klasifikacijski zavod, ki je nastal leta 2013 po združitvi dveh klasifikacijskih zavodov, Det Norske Veritas AS in Germanischer Lloyd SE.

(4)

Podjetje Germanischer Lloyd SE je bilo že prej priznano kot klasifikacijski zavod za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu z Direktivo 2006/87/ES.

(5)

Komisija bi morala podjetje DNV GL AS kot nov pravni subjekt, ki je nastal po združitvi, priznati kot nov klasifikacijski zavod v skladu z Direktivo (EU) 2016/1629.

(6)

Komisija je ocenila informacije in dokumentacijo, priloženo prošnji za priznanje, ki potrjuje, da podjetje DNV GL AS izpolnjuje merila iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2016/1629 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podjetje DNV GL AS se prizna kot klasifikacijski zavod za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu z Direktivo (EU) 2016/1629.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 28. julija 2020

Za Komisijo

Adina VĂLEAN

Članica Komisije


(1)   UL L 252, 16.9.2016, str. 118.

(2)   UL L 373, 31.12.1991, str. 29.


30.7.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/17


SKLEP EVROPSKEGA ORGANA ZA VREDNOSTNE PAPIRJE IN TRGE (EU) 2020/1123

z dne 10. junija 2020

o podaljšanju začasne zahteve, da morajo fizične ali pravne osebe, ki imajo neto kratke pozicije, začasno znižati pragove za priglasitev neto kratkih pozicij v zvezi z izdanim kapitalom družb, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, in če presegajo določen prag, obvestiti pristojne organe v skladu s točko (a) člena 28(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

ODBOR NADZORNIKOV EVROPSKEGA ORGANA ZA VREDNOSTNE PAPIRJE IN TRGE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti Priloge IX Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (1) ter zlasti člena 9(5), člena 43(1) in člena 44(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (2) in zlasti člena 28(1) Uredbe,

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 918/2012 z dne 5. julija 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav v zvezi z opredelitvami pojmov, izračunom neto kratkih pozicij, kritimi posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, pragovi za priglasitev, pragovi likvidnosti za odložitev omejitev, znatnimi padci vrednosti finančnih instrumentov in neugodnimi dogodki (3) in zlasti člena 24 Delegirane uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (EU) 2020/525 z dne 16. marca 2020, da morajo fizične ali pravne osebe, ki imajo neto kratke pozicije, začasno znižati pragove za priglasitev neto kratkih pozicij v zvezi z izdanim kapitalom družb, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, in če presegajo določen prag, obvestiti pristojne organe v skladu s točko (a) člena 28(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   UVOD

(1)

Organ ESMA je s Sklepom (EU) 2020/525 zahteval, da morajo fizične ali pravne osebe, ki imajo neto kratke pozicije v zvezi z izdanim kapitalom družb, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, pristojnim organom priglasiti podrobnosti takih pozicij, ko dosežejo, presežejo ali padejo pod prag 0,1 % izdanega kapitala, v skladu s točko (a) člena 28(1) Uredbe (EU) št. 236/2012.

(2)

Ukrep, ki izhaja iz Sklepa (EU) 2020/525, se nanaša na potrebo po tem, da se pristojnim nacionalnim organom in organu ESMA zaradi izjemnih okoliščin na finančnih trgih omogoči spremljanje neto kratkih pozicij, ki so jih udeleženci na trgu sklenili v zvezi z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu.

(3)

V skladu s členom 28(10) Uredbe (EU) št. 236/2012 mora organ ESMA ta ukrep pregledovati v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece.

(4)

Organ ESMA je ta pregled opravil na podlagi analize kazalnikov uspešnosti, vključno s cenami, nestanovitnostjo, indeksi razmika poslov kreditnih zamenjav in razvojem neto kratkih pozicij, zlasti pozicij med 0,1 % in 0,2 %, ki se postopno povečujejo od začetka veljavnosti prvotnega sklepa 16. marca 2020. Organ ESMA je na podlagi opravljene analize sklenil, da naj bi se ukrep podaljšal za dodatne tri mesece.

2.   ZMOŽNOST UKREPA OBVLADOVATI ZADEVNO OGROŽENOST IN ČEZMEJNI UČINKI (ČLEN 28(2)(A) UREDBE (EU) št. 236/2012)

(a)   Ogroženost pravilnega delovanja in integritete finančnih trgov

(5)

Pandemija bolezni covid-19 še naprej resno škodljivo vpliva na realno gospodarstvo v Uniji, pri čemer so napovedi glede prihodnjega okrevanja še naprej negotove. Čeprav so se finančni trgi EU delno opomogli po 16. marcu 2020, ta negotovost vpliva tudi na njihov prihodnji razvoj.

(6)

Gibanje evropskih delniških indeksov kaže na negotovo tržno okolje, v katerem se je vrednost indeksa Eurostoxx 50, če vzamemo za referenčno točko 20. februar 2020, znižala za približno 13 % glede na 4. junij 2020 (Prikaz 1), pri čemer so bili prizadeti vsi sektorji. V Uniji so zelo razširjeni tudi padci cen, saj se je vrednost delniških trgov v 24 jurisdikcijah znižala za najmanj 10 %, če cene na dan 4. junija primerjamo s cenami na dan 20. februarja 2020. V istem obdobju so cene delnic evropskih kreditnih institucij izgubile od 9 % do 48 % vrednosti.

(7)

Čeprav se je tudi nestanovitnost, merjena z indeksom VSTOXX, ki je nestanovitnost na podlagi cen opcij Eurostoxx 50, od marca, ko je bila najvišja in je presegala 80 %, znatno znižala, je ostala približno 14 % nad nestanovitnostjo, ugotovljeno 20. februarja. Organ ESMA meni, da sedanje ravni nestanovitnosti še vedno presegajo ravni v običajnih tržnih razmerah (Prikaz 3).

(8)

Podobne ugotovitve je mogoče sprejeti glede razmikov poslov kreditnih zamenjav, saj kljub zmanjšanju glede na podatke, pridobljene od 15. marca, ravni za evropske podjetniške izdajatelje ostajajo 22 bazičnih točk nad ravnjo 20. februarja (iTraxx Europe), za evropske finančne izdajatelje (iTraxx European Financials) pa 29 bazičnih točk (Prikaz 5). Ob upoštevanju vodilne vloge, ki so jo imeli posli kreditnih zamenjav med finančno krizo, in dokler razmiki poslov kreditnih zamenjav ostajajo veliki, se lahko šteje, da finančni trgi še naprej delujejo v zelo negotovem okolju.

(9)

Število delnic, uvrščenih v trgovanje na reguliranih trgih v EGP, za katere so bile evidentirane neto kratke pozicije med 12. marcem (ko je bil prag za priglasitev 0,2 %) in 16. marcem 2020 (ko je bil prag za priglasitev znižan na 0,1 %), se je povečalo za približno 10 %. Delež povečanja v smislu vrednosti v EUR (na podlagi cen delnic na dan 10. februarja 2020) je bil približno 15 %, v smislu kapitala pa približno 11 %. Delež delnic z neto kratko pozicijo med 0,1 %in 0,2 % je 16. marca znašal približno 7 %.Ta številka ne vključuje pozicij v tem razponu, ki so prispevale h kumuliranim neto kratkim pozicijam nad 0,2 %. Poleg tega se je delež delnic z neto kratko pozicijo med 0,1 % in 0,2 % v obdobju med 16. marcem in 1. junijem 2020 postopno povečeval in v povprečju znaša približno 11 % (Prikaz 8). Zato je mogoče sklepati, da je bil razlog za povečanje neto kratkih pozicij na dan 16. marca tudi pomemben delež pozicij med 0,1 % in 0,2 %, o katerih je bilo treba poročati zaradi nižjega praga za priglasitev, ki ga je uvedel organ ESMA in je začel veljati na navedeni dan.

(10)

Znatna znižanja cen na splošno, razmeroma visoka nestanovitnost, veliki razmiki poslov kreditnih zamenjav in vse večje število neto kratkih pozicij kažejo, da so finančni trgi Unije še naprej v negotovem položaju. Zaradi takšnega stanja na trgih je verjetneje, da bi lahko pritiski na prodajo na kratko v prihodnjih mesecih sprožili ali poslabšali neugoden razvoj dogodkov, ki bi nato lahko negativno vplival na dejavnike, kot so tržno zaupanje ali integriteta mehanizma določanja cen.

(11)

Organ ESMA meni, da splet zgoraj opisanih okoliščin resno ogroža pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov.

(b)   Grožnja stabilnosti celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela

(12)

Kot je ECB pojasnila v svojem Poročilu o finančni stabilnosti (5), je finančna stabilnost dosežena, če je finančni sistem (ki ga sestavljajo finančni posredniki, trgi in tržna infrastruktura) sposoben prenesti nepredvidene dogodke in finančna neravnovesja.

(13)

Pandemija bolezni covid-19 ima še naprej hude posledice za realno gospodarstvo v Uniji. Kot je zapisano v majskem poročilu o tveganjih organa ESMA (6), se bo zaradi posledično negotovega tržnega okolja „institucionalnim in malim vlagateljem podaljšalo obdobje tveganja za nadaljnje popravke na trgu, ki bi bili lahko precejšnji, ter predvidela zelo velika tveganja na celotnem področju pristojnosti organa ESMA.“ V zvezi s tem je javnost opozoril na mogočo ločitev od zadnje uspešnosti finančnih trgov in temeljne gospodarske dejavnosti.

(14)

Zaradi padca cen, zaznanega od marca, je velika večina delnic ali celo vse delnice, ki so bile uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, v položaju negotovosti, v katerem bi lahko imeli nadaljnji padci cen, ki niso rezultat dodatnih temeljnih informacij, zelo negativne posledice.

(15)

V sedanjem negotovem okolju sta lahko znaten pritisk na prodajo in nenavadna nestanovitnost cen delnic posledica različnih dejavnikov, vključno z vse večjim številom udeležencev na trgu, ki sklepajo prodaje na kratko, in naraščanjem neto kratkih pozicij.

(16)

Zlasti zelo razširjeni padci cen za kreditne institucije kažejo, da so izdajatelji finančnega sektorja morda izpostavljeni strategijam prodaje na kratko in naraščanju neto kratkih pozicij ne glede na to, ali te strategije in pozicije podpirajo temeljne informacije.

(17)

Kopičenje strategij prodaje na kratko in naraščanje neto kratkih pozicij bi lahko povzročila nenadzorovan strm padec cen za izdajatelje prizadetega finančnega sektorja z morebitnimi učinki prelivanja na druge izdajatelje v isti državi članici ali EU, kar bi lahko nazadnje ogrozilo finančni sistem ene ali več držav članic.

(18)

Ne glede na delno ugotovljeno okrevanje na evropskih finančnih trgih organ ESMA meni, da sedanje tržne razmere še naprej resno ogrožajo stabilnost finančnega sistema v Uniji.

(19)

V okviru pristojnosti organa ESMA se z nameravanim podaljšanjem ukrepa od fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo neto kratke pozicije v delnicah, ki so bile uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da pristojnim nacionalnim organom poročajo ob nižjem pragu, kot je bil določen v členu 5 Uredbe (EU) št. 236/2012.

(20)

Glede na navedeno naj bi se s tem podaljšanim ukrepom ohranila boljša sposobnost pristojnih nacionalnih organov in organa ESMA za ustrezno oceno spreminjajočih se okoliščin, razlikovanje med gibanji na trgu, ki jih usmerjajo temeljne informacije, in gibanji, ki jih lahko sprožijo ali poslabšajo prodaje na kratko, ter odziv, če bi integriteta, pravilno delovanje in stabilnost trgov zahtevali strožje ukrepanje.

(c)   Čezmejni učinki

(21)

Zgoraj opisana ogroženost integritete, pravilnega delovanja in finančne stabilnosti trga se nanaša na celotno EU. Kot je bilo že poudarjeno, se je od 20. februarja 2020 indeks Eurostoxx 50, ki pokriva 50 uveljavljenih izdajateljev (blue chip) iz 11 (7) držav euroobmočja, znižal za približno 13 %, indeks STOXX Europe 800, ki predstavlja 800 največjih podjetij v Evropi, pa za 16 % (Prikaz 1=. Poleg tega je učinek nenavadnega pritiska na prodajo še vedno očiten tudi v glavnih indeksih trgov EU, kljub znakom nedavnega okrevanja (Prikaz 6).

(22)

To vseevropsko naravo ponazarja tudi večja korelacija nekaterih sektorjev. Kot je na primer razvidno (Prikaz 7), so se korelacije finančnih storitev ter bančnega in zavarovalniškega sektorja z indeksom Euro Stoxx Europe 600 po februarju 2020 hitro povečale in se približale 1.

(23)

Ker so ogroženi finančni trgi vseh držav članic EU, so čezmejni učinki še naprej posebno resni, saj se je zaradi medsebojne povezanosti in večje korelacije finančnih trgov EU povečala verjetnost morebitnega prelivanja ali širjenja negativnih vplivov na trgih v primeru pritiska na prodaje na kratko.

3.   PRISTOJNI ORGAN NI SPREJEL UKREPOV ZA OBVLADOVANJE OGROŽENOSTI ALI PA JE EDEN ALI VEČ PRISTOJNIH ORGANOV SPREJELO UKREPE, KI NE OBVLADUJEJO OGROŽENOSTI V ZADOSTNI MERI (ČLEN 28(2)(B) UREDBE (EU) št. 236/2012).

(24)

Eden od pogojev, da lahko organ ESMA sprejme ukrep v tem sklepu, je, da en ali več pristojnih organov ni sprejel ukrepov za obvladovanje ogroženosti ali da ukrepi, ki so bili sprejeti, ne obvladujejo ogroženosti v zadostni meri.

(25)

Na podlagi pomislekov glede integritete, pravilnega delovanja ter finančne stabilnosti trga, opisanih v Sklepu ESMA (EU) 2020/525, ki za ta sklep velja še naprej, so nekateri pristojni nacionalni organi sprejeli nacionalne ukrepe za omejitev prodaje delnic na kratko.

(26)

V Španiji je Comisión Nacional del Mercado de Valores (CNMV) 17. marca 2020 za en mesec uvedla nujni ukrep v skladu s členom 20(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 za transakcije, ki bi lahko pomenile ali povečale neto kratke pozicije v delnicah, uvrščenih v trgovanje na španskih mestih trgovanja, za katera je CNMV ustrezen pristojni organ. Veljavnost tega ukrepa je bila podaljšana do 18. maja.

(27)

V Italiji je Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (CONSOB) 18. marca 2020 za tri mesece uvedla nujni ukrep v skladu s členom 20(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 za transakcije, ki bi lahko pomenile ali povečale neto kratke pozicije v delnicah, uvrščenih v trgovanje na italijanskem reguliranem trgu MTA, za katerega je CONSOB ustrezen pristojni organ. Ta ukrep naj bi predvidoma prenehal veljati 18. junija, vendar je bil 18. maja odpravljen.

(28)

V Franciji je Autorité des marchés financiers (AMF) 18. marca za en mesec uvedel nujni ukrep v skladu s členom 20(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 za transakcije, ki bi lahko pomenile ali povečale neto kratke pozicije v delnicah, uvrščenih v trgovanje na francoskih mestih trgovanja, za katera je AMF ustrezen pristojni organ. Veljavnost tega ukrepa je bila podaljšana do 18. maja.

(29)

V Belgiji je Financial Securities and Markets Authority (FSMA) 18. marca 2020 za en mesec uvedel nujni ukrep v skladu s členom 20(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 za transakcije, ki bi lahko pomenile ali povečale neto kratke pozicije v delnicah, uvrščenih v trgovanje na belgijskih mestih trgovanja (Euronext Brussels in Euronext Growth), za katera je FSMA pristojni organ za najpomembnejši trg. Veljavnost tega ukrepa je bila podaljšana do 18. maja.

(30)

V Grčiji je Hellenic Capital Market Commission (HCMC) 18. marca 2020 do 24. aprila uvedla nujni ukrep v skladu s členom 20(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 za transakcije, ki bi lahko pomenile ali povečale neto kratke pozicije v delnicah, uvrščenih v trgovanje na atenski borzi, za katero je HCMC ustrezen pristojni organ. Veljavnost tega ukrepa je bila podaljšana do 18. maja.

(31)

V Avstriji je Austrian Finanzmarktaufsicht (FMA) 18. marca 2020 za en mesec uvedel nujni ukrep v skladu s členom 20(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 236/2012 za izvajanje ali povečevanje prodaje na kratko ali transakcije, ki ni prodaja na kratko in ki ustvari finančni instrument ali je z njim povezana, pri čemer je učinek ali eden od učinkov transakcije ta, da fizična ali pravna oseba v primeru padca cene ali vrednosti delnic, uvrščenih v trgovanje na reguliranem trgu dunajske borze, doseže finančno korist, (Amtlicher Handel; WBAH), za kar je FMA ustrezen pristojni organ. Veljavnost tega ukrepa je bila podaljšana do 18. maja.

(32)

Po poteku zgoraj navedenih začasnih ukrepov v EU niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi na podlagi Uredbe (EU) št. 236/2012, na datum tega sklepa pa ne velja noben tak ukrep.

(33)

Cilj takih začasnih omejitev prodaje na kratko v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. 236/2012 je bil preprečiti nenadzorovan padec cene finančnih instrumentov v izjemnih okoliščinah, ki jih je povzročila pandemija bolezni covid-19, vendar pa niso obravnavale trenutne potrebe po ohranitvi povečanih zmogljivosti pristojnih nacionalnih organov v zvezi s spremljanjem za zagotovitev bolje usklajenega regulativnega odgovora, ki bo potreben v prihodnjih mesecih.

(34)

V času sprejetja tega sklepa noben pristojni organ ni sprejel ukrepov za izboljšanje svojega pregleda nad razvojem neto kratkih pozicij z uveljavitvijo nižjih pragov za poročanje, saj se lahko oprejo na Sklep (EU) 2020/525.

(35)

Potreba po večjem pregledu nad neto kratkimi pozicijami je še večja v razmerah, ko so zgoraj navedene omejitve, uvedene na podlagi člena 20 Uredbe (EU) št. 236/2012, ravnokar potekle ali bile odpravljene v šestih državah članicah, kjer so bile uvedene. Ker za prodaje na kratko in transakcije z enakovrednim učinkom ne veljajo več druge zunanje omejitve, morajo biti pristojni nacionalni organi v EU sposobni vnaprej prepoznati, ali se neto kratke pozicije povečujejo v obsegu, ki lahko povzroči zgoraj opisano ogroženost finančnih trgov in finančne stabilnosti, ki se kaže in zaostruje s pritiskom na prodaje na kratko.

(36)

Glede na zgoraj navedeno ogroženost, ki se nanaša na celotno EU, je postalo očitno, da informacije, ki jih pristojni nacionalni organi prejemajo na podlagi običajnega praga za poročanje iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 236/2012, v sedanjih izjemnih tržnih razmerah ne zadostujejo. Organ ESMA meni, da naj bi se z ohranitvijo nižjega praga za poročanje vsem pristojnim nacionalnim organom v EU in organu ESMA dal na voljo najboljši možni nabor podatkov, da lahko spremljajo tržna gibanja ter da se skupaj z organom ESMA pripravijo na sprejemanje nadaljnjih ukrepov, če bo to potrebno.

4.   UČINKOVITOST UKREPA (ČLEN 28(3)(A) UREDBA (EU) št. 236/2012)

(37)

Organ ESMA mora tudi upoštevati, v kolikšni meri podaljšani ukrep pomembno zmanjša opredeljeno ogroženost.

(38)

Organ ESMA meni, da so trgi kljub izjemnim izgubam, ki so od 20. februarja 2020 nastale pri trgovanju z delnicami na reguliranih trgih, pravilno delovali in da je bila integriteta trgov večinoma ohranjena.

