(1)

S Sklepom Sveta 2001/539/ES (2) je Skupnost sklenila Konvencijo o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sprejeto v Montrealu 28. maja 1999 (v nadaljnjem besedilu: Montrealska konvencija), ki določa pravila o odgovornosti v zvezi z mednarodnim letalskim prevozom oseb, prtljage in tovora.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 785/2004 so bile uvedene minimalne zahteve glede zavarovanja odgovornosti do potnikov, prtljage in tovora na ravni, ki zagotavlja ustrezno zavarovanje odgovornosti letalskih prevoznikov v okviru Montrealske konvencije.

(3)

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je nedavno revidirala omejitve odgovornosti letalskih prevoznikov v okviru Montrealske konvencije s sklicevanjem na faktor inflacije, ki ustreza akumulirani stopnji inflacije od dneva začetka veljavnosti Montrealske konvencije.

(4)

ICAO je ugotovila, da je faktor inflacije od 30. decembra 2009, ko so začele veljati prejšnje revidirane omejitve iz Montrealske konvencije, presegel prag 10 odstotkov, po katerem je potrebno prilagoditi omejitve odgovornosti. Slednje so bile zato ustrezno revidirane.

(5)

Minimalne zahteve glede zavarovanja odgovornosti do potnikov, prtljage in tovora, uvedene z Uredbo (ES) št. 785/2004, bi bilo treba pravočasno prilagoditi v skladu z revidiranimi omejitvami odgovornosti v okviru Montrealske konvencije, ki so začele veljati 28. decembra 2019.

(6)

Glede odgovornosti do potnikov so bile minimalne zahteve glede zavarovanja iz Uredbe (ES) št. 785/2004 določene na ravni, ki bistveno presega revidirane omejitve odgovornosti v okviru Montrealske konvencije.

(7)

Glede odgovornosti do prtljage in tovora bi bilo treba minimalne zahteve glede zavarovanja iz Uredbe (ES) št. 785/2004 povečati na raven revidiranih omejitev odgovornosti v okviru Montrealske konvencije.

(8)

Uredbo (ES) št. 785/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Izvršilni organ Združenega kraljestva Health and Safety Executive (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) je 3. septembra 2019 v skladu s prvim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 sprejel odločitev, da dovoli dostopnost na trgu in uporabo biocidnega proizvoda Ficam D na prostem proti gnezdom azijskega sršena do 1. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: ukrep). Pristojni organ je v skladu z drugim pododstavkom člena 55(1) navedene uredbe Komisijo in pristojne organe drugih držav članic obvestil o tem ukrepu in razlogih zanj.

(2)

Glede na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, je bil ukrep potreben za zaščito živali in okolja, zlasti čebel in drugih koristnih žuželk. Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax de Buysson, 1905) je v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1141 (3) naveden kot invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, saj obstajajo znanstveni dokazi, da bi lahko pomembno negativno vplival na biotsko raznovrstnost ali povezane ekosistemske storitve. Poleg tega predstavlja azijski sršen grožnjo za medonosne čebele in druge koristne žuželke, saj jih pleni in ogroža njihovo ekološko vlogo.

(3)

V skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) morajo države članice hitro izvesti ukrepe za odstranitev, potem ko je bila na njihovem ozemlju odkrita vrsta s seznama v zgodnji fazi invazije.

(4)

Ficam D je prašek, ki vsebuje bendiokarb kot aktivno snov, ki je odobrena za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov (insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev), kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. Za Ficam D, ki je bil v Združenem kraljestvu osrednji element pri tretiranju in onesposabljanju gnezd azijskega sršena, je bilo izdano dovoljenje v skladu z nacionalno zakonodajo Združenega kraljestva o biocidih. Ficam D je bil v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 dovoljen samo za uporabo v zaprtih prostorih zaradi morebitnih pomislekov glede varnosti za okolje pri uporabi na prostem.

(5)

Komisija je 28. januarja 2020 v skladu s tretjim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 prejela utemeljeno zahtevo pristojnega organa za podaljšanje ukrepa. Zahteva je bila vložena na podlagi pomislekov, da bi lahko azijski sršen po 1. marcu 2020 ogrozil čebele in druge koristne žuželke, in ob upoštevanju, da je Ficam D bistvenega pomena za obvladovanje nevarnosti, ki jo predstavlja azijski sršen.

(6)

Pristojni organ išče tako alternative za tretiranje gnezd azijskega sršena kot tudi alternative za neposredno tretiranje gnezd, na primer vabe. Vendar je za potrditev uspešnosti in učinkovitosti alternativ ter opredelitev najboljše alternative za Ficam D potrebnega več časa za poskuse in analizo.

(7)

Poleg tega so po mnenju pristojnega organa iz začetnih preiskav razvidne prednosti tretiranja gnezd azijskega sršena s proizvodom Ficam D pred drugimi alternativami. Pri tretiranju s proizvodom Ficam D večkratno nanašanje ni potrebno, s čimer se prepreči sproščanje matic, ki bi lahko ustvarile nova gnezda, in vznemirjanje sršenov, kar je pomembno zlasti pri tretiranju na poseljenem območju. Gnezd ni treba namakati kot pri tretiranju s tekočimi proizvodi, kar bi povzročilo razpad gnezd ter otežilo oziroma onemogočilo nujno potrebne laboratorijske analize, kot je genska analiza, s katero se ugotavlja sorodnost gnezd.

(8)

Ker bi lahko pomanjkanje nadzora azijskega sršena ogrozilo medonosne čebele in druge koristne žuželke in ker te nevarnosti ni mogoče ustrezno obvladati z drugimi sredstvi, je primerno, da se pristojnemu organu pod določenimi pogoji dovoli podaljšanje ukrepa.

(9)

Ker je ukrep prenehal veljati 2. marca 2020, bi moral imeti ta sklep retroaktivni učinek.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –