(1)

Komisija je maja 2014 uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 470/2014 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi).

(2)

Po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije v skladu s členom 12 osnovne uredbe je Komisija avgusta 2015 spremenila prvotne ukrepe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1394 (3). Individualne protidampinške dajatve znašajo od 17,5 % do 75,4 %. Za vse druge družbe velja protidampinška dajatev na ravni države v višini 67,1 % (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi).

(3)

Komisija je maja 2014 v ločenem postopku uvedla izravnalne dajatve, ki znašajo od 3,2 % do 17,1 % (4).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih ukrepov (5) je združenje EU ProSun Glass (v nadaljnjem besedilu: vložnik), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje solarnega stekla v Uniji, 13. februarja 2019 zahtevalo začetek pregleda zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za pregled). Trdilo je, da bi iztek veljavnosti prvotnih ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(5)

Komisija je 14. maja 2019 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP) je zajemalo obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018. Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Zlasti je vzpostavila stik z vložnikom, znanimi proizvajalci v Uniji, znanimi proizvajalci izvozniki iz LRK, znanimi nepovezanimi uvozniki, uporabniki izdelka, ki se pregleduje, v Uniji in organi LRK.

(8)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Imele so tudi možnost, da zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec za zaslišanje).

(9)

Eden od proizvajalcev Unije je zahteval, naj njegovo ime ostane zaupno, ker bi sodelovanje skupine, katere del je, v postopku lahko vplivalo na poslovanje skupine na Kitajskem, njene stranke pa bi lahko sprejele povračilne ukrepe. Komisija je proučila zahtevo. Menila je, da zgolj navzočnost skupine na Kitajskem pomeni abstraktno nevarnost in ne zadostuje, da bi lahko pomenila konkretno nevarnost povračilnih ukrepov. Službam Komisije ni bil predložen noben konkreten dokaz v zvezi s tem. Poleg tega nobena poslovna dejavnost skupine na Kitajskem ni bila povezana s poslovanjem v zvezi s solarnim steklom. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da bo zahtevo zavrnila.

(10)

Družba se je v zvezi s to zadevo obrnila na pooblaščenca za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje je potrdil sklep Komisije o zavrnitvi, ker je menil, da je zahteva za anonimnost temeljila na predpostavkah o morebitnih povračilnih ukrepih in ne na dejanskih nevarnostih za družbo ali skupino, in ker družba ni predložila nobenih novih dejstev ali informacij, ki bi utemeljevali spremembo predhodnega sklepa.

(11)

Več strani je zahtevalo zaslišanje pred službami Komisije. Zaslišanje med Komisijo in vzorčenima proizvajalcema Unije je potekalo 9. januarja 2020. Zaslišanje z družbama REC Group in Solitek ter združenjem EU ProSun, ki predstavlja več uporabnikov, je potekalo 11. februarja 2020. Na zaslišanjih so bile obravnavane trditve različnih strani, ki so podrobneje opisane v oddelkih 4 do 6 o škodi oziroma interesu Unije.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka, ki bi ga bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Vključeval je dva proizvajalca Unije, ki sta predstavljala več kot 80 % proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Vložnik je z edino pripombo, ki jo je predložil, podprl vzorec. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije. Vključuje naslednji družbi:

(14)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku, in jih povabila k sodelovanju pri tej preiskavi.

(15)

Sodeloval ni noben nepovezani uvoznik iz Unije.

(16)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi.

(17)

V roku se ni javila nobena družba iz LRK. Ena družba iz LRK se je javila z zamudo, vendar nazadnje ni sodelovala.

(18)

Zato je Komisija z verbalno noto z dne 24. maja 2019 obvestila organe LRK, da namerava pri proučevanju nadaljevanja ali ponovitve dampinga uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Organi LRK na verbalno noto niso odgovorili.

(19)

Komisija je poslala vprašalnike vladi LRK (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) in dvema vzorčenima proizvajalcema Unije. Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Oba vzorčena proizvajalca Unije sta predložila izpolnjena vprašalnika.

(20)

Komisija je brez poseganja v uporabo člena 18 osnovne uredbe preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije.

(21)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki kažejo na znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(22)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Turčijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi se določila normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(23)

Komisija je 14. junija 2019 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 14. junija) obvestila zainteresirane strani o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji solarnega stekla. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, potrdila svojo namero, da bo Turčijo izbrala kot ustrezno reprezentativno državo. V zvezi z obvestilom z dne 14. junija ni prejela pripomb.

(24)

Komisija je 17. februarja 2020 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 17. februarja) obvestila zainteresirane strani o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je Turčijo izbrala kot reprezentativno državo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo Sisecam/Trakya, tj. proizvajalca v reprezentativni državi. Prejela ni nobenih pripomb.

(25)

Komisija je 26. maja 2020 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju. Pripombe sta predložila vložnik EU ProSun in združenje predelovalne industrije Unije na področju fotonapetostnih sistemov, tj. Evropski svet proizvajalcev solarnih izdelkov(ESMC).

(26)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Zaslišanje med službami Komisije in združenjem EU ProSun je potekalo 9. junija 2020.

(27)

Izdelek, ki se pregleduje, je solarno steklo iz kaljenega natrij-kalcijevega ravnega stekla z vsebnostjo železa, manjšo od 300 ppm, z več kot 88-odstotno prepustnostjo sončne energije (merjeno v skladu z AM 1,5 300–2 500 nm), toplotno odpornostjo do 250 °C (merjeno v skladu z EN 12150), odpornostjo proti temperaturnim spremembam Δ 150 K (merjeno v skladu z EN 12150) in mehansko trdnostjo 90 N/mm2 ali več (merjeno v skladu z EN 1288-3), ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7007 19 80 (oznake TARIC 7007198012, 7007198018, 7007198080 in 7007198085), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje; splošno imenovan solarno steklo).

(28)

Solarno steklo ima lahko vzorec ali je brez njega, prozorno površino ali površino, po kateri se razprši svetloba, ali različno obdelane robove. Različni vzorci so lahko na obeh straneh stekla ali samo na eni strani. Solarno steklo je lahko obdelano z vrtanjem, mogoče pa je tudi tiskanje na steklo, na primer z barvami za keramiko. Površina stekla se lahko obdela z različnimi tehnologijami. Najpogostejša je protiodbojna plast, ki se nanese pred postopkom kaljenja ali po njem. Pri drugih tehnologijah se lahko solarno steklo premaže s tankimi funkcionalnimi plastmi, zaradi katerih bolje prepušča sončno energijo, je samočistilno, odbija umazanijo ali pa ima večjo trdoto.

(29)

Solarno steklo je eden od sestavnih delov za izdelavo fotonapetostnih modulov in tankoslojnih fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija za proizvodnjo električne energije (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostni moduli) ter ravnih kolektorjev za fototermalno energijo, ki se uporabljajo na primer za ogrevanje vode (v nadaljnjem besedilu: fototermalni moduli). Uporablja se tudi pri gradnji rastlinjakov (tako imenovano vrtnarsko steklo ali steklo za rastlinjake).

(30)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, imajo solarno steklo, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije v Uniji, solarno steklo, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter solarno steklo, uvoženo v Unijo iz LRK, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enako končno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in kot je navedeno v obvestilu o začetku, proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(32)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Predložili niso nikakršnih informacij o domnevnem znatnem izkrivljanju v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. Prav tako nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(33)

Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika niti ni obravnavala dokazov v spisu zadeve, ki jih je predložil vložnik, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (7).

(34)

Komisija je 24. maja in 25. junija 2019 obvestila kitajsko vlado, da namerava zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK svoje ugotovitve utemeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je tudi poudarila, da je ugotovitev, ki temelji na razpoložljivih dejstvih, lahko manj ugodna za zadevno stranko, in jo pozvala, naj predloži pripombe. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(35)

Zato so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Komisija se je zlasti oprla na informacije iz zahtevka za pregled in statistične podatke na podlagi podatkov, ki so jih države članice sporočile Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), ter na podatke Eurostata. Poleg tega je Komisija uporabila druge vire javno dostopnih informacij, kot sta podatkovni zbirki Global Trade Atlas (8) (v nadaljnjem besedilu: GTA) in Orbis Bureau van Dijk (9) (v nadaljnjem besedilu: Orbis).

(36)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(37)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(38)

Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 3.2.2, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(39)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(40)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ocena obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(41)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(42)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (glej uvodno izjavo 33, sprotno opombo 7) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave, ki so vključevali poročilo, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(43)

V zahtevku za pregled, ki ga je predložil vložnik, so bili zagotovljeni dodatni dokazi o znatnih izkrivljanjih v sektorju solarnega stekla v smislu člena 2(6a)(b), ki dopolnjujejo poročilo. Ti dokazi se nanašajo na razna izkrivljanja in so vključeni v oddelke 3.2.2.2 do 3.2.2.8.

(44)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(45)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje.

(46)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (10). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (11).

(47)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „Socialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „Glavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske.“ (12) To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor, znotraj katerega v določenih mejah delujejo sile prostega trga.

(48)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (13). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(49)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov, čeprav je bilo to običajno v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.2.5) (14).

(50)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.2.8) (15). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (16).

(51)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (17). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (18).

(52)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (19).

(53)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(54)

Zaradi nesodelovanja Kitajske ima Komisija omejene informacije o lastniški strukturi družb, dejavnih v sektorju solarnega stekla v LRK.

(55)

Kar zadeva državno lastništvo, sta največja kitajska proizvajalca solarnega stekla, tj. družbi Xinyi Solar Holdings in Flat Glass Group, zasebna subjekta, več drugih večjih proizvajalcev pa je v državni lasti, vključno z družbami Dongguan CSG (v okviru družbe CSG Holding), Luoyang Glass in CNBM.

(56)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih podjetij v državni lasti in partijskih celic v družbah ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (20). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih proizvodnih sredstev, vključno s financiranjem (21). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad družbami v sektorju solarnega stekla, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.2.4.

(57)

Nadzor politik in navodil države v sektorju solarnega stekla je analiziran v oddelkih 3.2.2.4 in 3.2.2.5. Visoka raven državnega nadzora ter poseganja države v sektor solarnega stekla, kot je opisano v nadaljevanju, tudi zasebnim proizvajalcem solarnega stekla preprečuje, da bi delovali v skladu s pogoji prostega trga.

(58)

Visoka raven poseganja države v industrijo solarnega stekla in velik delež podjetij v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Za javne in zasebne družbe v sektorju solarnega stekla dejansko veljajo politični nadzor in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.2.5.

(59)

Poleg tega da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, lahko zaradi svoje prisotnosti v podjetjih tudi vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (22), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (23)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v družbah v državni lasti kot politično načelo. Prav tako naj bi KKP izvajala pritisk nad zasebnimi družbami, naj na prvo mesto postavijo „domoljubje“ in sledijo partijski disciplini (24). Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (25). Ta pravila se na splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, v vseh sektorjih, tudi v sektorju solarnega stekla. Zato je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo tudi za proizvajalce solarnega stekla in dobavitelje vložkov za te proizvajalce.

(60)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.2.2.8) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo dodatni učinek izkrivljanja na trgu (26).

(61)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.2.2.8) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (27). Prisotnost države v družbah, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju solarnega stekla in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(62)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (28).

(63)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020 in s tem OPP, je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij, kot je industrija sončne energije. 13. petletni načrt je naslednik 12. petletnega načrta, v katerem je bila industrija solarnega stekla potrjena kot ključno področje za razvoj proizvodnje.

(64)

V poglavju 30 13. petletnega načrta je navedena zaveza kitajske vlade „[gradnji] sodobnega energetskega sistema“. Zlasti oddelek 1 navedenega poglavja vsebuje trdne dokaze, da kitajska vlada industrijo solarnega stekla še vedno obravnava kot spodbujano industrijo. V oddelku 1 je dejansko navedeno, da bo „[kitajska vlada] še naprej spodbujala razvoj […] fotonapetostne sončne energije“ in da bo „[kitajska vlada] izboljšala podporne politike za proizvodnjo električne energije iz […] sončne […] energije“. Poleg tega se bo v okviru projektov za energetski razvoj optimiziral „razvoj […] fotonapetostne energije v severni, severovzhodni in severozahodni regiji ter na obalnih območjih“. Ti kratki odlomki kažejo, da kitajska vlada še vedno podpira tudi industrijo solarnega stekla, ki je nujna za razvoj industrije sončne energije.

(65)

V 13. načrtu o gradbenih materialih so navedene tudi različne vrste stekla, vključno s kremenovim steklom in izdelki z visoko stopnjo čistosti, visokozmogljivim večnamenskim prevlečenim steklom, pripravljalno tehnologijo za električno/termokromatsko steklo ter pripravljalno tehnologijo za steklene izdelke s fotonapetostno in fototermalno strukturo in funkcijo.

(66)

Kitajska vlada je leta 2018 objavila nove regulativne ukrepe za fotonapetostne naprave, tj. obvestilo o proizvodnji fotovoltaične energije iz leta 2018 (imenovano tudi „politika 531“, ker je bila razglašena 31. maja 2018), ki ohranja sicer nekoliko manjše subvencije. Kitajska vlada je v okviru te politike znatno zmanjšala letno kvoto nove solarne zmogljivosti, ki je upravičena do državnih subvencij.

(67)

Zeleni razvoj se spodbuja tudi v strategiji Made in China 2025. Ta strategija podpira steklo, ki je zlasti vključeno v katalog iz leta 2016 o razvoju „štirih ključnih“ industrij (Made in China 2025), in sicer v poglavju 9 „Novi materiali“, pododdelek II „Ključni osnovni materiali“: pod številko 24 so navedeni materiali na osnovi stekla, pod številko 29 pa kremenovo steklo in izdelki z visoko stopnjo čistosti.

(68)

Zato se solarno steklo šteje za del spodbujane industrije.

(69)

Poleg tega je v „Sklepu št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ (ki se skupaj s priloženimi „začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ imenuje „sklep št. 40“) navedeno, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj nove energetske industrije in pospešila razvoj sončne energije (29); s sklepom se vsem finančnim institucijam nalaga, naj kreditno podporo zagotavljajo le „spodbujanim“ projektom, in obljubljeno je izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“ (30).

(70)

Poleg tega „Sklep št. 9 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju glavnega kataloga o prilagajanju industrijske strukture“ (v nadaljnjem besedilu: sklep št. 9) kitajsko vlado in javne agencije „dejavno spodbuja“ k „usmerjanju razvoja ustreznih industrij in optimizaciji nadgradnje industrijske strukture“. V točki 12(2) sklepa št. 9 je posebej navedeno, naj se spodbuja proizvodnja „ultra čistega plavljenega stekla za industrijo sončne energije“. Ta sklep, ki je veljal do leta 2020, je bil leta 2019 nadomeščen s „Sklepom št. 29 komisije za nacionalni razvoj in reforme o razglasitvi in izvajanju glavnega kataloga o prilagajanju industrijske strukture (izdaja iz leta 2019)“, ki v točki 12(2) vsebuje enako navedbo.

(71)

Ne nazadnje, nacionalni okvir za srednje- in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (obdobje 2006–2020), ki zajema OPP, napoveduje, da bo „na prvo mesto postavil finance politike“, „spodbujal finančne institucije k dodeljevanju preferenčne kreditne podpore velikim nacionalnim projektom znanstvene in tehnološke industrializacije“, „spodbujal finančne institucije k izboljšanju in krepitvi finančnih storitev za visokotehnološke družbe“ ter „izvajal preferenčne davčne politike za spodbujanje razvoja visokotehnoloških družb“. Ker se vsaj nekateri proizvajalci izvozniki solarnega stekla štejejo za „visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo“, ta nacionalni okvir dodatno potrjuje status industrije solarnega stekla kot spodbujane industrije.

(72)

Zdi se, da kitajska vlada usmerja razvoj industrije sončne energije na splošno in tako tudi industrijo solarnega stekla v skladu z raznovrstnimi političnimi orodji in smernicami. S pomočjo teh orodij in direktiv kitajska vlada vodi in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja solarnega stekla.

(73)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo solarnega stekla. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje trga.

(74)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem. Stečajev je še vedno zelo malo glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker imajo postopki v primeru insolventnosti številne pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vlaganja predlogov za sprožitev stečajnega postopka. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (31).

(75)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (32). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (33). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (34).

(76)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce solarnega stekla veljajo splošna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb in stvarnem pravu. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega in stvarnega prava. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo te ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da te ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor solarnega stekla. Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju solarnega stekla diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(77)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (35). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (36). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (37). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(78)

Noben dokaz ni bil predložen o tem, da za sektor solarnega stekla ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor solarnega stekla prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(79)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(80)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (38), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (39), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (40). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (41).

(81)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil varnega in skrbnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti (42), kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(82)

Bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili so poleg tega pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, tudi zato, ker na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam.

(83)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (43). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih družb in družb v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(84)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. Zaradi tega se čezmerno uporabljajo kapitalske naložbe z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(85)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, dejansko še vedno predstavlja 45 % vseh posojil, in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(86)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah, ko so tvegana posojila naraščala, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(87)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(88)

Dokazi o tem, da bi bil sektor solarnega stekla izvzet iz zgoraj opisanih poseganj države v finančni sistem, niso bili predloženi. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(89)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor so opisani v oddelkih 3.2.2.2 do 3.2.2.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni v oddelkih 3.2.2.6 do 3.2.2.8 in delu B poročila.

(90)

Za proizvodnjo solarnega stekla je potreben širok razpon vložkov. Zaradi nesodelovanja Kitajske so bile razpoložljive informacije o vložkih, ki so jih kupili proizvajalci na Kitajskem, omejene. Če proizvajalci solarnega stekla kupijo/naročijo vložke na Kitajskem, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(91)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, sam proizveden na Kitajskem s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(92)

Analiza iz oddelkov 3.2.2.2 do 3.2.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter posebej v sektor solarnega stekla, je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(93)

Komisija je zato izračunala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, v katerih se upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, torej v tem primeru na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(94)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(95)

Komisija je z obvestilom z dne 14. junija in obvestilom z dne 17. februarja, navedenima v oddelku 1.3.5, obvestila zainteresirane strani, da namerava kot ustrezno reprezentativno državo uporabiti Turčijo. Zainteresirane strani niso poslale nobenih pripomb.

(96)

Turčija je uvrščena med države, ki imajo podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, saj jo je Svetovna banka uvrstila med države z višjim srednjim dohodkom. Edina druga država, prav tako uvrščena med države z višjim srednjim dohodkom in v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, je Malezija, v kateri sta dva proizvajalca tega izdelka. Vendar v nasprotju s Turčijo nobena malezijska družba ni imela javno razpoložljivih finančnih podatkov.

(97)

Glede na dejstva, ki so bila na voljo Komisiji, je bil v Turčiji en proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, tj. družba Sisecam/Trakya. Poleg tega je Komisija prek zbirke podatkov Orbis lahko pridobila javno razpoložljive računovodske izkaze te družbe.

(98)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu, da bi določila proizvodne dejavnike v Turčiji, pri čemer je ugotovila naslednje:

(99)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike. Kot je že bilo navedeno, je Komisija ugotovila, da so za turškega proizvajalca izvoznika Sisecam/Trakya na voljo javno razpoložljivi računovodski izkazi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček.

(100)

V skladu z zgornjo analizo in podatki, ki so na voljo v spisu, je Komisija podatke o Turčiji in turški družbi Sisecam/Trakya uporabila za določitev ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(101)

Kot je navedeno v obvestilu z dne 14. junija in obvestilu z dne 17. februarja, je Komisija analizirala vse razpoložljive podatke za proizvodne dejavnike ter se odločila, da bo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila naslednje vire in vrednosti:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki za solarno steklo

(102)

Pri proizvodnem postopku za proizvodnjo solarnega stekla je po navadi potrebnih več surovin z majhno vsebnostjo železa. Ta postopek se začne s taljenjem teh surovin skupaj z odpadnim steklom v ognjevzdržnem rezervoarju pri temperaturi približno 1 500 °C. Tekoče steklo je nato oblikovano (valjano) med dvema jeklenima/litima valjema, hlajenima z vodo. Na teh valjih je lahko negativ vzorca, ki se odtisne na tekoče steklo. Lahko pa se oblikuje v bazenu s tekočim kositrom (na katerem plava). Pri tem nastane neprekinjen, neskončen steklen trak. Ta trak se neprekinjeno ali prekinjeno (s povezavo ali brez nje) reže na posamezne velikosti. Po rezanju nerafiniranega stekla se rob stekla zgladi, steklo se opere in nato kali. Pred kaljenjem ali po njem se lahko na steklo z različnimi metodami nanese funkcionalna plast. Ta plast lahko poveča prepustnost sončne energije ali odpornost proti praskam ter izboljša odbijanje umazanije. Končni izdelek ima lahko protiodbojni premaz ali ne. Na strukturo stroškov solarnega stekla močno vplivajo stroški surovin, zlasti peska, in energije.

(103)

Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.2 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Podobno se niso upoštevali niti podatki o uvozu v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (52). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v navedenih državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal večinoma reprezentativen in je znašal od 70 % do 100 % celotnega uvoza v Turčijo, razen ene surovine (53) z 21-odstotnim deležem, ki je bil še vedno reprezentativen.

(104)

Da bi se določila normalna vrednost, bi bilo treba v skladu z metodologijo Komisije tem uvoznim cenam po navadi prišteti uvozne dajatve za proizvodne dejavnike in material, uvožen v Turčijo, ter stroške notranjega prevoza. Komisija se je glede na ugotovitev iz uvodnih izjav 116 in 117 ter naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odločila, da prilagoditve za uvozne dajatve in notranji prevoz niso potrebne, saj bi se zaradi njih zgolj povečala normalna vrednost in posledično povišala stopnja dampinga.

(105)

Urad TurkStat objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke (2016) za povprečne stroške dela v sektorju 23 statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti, po navadi imenovane NACE, ki zajema stroške dela v sektorju proizvodnje stekla (54).

(106)

Cene električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Turčiji objavlja urad TurkStat v rednih sporočilih za javnost. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v kurusih/kWh (55), kot so bili objavljeni 26. marca 2019 (zajemajo obdobje preiskave v zvezi s pregledom) (56).

(107)

Cene zemeljskega plina za družbe v Turčiji objavlja urad TurkStat v rednih sporočilih za javnost. Komisija je uporabila ustrezne cene za industrijske uporabnike iz objave z dne 26. marca 2019 (zajemajo obdobje preiskave v zvezi s pregledom) (57).

(108)

V skladu z drugim pododstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(109)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov družbe Sisecam/Trakya določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje glede na proizvodni model.

(110)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska režijskih stroškov proizvodnje, PSU-stroškov, dobička in amortizacije se je Komisija oprla na finančne podatke za družbo Sisecam/Trakya za leto 2018, kot so bili pridobljeni iz zbirke podatkov Orbis.

(111)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(112)

Komisija je najprej določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (material in delo) za proizvodnjo solarnega stekla. Te stopnje porabe, ki jih je predložil vložnik, so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, tj. Turčiji.

(113)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, PSU-stroške, dobiček in amortizacijo, kot so navedeni v uvodnih izjavah 108 do 110. Ti so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družbe Sisecam/Trakya (glej oddelek 3.2.3). Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala naslednje elemente:

(114)

Zaradi nesodelovanja so bile izvozne cene določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je pri določitvi izvoznih cen uporabila podatke o uvozu Kitajske iz podatkovne zbirke iz člena 14(6).

(115)

Te cene se navajajo na podlagi stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF), zato so bile prilagojene na raven franko tovarna, pri čemer se je odštel ustrezen znesek za stroške prevoza in zavarovanja med LRK in mejo Unije. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija za prilagoditev uporabila enak odstotni delež kot pri prvotni protidampinški preiskavi (11,7 %).

(116)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost na ravni franko tovarna, kakor je bila določena v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno za Unijo na ravni franko tovarna.

(117)

Ugotovljena stopnja dampinga, izražena kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je znašala 33 %.

(118)

Po razkritju je združenje EU ProSun trdilo, da podatki, ki jih je Komisija uporabila za izračun stopnje dampinga, niso ustrezali dejanskim izkušnjam proizvajalcev solarnega stekla glede cen/stroškov in jih ni bilo mogoče uskladiti z dejstvom, da so bile cene industrije Unije nižje od izračunane normalne vrednosti in včasih tudi nižje od uvoznih cen.

(119)

Komisija je opozorila, da je bila stopnja dampinga določena s primerjavo konstruirane normalne vrednosti na podlagi podatkov iz reprezentativne tretje države v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe s povprečnimi statističnimi cenami kitajskega izvoza v Unijo, prilagojenimi nazaj na raven franko tovarna. Zato cene industrije Unije ne vplivajo na izračun stopnje dampinga.

(120)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v OPP nadaljeval.

(121)

Nadaljevanje dampinga v OPP kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Komisija je tudi proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se obseg dampinškega izvoza v primeru izteka ukrepov povečal. V ta namen je analizirala naslednje elemente: proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, določanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugih trgih in privlačnost trga Unije. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev/izvoznikov iz LRK se je Komisija pri oceni v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na razpoložljiva dejstva.

(122)

Zaradi nesodelovanja ni noben kitajski izvoznik/proizvajalec predložil informacij o proizvodni zmogljivosti na Kitajskem. Vložnik je trdil, da proizvodna zmogljivost kitajske industrije solarnega stekla znaša več kot 750 milijonov m2 na leto (58). Zahtevek za pregled vsebuje dokaze, da je to 78 % svetovne proizvodne zmogljivosti za solarno steklo (59). Poleg tega je vložnik navedel, da je domače povpraševanje po solarnem steklu na Kitajskem leta 2016 znašalo le 600 milijonov m2 in se je v drugi polovici OPP nadalje zmanjšalo zaradi izvajanja politike 531 (60). Ta učinek je bil potrjen na primer z letnim poročilom kitajskega proizvajalca izvoznika (61). Za primerjavo, proizvodna zmogljivost industrije Unije je v OPP znašala [33–38] milijonov m2 (uvodna izjava 151), povpraševanje v Uniji pa [13–18] milijonov m2 (uvodni izjavi 135 in 136). Proizvodna zmogljivost Kitajske do zdaj presega povpraševanje Unije (za približno 37-krat), pri čemer se lahko zaradi politike 531 kaže večja osredotočenost na trg Unije.

(123)

Na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) je Komisija ugotovila tudi, da je v OPP zelo veliko večino izdelka, ki se pregleduje, v Unijo izvozil en kitajski proizvajalec izvoznik. Na njegovem spletišču je navedena proizvodna zmogljivost [15–25] tisoč m2 na dan ali [5,5–9] milijonov m2 na leto. V OPP je bilo le [10–20] % navedene proizvodne zmogljivosti izkoriščene za trg Unije. Zelo verjetno je, da bo zaradi izvajanja politike 531 in končanja veljavnih ukrepov še več navedene proizvodne zmogljivosti izkoriščene za trg Unije.