(39)

Organ ESMA je zato analiziral sedanje okoliščine, zlasti v kolikšni meri sta ogroženi integriteta trgov in finančna stabilnost v Uniji ter ali bo podaljšani ukrep organa ESMA s pristopom, usmerjenim v prihodnost, učinkovito zmanjšal tako ogroženost.

(a)   Ukrep pomembno zmanjša ogroženost pravilnega delovanja in integritete finančnih trgov

(40)

V zgoraj opisanih okoliščinah lahko vsako nenadno povečanje pritiska na prodajo in nestanovitnosti trgov zaradi prodaj na kratko in naraščanja kratkih pozicij okrepi negativne trende na finančnih trgih. Čeprav lahko ima prodaja na kratko v drugačnih okoliščinah pozitivno funkcijo pri opredeljevanju prave vrednosti izdajateljev, pa lahko v sedanjih tržnih razmerah dodatno ogroža pravilno delovanje in integriteto trgov.

(41)

Zlasti glede na horizontalni učinek sedanjih izjemnih razmer, ki vplivajo na širok nabor delnic v vsej Uniji, se lahko vsak nenaden padec cen delnic še poslabša z dodatnim pritiskom na prodajo zaradi prodaje na kratko in povečanih neto kratkih pozicij, ki bi brez podaljšanega ukrepa ostale neodkrite, če ne bi dosegale običajnih pragov za priglasitev pristojnim nacionalnim organom v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 236/2012.

(42)

Iz zgoraj navedenih razlogov morajo biti pristojni nacionalni organi in organ ESMA takoj, ko je to mogoče, obveščeni o tem, da udeleženci na trgu sklepajo prodaje na kratko in da naraščajo neto kratke pozicije, da se po potrebi prepreči, da bi navedene pozicije sprožile kaskado naročil za prodajo in posledično znaten padec cen.

(43)

Organ ESMA meni, da pristojni nacionalni organi in organ ESMA brez tega podaljšanega ukrepa ne bi mogli ustrezno spremljati trga v sedanjem tržnem okolju, v katerem lahko spreminjajoča se narava krize zaradi pandemije bolezni covid-19 povzroči nenaden in znaten pritisk na prodajo in neobičajno dodatno nestanovitnost cen delnic Unije, kar bi se nato lahko še okrepilo s kopičenjem kratkih pozicij.

(44)

Medtem ko organ ESMA nenehno spremlja tržne razmere in bo po potrebi sprejel nadaljnje ukrepe, trenutno meni, da je primerno ohraniti običajni prag za objavo iz člena 6 Uredbe (EU) št. 236/2012, saj se zdi, da znižanje tega praga ni potrebno z vidikov ohranjanja urejenih trgov in obvladovanja tveganj za finančno stabilnost.

(b)   Ukrep pomembno zmanjša ogroženost stabilnosti celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela

(45)

Kot je opisano zgoraj, sta za trgovanje z delnicami v obdobju po 20. februarju 2020 bila in sta še vedno značilna znaten pritisk na prodajo in nenavadna nestanovitnost, kar je povzročilo resen padec vrednosti, ki je vplival na izdajatelje iz vseh sektorjev. Kot izhaja iz navedenega, lahko prodaja na kratko in naraščanje pomembnih neto kratkih pozicij poveča pritisk na prodajo in negativne trende, ki lahko povzročijo ogroženost, kar lahko zelo škodljivo vpliva na finančno stabilnost finančnih institucij in družb iz drugih sektorjev.

(46)

V tem smislu bi omejitve podatkov, ki jih prejmejo pristojni nacionalni organi in organ ESMA, zmanjšale njihovo sposobnost za odpravljanje morebitnih negativnih učinkov na gospodarstvo in nazadnje na finančno stabilnost Unije kot celote.

(47)

Podaljšani ukrep organa ESMA v zvezi z začasnim znižanjem pragov za poročanje o neto kratkih pozicijah pristojnim nacionalnim organom učinkovito obravnava to ogroženost stabilnosti delov ali celotnega finančnega sistema Unije z zmanjšanjem omejitev podatkov in povečanjem sposobnosti pristojnih nacionalnih organov za obravnavanje prihodnje ogroženosti čim prej.

(c)   Izboljšanje sposobnosti pristojnih organov za spremljanje ogroženosti

(48)

V običajnih tržnih razmerah pristojni nacionalni organi spremljajo vsako ogroženost, ki je lahko posledica prodaje na kratko in naraščanja neto kratkih pozicij, z nadzornimi sredstvi, ki jih določa zakonodaja Unije, zlasti z obveznostmi poročanja glede neto kratkih pozicij iz Uredbe (EU) št. 236/2012 (8).

(49)

Vendar pa morajo pristojni nacionalni organi in organ ESMA zaradi trenutnih tržnih razmer okrepiti spremljanje skupnih neto kratkih pozicij v delnicah, uvrščenih v trgovanje na reguliranih trgih. V ta namen in glede na nadaljnjo negotovost v zvezi s krizo zaradi pandemije bolezni covid-19 je pomembno, da pristojni nacionalni organi še naprej prejmejo informacije o naraščanju neto kratkih pozicij v zgodnji fazi, preden te dosežejo običajno raven, tj. 0,2 % izdanega kapitala. To kaže na stalno povečevanje deleža delnic z neto kratko pozicijo med 0,1 % in 0,2 % izdanega kapitala v obdobju med 16. marcem in 1. junijem 2020.

(50)

S podaljšanim ukrepom organa ESMA se bo zato ohranila sposobnost, da pristojni nacionalni organi čim prej obravnavajo vsako ugotovljeno ogroženost, kar bo njim in organu ESMA omogočilo, da pravočasno ukrepajo v primeru ogroženosti pravilnega delovanja trgov in finančne stabilnosti, če se pojavijo kakršni koli znaki izjemnih tržnih razmer.

5.   TI UKREPI NE POVZROČAJO TVEGANJA REGULATORNE ARBITRAŽE (ČLEN 28(3)(b) UREDBE (EU) št. 236/2012)

(51)

Organ ESMA naj ob sprejetju ali podaljšanju ukrepa na podlagi člena 28 Uredbe (EU) št. 236/2012 upošteva, ali ukrep povzroči tveganje regulatorne arbitraže.

(52)

Ker se podaljšani ukrep organa ESMA nanaša na obveznosti poročanja udeležencev na trgu glede vseh delnic, uvrščenih v trgovanje na reguliranih trgih v Uniji, se bo z njim zagotovil edinstven prag za poročanje za vse pristojne nacionalne organe, kar bo zagotovilo enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na trgu iz Unije in zunaj nje pri trgovanju z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih v Uniji.

6.   UKREP ORGANA ESMA NIMA NEGATIVNEGA VPLIVA NA UČINKOVITOST FINANČNIH TRGOV, VKLJUČNO Z ZMANJŠANJEM LIKVIDNOSTI NA TEH TRGIH ALI USTVARJANJEM NEGOTOVOSTI ZA UDELEŽENCE NA TRGIH, KI BI BILI NESORAZMERNI Z NJEGOVIMI KORISTMI (ČLEN 28(3)(c) UREDBE (EU) št. 236/2012).

(53)

Organ ESMA mora oceniti, ali ima ukrep negativne učinke, ki bi bili nesorazmerni v primerjavi z njegovimi koristmi.

(54)

Organ ESMA meni, da je primerno, da pristojni nacionalni organi skrbno spremljajo razvoj neto kratkih pozicij, preden začnejo razmišljati o sprejetju kakršnih koli nadaljnjih ukrepov. Ugotavlja, da običajni pragovi za poročanje (0,2 % izdanega kapitala) v sedanjih izjemnih tržnih razmerah morda niso ustrezni za pravočasno prepoznavanje trendov in prihodnje ogroženosti.

(55)

Čeprav je uvedba okrepljene obveznosti poročanja morda dodatno obremenila poročevalce, so ti zdaj že prilagodili svoje notranje sisteme uporabi Sklepa ESMA (EU) 2020/525 in se zato ne pričakuje, da bo ta podaljšani ukrep dodatno vplival na stroške poročevalcev v zvezi z zagotavljanjem skladnosti. Poleg tega ne bo omejil sposobnosti udeležencev na trgu za sklepanje ali povečanje svojih kratkih pozicij v delnicah. Posledično tako ne bo vplival na učinkovitost trga.

(56)

Ta podaljšani ukrep v primerjavi z drugimi možnimi in bolj motečimi ukrepi naj ne bi vplival na likvidnost trga, saj se zaradi povečane obveznosti poročanja za omejeno skupino udeležencev na trgu naj ne bi spremenile njihove strategije trgovanja in s tem njihova udeležba na trgu. Poleg tega namen ohranjene izjeme, predvidene za dejavnosti vzdrževanja trga in programe stabilizacije, ni povečati breme za subjekte, ki zagotavljajo pomembne storitve v smislu zagotavljanja likvidnosti in zmanjševanja nestanovitnosti, ki so v trenutnih okoliščinah še posebno pomembne.

(57)

Glede področja uporabe podaljšanega ukrepa organ ESMA meni, da se z njegovim omejevanjem na enega ali več sektorjev ali na katero koli podskupino izdajateljev morda ne bi dosegel želeni rezultat. Na podlagi velikih padcev cen, zabeleženih po izbruhu pandemije bolezni covid-19, številnih delnic (in sektorjev), na katere je to vplivalo, ter stopnje medsebojne povezanosti gospodarstev EU in mest trgovanja je mogoče sklepati, da bo vseevropski ukrep verjetno učinkovitejši od sektorskega ukrepa.

(58)

Glede ustvarjanja negotovosti na trgu se z ukrepom ne uvajajo nove regulativne obveznosti, saj se spreminja le običajna obveznost poročanja, ki velja že od leta 2012, in sicer z znižanjem zadevnega praga. Organ ESMA tudi poudarja, da je podaljšani ukrep še naprej omejen na poročanje o delnicah, uvrščenih v trgovanje na reguliranem trgu v Uniji, da se zajamejo pozicije, pri katerih je dodatno poročanje najpomembnejše.

(59)

Organ ESMA zato meni, da taka okrepljena obveznost glede preglednosti ne bi smela imeti negativnega vpliva na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki je nesorazmeren z njenimi koristmi, in ne bi smel ustvarjati negotovosti na finančnih trgih.

(60)

Glede trajanja ukrepa organ ESMA meni, da je njegovo podaljšanje za tri mesece upravičeno glede na trenutno razpoložljive informacije in splošne negotove napovedi za prihodnost v okviru krize zaradi koronavirusne bolezni. Organ ESMA načrtuje ponovno vzpostavitev običajne obveznosti poročanja takoj, ko se razmere izboljšajo, vendar hkrati ne more ovreči možnosti podaljšanja ukrepa, če se razmere poslabšajo ali če bodo trgi še naprej v negotovem položaju.

(61)

Na podlagi navedenega organ ESMA od tega dne meni, da je ta sklep o podaljšanju začasnega ukrepa za povečano preglednost nad neto kratkimi pozicijami sorazmeren glede na trenutne okoliščine.

7.   POSVETOVANJE IN PRIGLASITEV (ČLEN 28(4) IN (5) UREDBE (EU) št. 236/2012)

(62)

Organ ESMA se je posvetoval z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB). Ta sprejetju predlaganega sklepa ni ugovarjal.

(63)

Organ ESMA je pristojnim nacionalnim organom priglasil predlagani sklep.

(64)

Podaljšani ukrep organa ESMA se bo začel uporabljati 17. junija 2020 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega sklepa izraz „regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je navedeno v členu 4(1)(21) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9).

Člen 2

Začasne dodatne obveznosti glede preglednosti

1.   Fizična ali pravna oseba, ki ima neto kratko pozicijo v izdanem kapitalu družbe, katere delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, mora vsakič, ko pozicija doseže zadevni prag za priglasitev iz odstavka 2 tega člena ali pade pod ta prag, v skladu s členoma 5 in 9 Uredbe (EU) št. 236/2012 to priglasiti ustreznemu pristojnemu organu.

2.   Zadevni prag za priglasitev je 0,1 % izdanega kapitala zadevne družbe in vsak 0,1 % nad tem.

Člen 3

Izjeme

1.   V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 236/2012 začasne dodatne obveznosti glede preglednosti iz člena 2 ne veljajo za delnice, uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, če je njihovo glavno mesto trgovanja v tretji državi.

2.   V skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 236/2012 se začasne dodatne obveznosti glede preglednosti iz člena 2 ne uporabljajo za transakcije, izvedene zaradi dejavnosti vzdrževanja trga.

3.   Začasne dodatne obveznosti glede preglednosti iz člena 2 se ne uporabljajo za neto kratke pozicije v zvezi z izvajanjem stabilizacije iz člena 5 Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta sklep začne veljati 17. junija 2020. Uporablja se od datuma njegovega začetka veljavnosti, in sicer tri mesece.

V Parizu, 10. junija 2020

Za Odbor nadzornikov

Steven MAIJOOR

Predsednik


(1)   UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(2)   UL L 86, 24.3.2012, str. 1.

(3)   UL L 274, 9.10.2012, str. 1.