(124)

Glede na veliko proizvodno zmogljivost, spremenjeno povpraševanje Kitajske, sorazmerno omejeno povpraševanje Unije in razpoložljive podatke družbe je v primeru izteka ukrepov verjetno povečanje obsega dampinškega izvoza iz LRK.

(125)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov se je morala Komisija pri določitvi cen izvoza iz Kitajske na trge drugih tretjih držav opreti na razpoložljiva dejstva. Ker ni bilo na voljo nobenih drugih zanesljivih informacij, je Komisija uporabila podatke o izvozu iz zbirke podatkov GTA. Ti podatki so bili na voljo le na ravni šestmestne tarifne oznake in so zato vključevali več drugih steklenih izdelkov, ne samo izdelka, ki se pregleduje. Komisija je sklenila, da ti podatki niso dovolj točni, da bi se uporabili v preiskavi.

(126)

Vložnik je navedel, da je industrija Unije še edini večji trg za solarno steklo zunaj LRK, pri čemer je slednji trg že nasičen zaradi politike 531 (62). Kljub veljavnim ukrepom je kitajski tržni delež v OPP še vedno znašal 9 %, zato trg Unije ostaja privlačen izvozni trg za kitajske proizvajalce solarnega stekla. Pričakovati je tudi rast trga Unije, kot je navedeno v oddelku 6.2.3. Zaradi navedene težave v zvezi z zbirko podatkov GTA ni bila mogoča natančna primerjava cen s podatki o izvozu Kitajske v druge države.

(127)

Komisija je ugotovila tudi, da imajo druge države, tj. Indija in Turčija, ukrepe trgovinske zaščite proti izdelku, ki se pregleduje, zaradi česar je verjetneje, da bodo izvozni tokovi iz LRK usmerjeni v Unijo.

(128)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je trg Unije privlačen za kitajski izvoz.

(129)

Glede na znatno proizvodno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečale količine dampinškega uvoza.

(130)

Komisija je ob upoštevanju svojih ugotovitev o nadaljevanju dampinga v OPP in o verjetnem razvoju uvoza v primeru izteka ukrepov na podlagi razpoložljivih dejstev sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov damping nadaljeval.

(131)

Podobni izdelek je v OPP v Uniji izdelovalo 11 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe.

(132)

Celotna proizvodnja Unije v OPP je znašala približno 12 milijonov m2. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij, kot so zahtevek za pregled in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih družb. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, sta bila v vzorec izbrana proizvajalca Unije, ki sta predstavljala več kot 80 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(133)

Za varstvo zaupnosti poslovno občutljivih informacij v skladu s členom 19 osnovne uredbe so podatki o dveh vzorčenih proizvajalcih Unije predstavljeni v obliki indeksov ali razponov.

(134)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvozu iz LRK in tretjih držav, pri čemer je upoštevala podatke iz podatkovne zbirke iz člena 14(6). Obseg prodaje proizvajalcev Unije je bil navzkrižno preverjen in po potrebi posodobljen glede na preverjene informacije vzorčenih proizvajalcev Unije. Obseg uvoza je bil navzkrižno preverjen s podatki Eurostata.

(135)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(136)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji zmanjšala za 35 %. Največje zmanjšanje (za 19 odstotnih točk) je bilo med letom 2017 in OPP. Zmanjšanje je bilo posledica manjšega povpraševanja proizvajalcev fotonapetostnih modulov v Uniji.

(137)

Na trgu Unije se je začelo solarno steklo vse bolj uporabljati za gradnjo rastlinjakov. Vendar je povpraševanje (in z njim povezana potrošnja) še vedno temeljilo na projektih in ostalo omejeno v primerjavi s sedanjo potrošnjo solarnega stekla na trgu fotonapetostnih modulov ali trgu sončnih toplotnih modulov.

(138)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) in ga navzkrižno preverila s podatki Eurostata. Tržni delež je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je določena v preglednici 2. V obravnavanem obdobju sta se uvoz iz LRK v Unijo in tržni delež gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza iz LRK in tržni delež

(139)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 76 %, in sicer z več kot 5 milijonov m2 leta 2015 na 1,2 milijona m2 v OPP. V istem obdobju se je tržni delež uvoza iz LRK zmanjšal s 24 % na 9 % (za 64 %). Tržni delež se je najbolj zmanjšal (za 74 %) med letoma 2015 in 2016, tj. po sprejetju protiabsorpcijskih ukrepov avgusta 2015 (63), ko se je stopnja protidampinške dajatve na ravni države povečala s 25 % na 67,1 %. Med letom 2016 in OPP pa se je tržni delež uvoza iz LRK povečal za 3 odstotne točke in je v OPP znašal 9 %.

(140)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija povprečno ceno uvoza iz LRK v skladu s členom 18 osnovne uredbe določila na podlagi razpoložljivih dejstev, tj. na podlagi informacij iz podatkovne zbirke iz člena 14(6). Podatki so bili navzkrižno preverjeni s podatki Eurostata. Povprečna cena uvoza v OPP je bila 6,34 EUR/m2.

Preglednica 4

Povprečne cene uvoza iz LRK

(141)

Povprečna cena uvoza se je v obravnavanem obdobju zvišala za 26 %. V istem obdobju se je cena na trgu Unije zvišala za 19 % (glej preglednico 9).

(142)

Komisija je ugotovila, da so cene uvoza nelojalno zniževale cene industrije Unije. Nelojalno nižanje prodajnih cen v OPP je določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije na ravni franko tovarna, in ustrezno tehtano povprečno ceno uvoza iz LRK, določeno na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) ter prilagojeno glede na carino in stroške po uvozu.

(143)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež hipotetičnih prihodkov od prodaje v OPP. Ta se izračuna tako, da se povprečna prodajna cena industrije Unije pomnoži s količino, izvoženo v Unijo. Za uvoz iz LRK na trg Unije je primerjava cen pokazala tehtano povprečno skoraj 10-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(144)

Količina uvoza iz vseh drugih tretjih držav in njihov tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

(145)

Obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 194 %. Tržni delež tega uvoza je v OPP znašal 12 %, medtem ko je leta 2015 znašal 3 %. Glavna država, ki izvaža v Unijo in za katero ukrepi ne veljajo, je Malezija, ki je na trg vstopila šele leta 2017, vendar je v OPP že dosegla 7-odstotni tržni delež. Znatno se je povečal tudi izvoz iz Indije, ki je v OPP dosegel 3-odstotni tržni delež. Tržni delež Turčije se je zmanjšal s približno 4 % leta 2016 na 2 % v OPP. Povprečna cena celotnega uvoza iz tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo, se je v obravnavanem obdobju povišala za 20 % in je v OPP znašala 7,31 EUR/m2.

(146)

V obravnavanem obdobju, razen leta 2016, je bila povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav višja od povprečne cene kitajskega uvoza. V OPP je bila povprečna cena uvoza kitajskih proizvajalcev (6,34 EUR/m2) za približno 13 % nižja od povprečne cene uvoza iz drugih tretjih držav (7,31 EUR/m2).

(147)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki so v obravnavanem obdobju vplivali na stanje industrije Unije. Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(148)

Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov. Ti podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije in zadevajo: proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višino stopnje dampinga ter okrevanje od preteklega dampinga.

(149)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Ti podatki so se nanašali na vzorčena proizvajalca Unije in zadevajo: povprečne cene na enoto, stroške na enoto, povprečne stroške dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(150)

Komisija je obseg proizvodnje in proizvodno zmogljivost določila na podlagi podatkov iz zahtevka o pregledu. Podatki so bili navzkrižno preverjeni in po potrebi posodobljeni glede na preverjene informacije vzorčenih proizvajalcev Unije.

(151)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(152)

Povečanje obsega proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti med letoma 2015 in 2016 je sovpadalo z uvedbo višjih protidampinških dajatev po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije (64), zmanjšanje po navedenem obdobju pa je sledilo zmanjšanju potrošnje Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 135.

(153)

Skupna proizvodnja Unije se je leta 2016 povečala za 3 %, nato pa se je dve leti zapored zmanjšala, kar je pomenilo 26-odstotno zmanjšanje med letom 2015 in OPP. Podoben vzorec je bil ugotovljen za proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije. Pomemben razlog za ta zmanjšanja je stečaj velikega proizvajalca Unije leta 2017 (družbe Ducatt, ki je leta 2015 predstavljala približno 20 % proizvodnje Unije in približno 15 % proizvodne zmogljivosti).

(154)

Komisija je obseg prodaje določila na podlagi podatkov iz zahtevka o pregledu. Podatki so bili navzkrižno preverjeni in po potrebi posodobljeni glede na preverjene informacije vzorčenih proizvajalcev Unije. Prodaja industrije Unije in tržni delež v Uniji sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež v Uniji

(155)

Med letoma 2015 in 2016 se je obseg prodaje industrije Unije povečal za 8 %. Leta 2017 se je na medletni ravni zmanjšal za 11 % in končal 3 % pod ravnjo iz leta 2015. V OPP je bilo zmanjšanje prodaje industrije Unije večje in je končala 29 % pod ravnjo iz leta 2015. Vzorec gibanja tržnega deleža je podoben, vendar je industrija Unije svoj tržni delež povečala s 73 % leta 2015 na 79 % v OPP zaradi 35-odstotnega zmanjšanja potrošnje Unije v istem obdobju (glej preglednico 2).