(4)   UL L 116, 15.4.2020, str. 5.

(5)  https://www.ecb.europa.eu/pub/financial-stability/fsr/html/ecb.fsr201911~facad0251f.en.html

(6)  https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma50-165-1179_risk_dashboard_no.1_2020.pdf

(7)  Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija.

(8)  Glej člen 5 Uredbe (EU) št. 236/2012.

(9)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(10)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).


PRILOGA

Image 1
Prikaz 1 Finančni kazalniki

Opomba: podatki na dan 4. junija 2020.

Viri: Refinitiv EIKON, ESMA.

Image 2
Prikaz 2 Delniški indeksi po svetu

Opomba: cene kapitala na dan 2. 2. 2020 = 100.

Viri: Refinitiv Datastream, ESMA.

Image 3
Prikaz 3 Kazalniki nestanovitnosti

Opomba: vgrajene nestanovitnosti indeksov EURO STOXX 50 (VSTOXX) in S&P 500 (VIX), v %.

Viri: Refinitiv Datastream, ESMA

Image 4
Prikaz 4 Indeksi finančnih delnic EU

Opomba: cene kapitala 2. 2. 2020 = 100.

Viri: Refinitiv Datastream, ESMA

Image 5
Prikaz 5 Indeksi razmika poslov kreditnih zamenjav v EU

Opomba: razmiki poslov kreditnih zamenjav za evropske dolgoročne podjetniške obveznice (iTraxx Europe), evropske visokodonosne obveznice (iTraxx Europe Crossover) in evropske finančne institucije, v b. t.

Viri: Refinitiv EIKON, ESMA

Image 6
Prikaz 6 Gibanje evropskih delniških indeksov po državah

Opomba: podatki na dan 4. 6. 2020.

Viri: Refinitiv EIKON, ESMA

Image 7
Prikaz 7 Korelacija med dnevnimi donosi Euro STOXX Europe 600 in povezanimi sektorskimi indeksi

Opomba: korelacija med dnevnimi donosi STOXX Europe 600 in sektorskimi indeksi STOXX Europe 600. Izračunano na podlagi premičnega okvira 60 dni.

Viri: Refinitiv Datastream, ESMA

Image 8
Prikaz 8 NSP med 0,1 % in 0, 2 % v obdobju od 16. marca do 1. junija 2020

Viri: ESMA


Popravki

30.7.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 245/31


Popravek Uredbe Komisije (EU) 2020/1085 z dne 23. julija 2020 o spremembi prilog II in V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za klorpirifos in klorpirifos-metil v ali na nekaterih proizvodih

( Uradni list Evropske unije L 239 z dne 24. julija 2020 )

1.

Stran 8, člen 2, datum začetka uporabe:

besedilo:

„ 6. avgusta 2020 “

se glasi:

„ 13. novembra 2020 “.

2.

Uredbi (EU) 2020/1085 se doda Priloga:

„PRILOGA

Prilogi II in V k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:

(1)

v Prilogi II se črtata stolpca za klorpirifos in klorpirifos-metil;

(2)

v Prilogi V se dodata naslednja stolpca za klorpirifos in klorpirifos-metil:

Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)

Številčna oznaka

Skupine in primeri posameznih proizvodov, za katere veljajo MRL (a)

Klorpirifos (F)

Klorpirifos-metil (F) (R)

0100000

SVEŽE ALI ZAMRZNJENO SADJE; LUPINARJI

0,01*

0,01*

0110000

Citrusi

 

 

0110010

Grenivke

 

 

0110020

Pomaranče

 

 

0110030

Limone

 

 

0110040

Limete

 

 

0110050

Mandarine

 

 

0110990

Drugo (2)

 

 

0120000

Lupinarji

 

 

0120010

Mandeljni

 

 

0120020

Brazilski oreški

 

 

0120030

Indijski orehi

 

 

0120040

Kostanj

 

 

0120050

Kokosovi orehi

 

 

0120060

Lešniki

 

 

0120070

Oreški makadamije

 

 

0120080

Pekani

 

 

0120090

Pinjole

 

 

0120100

Pistacije

 

 

0120110

Orehi

 

 

0120990

Drugo (2)

 

 

0130000

Pečkato sadje

 

 

0130010

Jabolka

 

 

0130020

Hruške

 

 

0130030

Kutine

 

 

0130040

Nešplje

 

 

0130050

Japonske nešplje

 

 

0130990

Drugo (2)

 

 

0140000

Koščičasto sadje

 

 

0140010

Marelice

 

 

0140020

Češnje

 

 

0140030

Breskve

 

 

0140040

Slive

 

 

0140990

Drugo (2)

 

 

0150000

Jagodičje in drobno sadje

 

 

0151000

(a) Grozdje

 

 

0151010

Namizno grozdje

 

 

0151020

Vinsko grozdje

 

 

0152000

(b) Jagode

 

 

0153000

(c) Rozgasto sadje

 

 

0153010

Robide

 

 

0153020

Ostrožnice

 

 

0153030

Maline (rdeče in rumene)

 

 

0153990

Drugo (2)

 

 

0154000

(d) Drugo drobno sadje in jagodičje

 

 

0154010

Borovnice

 

 

0154020

Ameriške brusnice

 

 

0154030

Ribez (črni, rdeči in beli)

 

 

0154040

Kosmulje (zelene, rdeče in rumene)

 

 

0154050

Šipek

 

 

0154060

Murve (črne in bele)

 

 

0154070

Plodovi gloga azarol/sredozemske nešplje

 

 

0154080

Bezgove jagode

 

 

0154990

Drugo (2)

 

 

0160000

Mešano sadje

 

 

0161000

(a) Užitna lupina

 

 

0161010

Dateljni

 

 

0161020

Fige

 

 

0161030

Namizne oljke

 

 

0161040

Kumkvati

 

 

0161050

Karambole

 

 

0161060

Kakiji

 

 

0161070

Jamun

 

 

0161990

Drugo (2)

 

 

0162000

(b) Neužitna lupina, drobni plodovi

 

 

0162010

Kiviji/aktinidije (zeleni, rdeči, rumeni)

 

 

0162020

Liči

 

 

0162030

Pasijonke/marakuje

 

 

0162040

Plodovi opuncije/kaktusovi sadeži

 

 

0162050

Zvezdasta jabolka

 

 

0162060

Persimon/virginijski kaki

 

 

0162990

Drugo (2)

 

 

0163000

(c) Neužitna lupina, veliki plodovi

 

 

0163010

Avokado

 

 

0163020

Banane

 

 

0163030

Mango

 

 

0163040

Papaje

 

 

0163050

Granatna jabolka

 

 

0163060

Čirimoje

 

 

0163070

Gvave

 

 

0163080

Ananasi

 

 