(156)

Potrošnja solarnega stekla se je med letom 2015 in OPP zmanjšala za 35 %. Zmanjšanje potrošnje je negativno vplivalo na proizvodnjo in obseg prodaje industrije Unije. Vendar se je obseg proizvodnje zmanjšal le za 26 %, obseg prodaje pa za 29 %. Nasprotno se je tržni delež industrije Unije povečal za 8 %.

(157)

Komisija je vrednosti za zaposlenost in produktivnost določila na podlagi podatkov iz zahtevka o pregledu. Podatki so bili navzkrižno preverjeni in po potrebi posodobljeni glede na preverjene informacije vzorčenih proizvajalcev Unije. Zaposlenost in produktivnost industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(158)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 26 %. To zmanjšanje se ujema z 29-odstotnim zmanjšanjem proizvodnje v istem obdobju (glej preglednico 6).

(159)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4, se je tržni delež kitajskega uvoza od leta 2016 povečal in v OPP znašal 9 %. Damping se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval na visoki ravni, kot je pojasnjeno v oddelku 3 zgoraj, cene kitajskih proizvajalcev izvoznikov pa so še naprej znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(160)

Analiza kazalnikov škode kaže, da je višja stopnja dajatve, ki je bila uvedena leta 2015 po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije, pozitivno vplivala na industrijo Unije, ki je okrevala po preteklem dampingu. Vendar je dampinški uvoz še naprej izvajal pritisk na industrijo Unije. Skupni učinek naraščajočega obsega nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK in dejanskih stopenj dampinga industriji Unije ni omogočil, da bi v celoti okrevala po preteklem dampingu.

(161)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 9

Prodajna cena in stroški proizvodnje

(162)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene na enoto na kvadratni meter povišale za 19 %. Stroški proizvodnje pa so ostali bolj ali manj stabilni.

(163)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Stroški dela

(164)

Med letom 2015 in OPP so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije zvišali za 18 %.

(165)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 11

Zaloge

(166)

V obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 32 % v absolutnem smislu in za 29 % v relativnem smislu. Vendar sta vzorčena proizvajalca Unije glede na razlike izdelka, ki se pregleduje, v smislu velikosti, vzorcev, premazov itd. za vsako stranko proizvajala le po naročilu. V zalogah teh družb so se torej evidentirali izdelki, ki so se proizvajali skozi dano leto, vendar so bili namenjeni specifični stranki, ki so se ji pozneje prodali.

(167)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb

(168)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije povečala z [–10 %–0 %] na [5 %–15 %], denarni tok pa se je povečal za 365 %. Nominalne naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 75 %. Donosnost naložb, izražena kot delež neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, se je v obravnavanem obdobju močno povečala.

(169)

Trend denarnega toka, ki je sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je bil v obravnavanem obdobju pozitiven. Zaradi povečanja dobičkonosnosti in denarnega toka se je zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala med letom 2015 in OPP močno izboljšala.

(170)

Zmanjšanje potrošnje solarnega stekla v Uniji za 35 % med letom 2015 in OPP je v obravnavanem obdobju vplivalo na gospodarske kazalnike industrije Unije.

(171)

Kljub zmanjšanju potrošnje je industrija Unije med letoma 2015 in 2017 ohranila razmeroma stabilen obseg proizvodnje. Zmanjšanje obsega proizvodnje je bilo večje (za 25 %) med letom 2017 in OPP. Tržni delež industrije Unije se je povečal s 73 % leta 2015 na 79 % v OPP.

(172)

Kljub začetnemu zmanjšanju tržnega deleža kitajskega uvoza po sprejetju protiabsorpcijskih ukrepov avgusta 2015 je ta tržni delež v OPP ostal razmeroma velik (9 %).

(173)

Makroekonomski kazalniki so izražali ranljivost industrije Unije. Po sprejetju protiabsorpcijskih ukrepov leta 2015 so se izboljšali, nato pa poslabšali zaradi oslabljene potrošnje Unije. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.6, je mogoče ta vzorec opaziti v zvezi s proizvodnjo/proizvodno zmogljivostjo Unije, izkoriščenostjo zmogljivosti, obsegom prodaje in tržnim deležem ter produktivnostjo. Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju enakomerno zmanjševalo.

(174)

Nasprotno pa so mikroekonomski kazalniki kazali na izboljšanje položaja industrije Unije. V obravnavanem obdobju so bili stroški proizvodnje na enoto stabilni, cene na trgu Unije pa so se zvišale. To pozitivno stanje je vplivalo na dobičkonosnost, ki se je z [–10 %–0 %] leta 2015 v OPP povečala na [5 %–15 %].

(175)

Na podlagi navedenega je Komisija menila, da je industrija Unije večinoma okrevala po znatni škodi, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK, v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Kljub temu je položaj industrije Unije zaradi zmanjšane potrošnje Unije in razmeroma velikega tržnega deleža kitajskega dampinškega uvoza ostal ranljiv.

(176)

Ker industrija Unije ni več doživljala znatne škode, je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali je v primeru izteka ukrepov verjetna ponovitev škode.

(177)

Za določitev verjetnosti ponovitve škode so bili proučeni naslednji elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije.

(178)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je analiza proizvodnih in neizkoriščenih zmogljivosti v LRK v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih. V zvezi s tem se je Komisija oprla na podatkovno zbirko iz člena 14(6), Eurostat, podatkovne zbirke iz uvodne izjave 35 in dokaze, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled.

(179)

Komisija je poleg tega analizirala učinke verjetne ponovitve dampinškega uvoza na industrijo Unije. Pri analizi je upoštevala tudi verjetno prihodnje povečanje potrošnje solarnega stekla v Uniji in dobiček industrije Unije na koncu obravnavanega obdobja.

(180)

Kitajska je največja svetovna proizvajalka solarnega stekla. Njena proizvodna zmogljivost se je od leta 2015 znatno povečala, in sicer s 460 milijonov m2 leta 2015 na skoraj 770 milijonov m2 v OPP. Tolikšna zmogljivost je močno presegla domačo potrošnjo, na katero od leta 2018 negativno vpliva politika 531 kitajske vlade, pojasnjena v uvodni izjavi 66.

(181)

Hkrati obstajajo dokazi, da se zmogljivost nekaterih kitajskih proizvajalcev izvoznikov povečuje (65).

(182)

Trg Unije je razmeroma velik in se bo verjetno v prihodnje še povečeval (66). Kljub začetnemu zmanjšanju med letoma 2015 in 2016 se je uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov od leta 2016 povečeval in je v OPP znašal 9 %. To kaže, da je trg Unije kljub veljavnim ukrepom za kitajske proizvajalce izvoznike ostal privlačen.

(183)

Poleg tega so bile cene Unije v OPP razmeroma višje od cen sedanjega kitajskega uvoza (glej preglednici 4 in 9). Kitajske cene uvoza so v OPP nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Zato je trg Unije privlačen z vidika cen. V primeru izteka ukrepov je torej zelo verjetno, da bi kitajski izvoz prevzel veliko potrošnje Unije zgolj zaradi svojih nizkih cen.

(184)

Poleg tega ukrepi trgovinske zaščite proti uvozu izdelka, ki se pregleduje, v Indiji in Turčiji, ki sta tudi pomembna trga, kitajskim proizvajalcem izvoznikom omejujejo možnosti za izvoz v ti državi in dodatno povečujejo privlačnost trga Unije, na katerega se lahko ta izvoz preusmeri v primeru izteka ukrepov za uvoz solarnega stekla v Unijo.

(185)

Glede na velike neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem, privlačnost trga Unije in razmeroma visoke cene Unije je verjetno, da bi se v primeru izteka ukrepov velike količine kitajskega dampinškega solarnega stekla izvažale v Unijo po cenah, ki bi nelojalno zniževale cene industrije Unije.

(186)

Komisija je proučila verjetni vpliv morebitnega izteka ukrepov na kazalnike škode.

(187)

Proizvajalci Unije so navedli, da bi verjetno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske močno negativno vplivalo na njihov finančni položaj. Menijo, da bi uporabniki verjetno začeli kupovati poceni solarno steklo iz Kitajske, industrija Unije pa bi izgubila vlogo glavnega dobavitelja. Navedli so, da bi se po njihovem mnenju prodaja solarnega stekla njihovim strankam posledično zmanjšala za 30–75 %, odvisno od družbe in stranke. Razpoložljivost poceni kitajskih ponudb bi ustvarila pritisk na cene industrije Unije, ki bi se zato znižale za 0,9–2,6 EUR/m2, odvisno od stranke in izdelka. Poleg tega so proizvajalci Unije navedli, da bi bil vpliv na vrtnarsko steklo manjši, saj je tovrstno solarno steklo razrezano v določeno obliko, naročila temeljijo na projektih, poleg tega je pomembna pravočasna dostava.