0163090

Sadeži kruhovca

 

 

0163100

Durian

 

 

0163110

Plodovi trnaste anone

 

 

0163990

Drugo (2)

 

 

0200000

SVEŽA ALI ZAMRZNJENA ZELENJAVA

0,01*

0,01*

0210000

Zelenjava – korenovke in gomoljnice

 

 

0211000

(a) Krompir

 

 

0212000

(b) Tropske korenovke in gomoljnice

 

 

0212010

Gomolji kasave/manioka

 

 

0212020

Sladki krompir

 

 

0212030

Jam

 

 

0212040

Maranta

 

 

0212990

Drugo (2)

 

 

0213000

(c) Druge korenovke in gomoljnice razen sladkorne pese

 

 

0213010

Rdeča pesa

 

 

0213020

Korenje

 

 

0213030

Gomoljna zelena

 

 

0213040

Hren

 

 

0213050

Topinambur/laška repa

 

 

0213060

Pastinak

 

 

0213070

Koren peteršilja

 

 

0213080

Redkev

 

 

0213090

Beli koren/porovolistna kozja brada

 

 

0213100

Podzemna koleraba

 

 

0213110

Repa

 

 

0213990

Drugo (2)

 

 

0220000

Zelenjava – čebulnice

 

 

0220010

Česen

 

 

0220020

Čebula

 

 

0220030

Šalotka

 

 

0220040

Spomladanska čebula in zimski luk

 

 

0220990

Drugo (2)

 

 

0230000

Zelenjava – plodovke

 

 

0231000

(a) Razhudnikovke in slezenovke

 

 

0231010

Paradižnik

 

 

0231020

Paprika

 

 

0231030

Jajčevci

 

 

0231040

Okra/jedilni oslez

 

 

0231990

Drugo (2)

 

 

0232000

(b) Bučnice z užitno lupino

 

 

0232010

Kumare

 

 

0232020

Kumarice za vlaganje

 

 

0232030

Bučke

 

 

0232990

Drugo (2)

 

 

0233000

(c) Bučnice z neužitno lupino

 

 

0233010

Melone

 

 

0233020

Orjaške buče

 

 

0233030

Lubenice

 

 

0233990

Drugo (2)

 

 

0234000

(d) Sladka koruza

 

 

0239000

(e) Druge plodovke

 

 

0240000

Kapusnice (razen korenin kapusnic in rastlin kapusnic z mladimi listi)

 

 

0241000

(a) Cvetoče kapusnice

 

 

0241010

Brokoli

 

 

0241020

Cvetača

 

 

0241990

Drugo (2)

 

 

0242000

(b) Glavnate kapusnice

 

 

0242010

Brstični ohrovt

 

 

0242020

Glavnato zelje

 

 

0242990

Drugo (2)

 

 

0243000

(c) Listnate kapusnice

 

 

0243010

Kitajski kapus

 

 

0243020

Listnati ohrovt

 

 

0243990

Drugo (2)

 

 

0244000

(d) Kolerabice

 

 

0250000

Listna zelenjava, zelišča in užitni cvetovi

 

 

0251000

(a) Solata in solatnice

 

 

0251010

Motovilec

 

 

0251020

Solata

 

 

0251030

Endivija/eskarijolka

 

 

0251040

Kreša ter drugi kalčki in poganjki

 

 

0251050

Rana barbica

 

 

0251060

Rukvica/rukola

 

 

0251070

Ogrščica

 

 

0251080

Rastline z mladimi listi (vključno z vrstami kapusnic)

 

 

0251990

Drugo (2)

 

 

0252000

(b) Špinača in podobni listi

 

 

0252010

Špinača

 

 

0252020

Tolščakovke

 

 

0252030

Listi blitve

 

 

0252990

Drugo (2)

 

 

0253000

(c) Trtni listi in listi podobnih vrst

 

 

0254000

(d) Vodna kreša

 

 

0255000

(e) Vitlof

 

 

0256000

(f) Zelišča in užitni cvetovi

 

 

0256010

Prava krebuljica

 

 

0256020

Drobnjak

 

 

0256030

Listi zelene

 

 

0256040

Peteršilj

 

 

0256050

Žajbelj

 

 

0256060

Rožmarin

 

 

0256070

Materina dušica

 

 

0256080

Bazilika in užitni cvetovi

 

 

0256090

Lovorovi listi

 

 

0256100

Pehtran

 

 

0256990

Drugo (2)

 

 

0260000

Stročnice

 

 

0260010

Fižol (s stroki)

 

 

0260020

Fižol v zrnju (brez strokov)

 

 

0260030

Grah (s stroki)

 

 

0260040

Grah (brez strokov)

 

 

0260050

Leča

 

 

0260990

Drugo (2)

 

 

0270000

Stebelna zelenjava

 

 

0270010

Šparglji/beluši

 

 

0270020

Kardij

 

 

0270030

Belušna zelena

 

 

0270040

Sladki komarček

 

 

0270050

Artičoke

 

 

0270060

Por

 

 

0270070

Rabarbara

 

 

0270080

Bambusovi vršički

 

 

0270090

Palmovi srčki

 

 

0270990

Drugo (2)

 

 

0280000

Gobe, mahovi in lišaji

 

 

0280010

Gojene gobe

 

 

0280020

Gozdne gobe

 

 

0280990

Mahovi in lišaji

 

 

0290000

Alge in prokaritski organizmi

 

 

0300000

STROČNICE

0,01*

0,01*

0300010

Fižol

 

 

0300020

Leča

 

 

0300030

Grah

 

 

0300040

Bel volčji bob

 

 

0300990

Drugo (2)

 

 

0400000

OLJNICE – SEME IN PLODOVI OLJNIC

0,01*

0,01*

0401000

Semena oljnic

 

 

0401010

Lanena semena

 

 

0401020

Zemeljski oreški/arašidi

 

 

0401030

Mak

 

 

0401040

Sezamova semena

 

 

0401050

Sončnična semena

 

 

0401060

Semena oljne ogrščice

 

 

0401070

Soja

 

 

0401080

Gorčična semena

 

 

0401090

Bombaževo seme

 

 

0401100

Bučna semena

 

 

0401110

Semena navadnega rumenika

 

 

0401120

Semena borage

 

 

0401130

Seme navadnega rička

 

 

0401140

Konopljina semena

 

 

0401150

Semena kloščevca

 

 

0401990

Drugo (2)

 

 

0402000

Plodovi oljnic

 

 

0402010

Oljke za proizvodnjo olja

 

 

0402020

Koščice oljne palme

 

 

0402030

Plodovi oljne palme

 

 

0402040

Kapokovec

 

 

0402990

Drugo (2)

 

 

0500000

ŽITA

0,01*

0,01*

0500010

Ječmen

 