(188)

Glede na navedene domneve je industrija Unije predvidela različne scenarije verjetnega vpliva ukrepov na finančni položaj industrije Unije in simulirala vpliv zmanjšanja prodaje in/ali znižanja cen na njeno strukturo stroškov. Pri enem od scenarijev se je upoštevala napovedana rast trga. Pri vseh različnih scenarijih so simulacije pokazale, da bi iztek ukrepov povzročil znatne izgube industrije Unije.

(189)

Komisija je navedene scenarije ocenila, da bi ugotovila, ali so realni. Med letoma 2009 in 2012 (tj. pred uvedbo ukrepov) je uvoz solarnega stekla v Unijo poskočil z 1,2 milijona m2 (2009) na 8,35 milijona m2 (2012). Zaradi močnega povečanja poceni uvoza so se znižale cene, zmanjšal se je tržni delež in poslabšala se je dobičkonosnost industrije Unije, industrija Unije pa je utrpela znatno škodo (67).

(190)

Komisija je v zvezi s tem analizirala verjetni vpliv poceni uvoza na sedanji položaj industrije Unije, pri čemer je izhajala iz preverjenih informacij proizvajalcev Unije. Na podlagi tega, kar je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, bi, če bi se uvoz kitajskega solarnega stekla po nizkih cenah na trgu Unije znova povečal, po njenem mnenju ta uvoz najprej pridobil tržni delež na račun industrije Unije, nato pa bi prevzel tržni delež izvoza proizvajalcev tretjih držav v Unijo.

(191)

Na podlagi tega je Komisija izračunala, da bi se s povečanjem kitajskega uvoza po nizkih cenah za 3,5 milijona m2 na račun prodaje Unije zmanjšala proizvodnja Unije, stroški proizvodnje na enoto pa bi se zaradi fiksnih stroškov zvišali, kar bi povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije na prag pokritja stroškov (prihodki bi bili torej enaki skupnim stalnim in spremenljivim stroškom).

(192)

V izračunu je upoštevana narava proizvodnje solarnega stekla, ki vključuje zlasti velik delež fiksnih stroškov proizvodnje. Poleg tega proizvodnega postopka ni mogoče ustaviti, v primeru zmanjšanja prodaje pa so možnosti, da bi se vložki čim bolj zmanjšali, omejene (68). Zato je ohranjanje minimalne proizvodnje, da bi se pokrili fiksni stroški, in ohranjanje minimalnega obsega prodaje za industrijo ključnega pomena.

(193)

Ta izračun je konservativen. Glede na veliko proizvodno zmogljivost kitajskih družb in njihove trenutno nizke cene, ki so znatno nelojalno znižale cene industrije Unije, bo izvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov verjetno presegal 3,5 milijona m2 in znižal cene Unije, kar bo industriji Unije povzročilo dodatne izgube in škodo.

(194)

Ker industrija Unije ne proizvaja na zalogo, se mora organizirati na podlagi pogodb ali naročil strank (glej oddelek 4.6.3.3 o zalogah). Zato bi lahko vsako znatno zmanjšanje obsega prodaje družb povzročilo nevzdržne izgube in stečaj.

(195)

Zato je Komisija sklenila, da bi iztek ukrepov za uvoz iz LRK verjetno v kratkem času povzročil ponovitev znatne škode za industrijo Unije.

(196)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o verjetni ponovitvi škodljivega dampinga jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije in uporabnikov.

(197)

V uvodni izjavi 195 je bilo ugotovljeno, da bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov položaj industrije Unije verjetno resno poslabšal. Zato bi podaljšanje ukrepov industriji Unije koristilo, saj bi lahko ohranila svoj obseg prodaje, tržni delež in dobičkonosnost ter dodatno izboljšala svoj gospodarski položaj.

(198)

Po drugi strani bi prenehanje ukrepov verjetno povzročilo znatno povečanje kitajskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah, ki bi nelojalno nižale prodajne cene Unije, kar bi povzročilo ponovitev škode industriji Unije in ogrozilo njen obstoj.

(199)

Na začetku preiskave je bil vzpostavljen stik z več kot 40 uporabniki. Štirje uporabniki so predložili izpolnjene vprašalnike.

(200)

Več uporabnikov solarnega stekla (proizvajalci fotonapetostnih in fototermalnih modulov) je nasprotovalo nadaljevanju ukrepov.

(201)

Argumenti uporabnikov so se nanašali na povišane stroške proizvodnje, zmožnost proizvajalcev solarnega stekla, da zadostijo povpraševanju, načrtovane naložbe v proizvodnjo solarnih plošč in okoljske vidike. Opozorili so tudi, da je na industrijo Unije po končanju protidampinških in protisubvencijskih dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov in celic iz Kitajske vplivala nepoštena konkurenca iz Kitajske. Uporabnikom se ni zdelo pošteno, da za uvoz enega od sestavnih delov fotonapetostnih modulov, tj. solarno steklo, še vedno veljajo dajatve, čeprav se trenutno ne izvajajo nobeni ukrepi trgovinske zaščite v zvezi s sončnimi celicami in moduli (69). Po razkritju je združenje EU ProSun ponovno poudarilo, da se ta sektor ne obravnava usklajeno. Čeprav so se ukrepi za uvoz fotonapetostnih modulov in celic iztekli, je bila Komisija pripravljena ohraniti ukrepe za solarno steklo. Podobno je združenje solarne industrije Unije ESMC po razkritju navedlo, da bi bila ohranitev uvoznih dajatev na solarno steklo za trenutne proizvajalce fotonapetostnih modulov v Uniji težavna, saj povečujejo njihove stroške za steklo, medtem ko za module, uvožene v Unijo, te tarife ne veljajo, niti pri uporabi kitajskega stekla.

(202)

Komisija je opozorila, da opustitev ukrepov za fotonapetostne module septembra 2018 ne pomeni, da imajo proizvajalci fotonapetostnih modulov pravico tudi do prenehanja ukrepov za izdelke, ki so višje v prodajni verigi. Še več, v skladu s členom 21 osnovne uredbe mora Komisija za vsako preiskavo posebej sama preveriti interes Unije. Komisija je tako preverila, ali bi nadaljevanje ukrepov za solarno steklo nesorazmerno negativno vplivalo na uporabnike, kot je podrobno navedeno spodaj.

(203)

Več uporabnikov je trdilo, da protidampinške dajatve negativno vplivajo na njihovo poslovanje, saj so se zaradi njih povišali njihovi stroški proizvodnje. Menijo, da dejstvo, da morajo plačevati višje cene kot njihovi konkurenti zunaj Unije, neposredno postavlja proizvajalce solarnih plošč iz Unije v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s proizvajalci uvoženih solarnih plošč. Uporabniki so tudi navedli, da se raven cene solarnega stekla ni spremenila, čeprav so se različni sestavni deli fotonapetostnih modulov v zadnjih letih znatno pocenili, zato so se relativni stroški solarnega stekla v fotonapetostnih modulih povišali. V skladu s tem je zdaj solarno steklo drugi največji stroškovni dejavnik pri izdelavi solarne plošče.

(204)

Poleg tega so uporabniki navedli, da je sicer večina modulov, ki jih proizvedejo, tako imenovanih modulov „steklo/folija“, tj. prednja stran je steklena, zadnja pa iz plastične folije, vendar vse več proizvajajo t. i. module „steklo/steklo“, tj. module, pri katerih sta obe strani stekleni. Ker sta za modul „steklo/steklo“ namesto ene steklene plošče potrebni dve, se delež solarnega stekla v stroških proizvodnje podvoji.

(205)

Združenje EU ProSun, ki zastopa več uporabnikov, je navedlo, da delež stroškov solarnega stekla pri izdelavi solarne plošče znaša 10 %. Dva druga uporabnika sta navedla, da delež stekla v njunih stroških znaša 7 % oziroma 10 % za modul „steklo/folija“ in 14 % oziroma 22 % za modul „steklo/steklo“.

(206)

Združenje EU ProSun meni, da bi vpliv ukrepov na stroške znašal 3 % za modul „steklo/folija“ in 6 % za modul „steklo/steklo“.

(207)

Združenje EU ProSun Glass, ki zastopa industrijo solarnega stekla v Uniji, je navedlo, da je vpliv dajatev na stroške proizvodnje modula omejen. Predložilo je izračune, ki kažejo, da delež stroškov solarnega stekla pri izdelavi fotonapetostnega modula glede na trenutne cene solarnega stekla v Uniji znaša 4 %. Dodatni stroški zaradi veljavnih ukrepov, ob upoštevanju sedanjih cenovnih ponudb Kitajske, po izračunu združenja znašajo 1,5 % končnih stroškov modula. Združenje meni, da je dodatni vpliv na stroške uporabnikov še bolj omejen, saj je večina uporabnikov v Uniji dejavna v rezidenčnem segmentu trga in poleg modula prodaja celoten komplet, vključno z montažo in baterijo. V primeru prodaje celotnega kompleta je delež stekla v stroških modula manjši od 0,5 %.