 

0500020

Ajda in druga neprava žita

 

 

0500030

Koruza

 

 

0500040

Proso

 

 

0500050

Oves

 

 

0500060

Riž

 

 

0500070

 

 

0500080

Sirek

 

 

0500090

Pšenica

 

 

0500990

Drugo (2)

 

 

0600000

ČAJI, KAVA, ZELIŠČNI ČAJI, KAKAV IN ROŽIČI

0,01*

0,01*

0610000

Čaji

 

 

0620000

Kavna zrna

 

 

0630000

Zeliščni čaji

 

 

0631000

(a) Cvetovi

 

 

0631010

Kamilica

 

 

0631020

Hibiskus/oslez

 

 

0631030

Vrtnice

 

 

0631040

Jasmin

 

 

0631050

Lipa

 

 

0631990

Drugo (2)

 

 

0632000

(b) Listi in zelišča

 

 

0632010

Jagoda

 

 

0632020

Rooibos

 

 

0632030

Mate

 

 

0632990

Drugo (2)

 

 

0633000

(c) Korenine

 

 

0633010

Zdravilna špajka, baldrijan

 

 

0633020

Ginseng

 

 

0633990

Drugo (2)

 

 

0639000

(d) Kateri koli drugi deli rastline

 

 

0640000

Kakavova zrna

 

 

0650000

Rožiči

 

 

0700000

HMELJ

0,01*

0,01*

0800000

ZAČIMBE

 

 

0810000

Semena

0,01*

0,01*

0810010

Janež

 

 

0810020

Črnika/črna kumina

 

 

0810030

Zelena

 

 

0810040

Koriander

 

 

0810050

Kumin/orientalska kumina/rimska kumina

 

 

0810060

Koper

 

 

0810070

Koromač/komarček

 

 

0810080

Božja rutica/sabljasti triplat

 

 

0810090

Muškatni orešček

 

 

0810990

Drugo (2)

 

 

0820000

Plodovi

0,01*

0,01*

0820010

Piment

 

 

0820020

Sečuanski poper

 

 

0820030

Kumina

 

 

0820040

Kardamom

 

 

0820050

Brinove jagode

 

 

0820060

Poper (črni, zeleni in beli)

 

 

0820070

Vanilija

 

 

0820080

Tamarinda

 

 

0820990

Drugo (2)

 

 

0830000

Skorja

0,01*

0,01*

0830010

Cimet

 

 

0830990

Drugo (2)

 

 

0840000

Korenine ali korenike

 

 

0840010

Sladki koren (likviricija)

0,01*

0,01*

0840020

Ingver (10)

 

 

0840030

Kurkuma

0,01*

0,01*

0840040

Hren (11)

 

 

0840990

Drugo (2)

0,01*

0,01*

0850000

Brsti

0,01*

0,01*

0850010

Nageljnove žbice/klinčki

 

 

0850020

Kapre

 

 

0850990

Drugo (2)

 

 

0860000

Cvetni pestiči

0,01*

0,01*

0860010

Žafran

 

 

0860990

Drugo (2)

 

 

0870000

Semenski ovoj

0,01*

0,01*

0870010

Muškatni cvet

 

 

0870990

Drugo (2)

 

 

0900000

SLADKORNE RASTLINE

0,01*

0,01*

0900010

Koren sladkorne pese

 

 

0900020

Sladkorni trs

 

 

0900030

Koren cikorije

 

 

0900990

Drugo (2)

 

 

1000000

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – KOPENSKIH ŽIVALI

0,01*

0,01*

1010000

Proizvodi iz naslednjih živali

 

 

1011000

(a) Prašiči

 

 

1011010

Mišičevje

 

 

1011020

Maščevje

 

 

1011030

Jetra

 

 

1011040

Ledvice

 

 

1011050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

 

 

1011990

Drugo (2)

 

 

1012000

(b) Govedo

 

 

1012010

Mišičevje

 

 

1012020

Maščevje

 

 

1012030

Jetra

 

 

1012040

Ledvice

 

 

1012050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

 

 

1012990

Drugo (2)

 

 

1013000

(c) Ovce

 

 

1013010

Mišičevje

 

 

1013020

Maščevje

 

 

1013030

Jetra

 

 

1013040

Ledvice

 

 

1013050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

 

 

1013990

Drugo (2)

 

 

1014000

d) Koze

 

 

1014010

Mišičevje

 

 

1014020

Maščevje

 

 

1014030

Jetra

 

 

1014040

Ledvice

 

 

1014050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

 

 

1014990

Drugo (2)

 

 

1015000

(e) Enoprsti kopitarji

 

 

1015010

Mišičevje

 

 

1015020

Maščevje

 

 

1015030

Jetra

 

 

1015040

Ledvice

 

 

1015050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

 

 

1015990

Drugo (2)

 

 

1016000

(f) Perutnina

 

 

1016010

Mišičevje

 

 

1016020

Maščevje

 

 

1016030

Jetra

 

 

1016040

Ledvice

 

 

1016050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

 

 

1016990

Drugo (2)

 

 

1017000

(g) Druge gojene kopenske živali

 

 

1017010

Mišičevje

 

 

1017020

Maščevje

 

 

1017030

Jetra

 

 

1017040

Ledvice

 

 

1017050

Užitna drobovina (razen jeter in ledvic)

 

 

1017990

Drugo (2)

 

 

1020000

Mleko

 

 

1020010

Govedo

 

 

1020020

Ovce

 

 

1020030

Koze

 

 

1020040

Konji

 

 

1020990

Drugo (2)

 

 

1030000

Ptičja jajca

 

 

1030010

Kokoši

 

 

1030020

Race

 

 

1030030

Gosi

 

 

1030040

Prepelice

 

 

1030990

Drugo (2)

 

 

1040000

Med in drugi čebelarski proizvodi (7)

 

 

1050000

Dvoživke in plazilci

 

 

1060000

Kopenski nevretenčarji

 

 

1070000

Divji kopenski vretenčarji

 

 

1100000

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – RIBE, RIBJI PROIZVODI TER DRUGI MORSKI IN SLADKOVODNI ŽIVILSKI PROIZVODI (8)

 

 

1200000

PROIZVODI ALI DELI PROIZVODOV SAMO ZA ŽIVALSKO KRMO (8)

 

 

1300000

PREDELANI ŽIVILSKI PROIZVODI (9)

 

 

(*)

Meja analitskega določanja

(a)

Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.

(F) = topen v maščobi

Klorpirifos-metil (F) (R)

(R) = opredelitev ostanka se razlikuje za naslednje kombinacije pesticid – številčna oznaka: Klorpirifos-metil – oznaka 500000: vsota klorpirifos-metila in desmetil klorpirifos-metila