(208)

V prvotnem primeru se je štelo, da solarno steklo pomeni le omejen del (približno 6–8 %) stroškov fotonapetostnih modulov (70). Ker so uporabniki velike količine solarnega stekla kupovali pri proizvajalcih Unije in ker so lahko kupovali steklo iz drugih držav poleg LRK, je bilo poleg tega sklenjeno, da je bil učinek prvotnih ukrepov na stroške fotonapetostnih modulov manjši od 1 %.

(209)

Raven protidampinških ukrepov pa se je od prvotne preiskave zvišala s 25 % na 67 %, kar je pomenilo dodaten učinek na stroške v primerjavi s stanjem v prvotni preiskavi.

(210)

Komisija je kljub trditvam uporabnikov ugotovila, da se struktura stroškov fotonapetostnih modulov od prvotne preiskave ni bistveno spremenila. Glede na študijo neodvisnega inštituta, ki je temeljila na ravneh cen v letih 2017 in 2018, je relativni delež stroškov solarnega stekla pri izdelavi modula znašal povprečno 9 % (71) in torej ni bil veliko večji od 6–8-odstotnega deleža, ugotovljenega pri prvotni preiskavi. Komisija je ugotovila, da se je to ujemalo z informacijami uporabnikov, da delež stroškov stekla pri izdelavi modula znaša 7–10 % (glej uvodno izjavo 205).

(211)

Komisija je v zvezi z vse večjim deležem modulov „steklo/steklo“ na trgu ugotovila, da so ti moduli v OPP predstavljali približno 10 % potrošnje Unije in da je torej njihov relativni delež na trgu še vedno omejen. Čeprav se je njihov delež povečeval, se ne pričakuje, da bo v naslednjih petih letih presegel 30 % (72).

(212)

Ne nazadnje, uporabniki so večino stekla še vedno kupovali na trgu Unije, pri čemer jih je več navedlo, da bodo to nadaljevali tudi v primeru izteka ukrepov.

(213)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je bil učinek ukrepov na stroške uporabnikov zaradi majhnega relativnega povečanja deleža solarnega stekla v stroških proizvodnje fotonapetostnih modulov iz uvodne izjave 205, vse večje proizvodnje modulov „steklo/steklo“ in povišanja ravni ukrepov večji od učinka, ugotovljenega pri prvotni preiskavi. Po oceni Komisije je učinek ukrepov na stroške proizvajalcev fotonapetostnih modulov znašal 2–3 %.

(214)

Po razkritju je združenje EU ProSun trdilo, da so bile informacije o deležu stroškov solarnega stekla v fotonapetostnih modulih inštituta Fraunhofer (Fraunhofer Institute für Solare Energiesysteme IS), kot ga je v uvodni izjavi 210 navedla Komisija, zastarele. V skladu z novimi informacijami, ki jih je združenje EU ProSun prejelo od inštituta Fraunhofer, se je delež stroškov solarnega stekla v fotonapetostnih modulih od leta 2019 povečal z 9 % na 11 %. Združenje EU ProSun je trdilo tudi, da naj bi bil po podatkih istega vira prihodnji delež modulov „steklo/steklo“ višji od deleža, ki ga je v uvodni izjavi 211 navedla Komisija, saj se je študija, na katero se Komisija sklicuje v tej uvodni izjavi, sklicevala na svetovni trg, ne pa le na trg Unije. Po podatkih inštituta Fraunhofer je bilo pričakovano, da bo delež modulov „steklo/steklo“ na trgu Unije večji. Združenje EU ProSun je navedlo, da znaša sedanji delež modulov „steklo/steklo“ 18,5 % in ne 10 %, kot je napisano v študiji.

(215)

Združenje je trdilo tudi, da so bile marže v industriji solarnih plošč večinoma pod 5 % ali celo negativne. Menilo je, da je trg Unije za fotonapetostne module cenovno zelo občutljiv in da bi dodatno povišanje stroškov za 2–3 % povzročilo nadaljnje ustavitve in odpuščanja.

(216)

Komisija je zabeležila informacije, ki jih je inštitut Fraunhofer združenju EU ProSun predložil v zvezi s povečanjem deleža stroškov solarnega stekla v fotonapetostnih modulih od leta 2019. Ugotovila je, da ta razvoj ne spada v obdobje preiskave v zvezi s pregledom in se lahko upošteva samo pri ocenjevanju prihodnjih bremen za proizvajalce fotonapetostnih modulov. V zvezi z deležem modulov „steklo/steklo“ na trgu je nadalje zabeležila informacije, v skladu s katerimi se študija, navedena v uvodni izjavi 211, nanaša na svetovni trg, razmere in napovedi za prihodnost pa se lahko v Uniji razlikujejo. V zvezi z natančnim deležem pa je menila, da 18,5-odstotni delež združenja EU ProSun ni bil podprt z nobenim dokazom. Pri analizi preverjenih podatkov proizvajalcev Unije v obdobju preiskave je Komisija ugotovila, da sedanji delež modulov „steklo/steklo“ na trgu znaša samo 14 %. Ker sta oba preverjena proizvajalca v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala več kot 80 % prodaje solarnega stekla na trgu, je Komisija sklenila, da je delež reprezentativen glede na razmere na trgu.

(217)

Poleg tega se je delež modulov „steklo/steklo“ po obdobju preiskave v zvezi s pregledom sicer nekoliko povečal, vendar to ne bi spremenilo sklepa, da bi učinek na stroške uporabnikov z zadržanjem ukrepov na sedanji ravni ostal omejen. Kot so potrdili združenje EU ProSun in več uporabnikov, so slednji kupovali znatne količine solarnega stekla pri proizvajalcih Unije, to pa se po mnenju uporabnikov v prihodnosti ne bo spremenilo. Poleg tega so uporabniki lahko uvažali solarno steklo iz drugih držav, za katere ukrepi ne veljajo, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je uvoženo steklo iz takih držav predstavljajo 12 % tržnega deleža (glej preglednico 5).

(218)

V zvezi s trditvijo uporabnikov, da bi dodatno povečanje stroškov za 2–3 % povzročilo nadaljnje ustavitve in odpuščanja, je Komisija opozorila, da ohranitev ukrepov ne bi smela povzročiti nadaljnjega povišanja cen, saj se s tem ohranjajo samo že obstoječe dajatve na solarno steklo iz Kitajske. Kot je navedeno v uvodni izjavi 217, bodo uporabniki zaradi geografske bližine večino solarnega stekla še naprej kupovali pri proizvajalcih Unije in/ali bi lahko uvažali solarno steklo iz drugih držav, za katere ne veljajo ukrepi, na primer Turčije, Malezije in Indije.

(219)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da bi se z ohranitvijo ukrepov stroški proizvodnje za uporabnike zdaj verjetno zvišali v primerjavi s stroški prvotnih ukrepov, saj se je relativni strošek za steklo v skupnih stroških proizvodnje nekoliko povišal. Vendar je Komisija glede na skupne stroške celotne proizvodnje sklenila, da bi učinek na stroške uporabnikov ostal omejen in tako ne bi ogrozil njihovega poslovanja v Uniji.

(220)

Uporabniki menijo, da proizvodna zmogljivost industrije solarnega stekla v Uniji ni dovolj velika za zadostitev povpraševanja po solarnem steklu na trgu. Navedli so tudi, da proizvajalci solarnega stekla v Uniji niso povečali svojih zmogljivosti in tega tudi ne nameravajo. Menijo, da so trenutne proizvodne zmogljivosti manjše od trenutnega povpraševanja po solarnem steklu. Trdijo, da so zaradi teh razmer prisiljeni uporabljati steklo, uvoženo iz drugih držav, kot je Malezija ali Turčija, ali uvažati steklo iz Kitajske in pri tem imeti višje stroške. V skladu z njihovimi trditvami pa steklo, uvoženo iz navedenih držav, ni vedno dovolj kakovostno.

(221)

Nasprotno pa je industrija Unije menila, da oskrba s solarnim steklom na trgu lahko zadosti povpraševanju. Trdila je, da nobenemu proizvajalcu solarnih plošč v Uniji nikoli ni zavrnila oskrbe zaradi domnevnega pomanjkanja razpoložljive zmogljivosti. Nasprotno, bila je pripravljena obravnavati morebitna dodatna naročila in je potrdila zmožnost dobave večjih količin.

(222)

Komisija je najprej ugotovila, da je potrošnja solarnega stekla v OPP znašala [13–18] milijonov m2 (glej preglednico 2). Drugič, preverila je skupno proizvodnjo industrije Unije in ugotovila, da znaša [11–14] milijonov m2. Tretjič, skupna preverjena zmogljivost dveh proizvajalcev Unije je znašala [14–18] milijonov m2.

(223)

Komisija je zato sklenila, da sta imela v OPP samo oba preverjena proizvajalca solarnega stekla neizkoriščeno zmogljivost [5–8,5] milijona m2, ki bi se lahko dobavila brez dodatnih naložb. Komisija je zato sklenila, da ta trditev uporabnikov ni utemeljena.

(224)

Po razkritju je združenje EU ProSun trdilo, da proizvodne zmogljivosti proizvajalcev solarnega stekla niso zajemale povpraševanja uporabnikov po solarnem steklu takoj po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, saj sta leta 2019/2020 dva uporabnika vložila v nove zmogljivosti s skupno 950 MW. Na podlagi tega je združenje EU ProSun trdilo, da ponudba solarnega stekla na trgu že zdaj ni dovolj velika. V odziv na to trditev je združenje EU ProSun, ki predstavlja proizvajalce Unije, po razkritju znova poudarilo, da je nekaj pomembnih proizvajalcev solarnih plošč, ki jih je združenje EU ProSun predstavljajo kot delujoče na trgu, že ustavilo svojo proizvodnjo. Novovzpostavljene zmogljivosti so tako nadomestile obstoječe.

(225)

Prvič, Komisija je ugotovila, da je skupna zmogljivost proizvajalcev fotonapetostnih modulov v skladu z informacijami združenja EU ProSun leta 2019 znašala več kot 5 GW. Ugotovila pa je tudi, da je nekaj proizvajalcev fotonapetostnih modulov dejansko že ustavilo svojo proizvodnjo. Skupna zmogljivost družb, ki so ustavile svojo proizvodnjo, je presegala 1 GW (73). Zato so ugotovitve Komisije potrdile, da so novovzpostavljene zmogljivosti delno nadomestile naložbe nekaj družb, na katere se sklicuje združenje EU ProSun, v letih 2019/2020.

(226)

Drugič, Komisija je menila, da obstoječe in novovzpostavljene zmogljivosti ne ustrezajo nujno obsegu proizvodnje fotonapetostnih modulov. V skladu s podatki združenja EU ProSun je bila leta 2019 v uporabi manj kot polovica zmogljivosti za proizvodnjo fotonapetostnih modulov. Komisija je zato menila, da novovzpostavljene zmogljivosti ne pomenijo nujno samodejno enakovrednega obsega proizvodnje in rasti povpraševanja po solarnem steklu, vsaj ne takoj po njihovi uvedbi.

(227)

Tretjič, Komisija je opozorila, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom poleg obeh preverjenih proizvajalcev solarnega stekla obstajali tudi drugi proizvajalci solarnega stekla. V skladu z informacijami industrije solarnega stekla v Uniji je skupna zmogljivost proizvajalcev solarnega stekla znašala [33–38] milijonov m2 (glej preglednico 6) (74). Skupna zmogljivost solarnega stekla na trgu tako skoraj trikrat presega sedanjo proizvodnjo.

(228)

Na podlagi tega je Komisija zavrnila trditev združenja EU ProSun, da ponudba solarnega stekla na trgu trenutno ni dovolj velika.

(229)

Vse zainteresirane strani so se strinjale, da se povpraševanje po solarnih ploščah in s tem po solarnem steklu povečuje in se bo v prihodnjih letih znatno povečalo. Med glavnimi razlogi za povečevanje povpraševanja so cilj Unije v zvezi z energijo iz obnovljivih virov za leto 2030, morebitni popravek tega cilja navzgor in evropski zeleni dogovor na splošno, katerega cilj je podnebna nevtralnost in spodbujanje industrije zelenih tehnologij v EU, vključno z obnovljivimi viri energije in drugimi nizkoogljičnimi tehnologijami. Rast se pričakuje v vseh segmentih trga (rezidenčnem, komercialnem in industrijskem segmentu ter segmentu javne porabe), odvisno od razvoja javnih politik v posamezni državi članici.

(230)

Proizvodnja fotonapetostnih modulov v Uniji zdaj znaša 1,7 GW (75). Več uporabnikov s sedežem v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji je v pričakovanju večjega povpraševanja v prihodnosti napovedalo, da se pripravljajo na razširitev proizvodnih zmogljivosti. Če bodo nove načrtovane zmogljivosti v celoti izvedene in uporabljene, bodo skupne načrtovane naložbe uporabnikov poleg 900 MW iz oddelka 6.2.2 v naslednjih 2 do 3 letih znašale 2,9 GW dodatne proizvodnje, kar pomeni potrojitev proizvodnje fotonapetostnih modulov. Združenje EU ProSun je poleg tega trdilo, da bo ena od načrtovanih naložb v drugi fazi izvajanja predstavljala dodatno zmogljivost v višini 2 GW. Sklicevalo se je tudi na švicarsko-nemško družbo, pripravljeno vlagati v proizvodnjo v GW.

(231)

Na podlagi tega so združenje EU ProSun in nekateri uporabniki trdili, da bodo njihove načrtovane naložbe v primeru ohranitve ukrepov ogrožene, saj bi morali kriti dodatne stroške, ponudba solarnega stekla na trgu pa ne bi zadostovala.

(232)

Industrija solarnega stekla v Uniji je navedla, da bo novo napovedano povečanje zmogljivosti zanjo koristno. Vendar meni, da nove načrtovane zmogljivosti deloma nadomeščajo zmogljivosti v preteklosti opuščene proizvodnje. Navedla je tudi, da se napovedi novih naložb morda ne bodo uresničile, kot se je že zgodilo v preteklosti. Poleg tega je trdila, da morebitni novi obrati, ki bodo zgrajeni, ne bodo od začetka obratovali s polno zmogljivostjo.

(233)

Komisija je za proučitev teh trditev ponovno ocenila svoje ugotovitve. Še enkrat je poudarila naslednje: prvič, dokazi v spisu ne kažejo, da bi bile načrtovane naložbe odvisne od odprave veljavnih protidampinških ukrepov. Pač pa ti dokazi dejansko kažejo, da je veliko napovedanih projektov izhajalo predvsem iz obetov prihodnje rasti trga solarnih plošč, ne pa iz obstoja ali neobstoja ukrepov v zvezi s solarnim steklom. Zato odločitve o tem, ali ukrepe v zvezi s solarnim steklom ohraniti ali ne, ni mogoče obravnavati kot odločilni dejavnik pri zasnovi ali uresničitvi navedenih projektov za širitev.

(234)

Drugič, Komisija je opozorila, da je analiza učinka na stroške iz oddelka 6.2.1 pokazala, da so stroški ukrepov za zadevne uporabnike precej nizki. Zaradi načrtovanih naložb ta sklep ni omajan, saj bi bili stroški te dodatne proizvodnje v sektorju uporabnikov enako omejeni.

(235)

Tretjič, Komisija je na podlagi analize iz oddelka 6.2.2 znova poudarila tudi, da bo sedanja zmogljivost industrije Unije verjetno zadostila povpraševanju, ki se bo povečalo zaradi načrtovanih naložb. Poleg tega bi se povpraševanje vsekakor povečevalo postopno, kar bi industriji solarnega stekla, kot je sama navedla, omogočilo, da se temu prilagodi in po potrebi poveča svojo zmogljivost. Poleg tega bi lahko uporabniki tako kot v OPP še naprej kupovali steklo iz drugih držav, na primer Turčije, Malezije in Indije.

(236)

Po razkritju je združenje EU ProSun trdilo tudi, da proizvodne zmogljivosti proizvajalcev solarnega stekla ne morejo zadostiti prihodnjemu povpraševanju po solarnem steklu. Trdilo je še, da uporabniki niso mogli uvažati stekla, ker kakovost uvoženega stekla ni bila zadovoljiva. V podporo tej trditvi je združenje predložilo poročilo enega od uporabnikov, v katerem je navedeno, da je bilo določeno naročilo neke malezijske družbe pomanjkljivo.

(237)

Komisija ni bila prepričana, da je kakovost solarnega stekla iz drugih tretjih držav, za katere ne veljajo ukrepi, tako nizka, da ga ni mogoče šteti za verodostojno alternativo evropskemu proizvajalcu modulov. V protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom solarnega stekla iz Malezije so se vse strani strinjale, da je ta uvoz učinkovito konkuriral solarnemu steklu, izdelanemu v Uniji. Kot je navedeno zgoraj, se je uvoz solarnega stekla v Unijo iz Malezije povečal in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 7-odstotni tržni delež. To kaže, da je malezijsko solarno steklo na splošno dovolj kakovostno, četudi je bila dostava uvoženega solarnega stekla iz te države v posameznih primerih pomanjkljiva ter ni bila v celoti skladna z dogovorjenimi pogoji. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(238)

Po razkritju je združenje EU ProSun trdilo tudi, da bi škoda, ki bi jo lahko povzročila ohranitev ukrepov za solarno steklo, takoj vplivala na več kot 1 000 delovnih mest in približno 50 milijonov EUR naložb ter na do več kot 4 000 delovnih mest in eno milijardo EUR naložb v naslednjih dveh letih.

(239)

Komisija je zavrnila trditev in opozorila, da so bili številni načrti širitve že izvedeni, ko so ukrepi že veljali, ne glede na sklep o tem, ali se ukrepi ohranijo ali ne. Na podlagi ugotovitev, povzetih v oddelkih 6.2.1–6.2.3, je menila, da ohranitev ukrepov ni preprečila uresničitve načrtovanih naložb več uporabnikov.

(240)

Čeprav so pripombe, sprejete po razkritju, še naprej vsebovale trditve, da je nadaljevanje ukrepov v nasprotju z interesom uporabnikov, so tudi potrdile, da je sektor šele na začetku tekočega naložbenega procesa. Komisija je sklenila, da učinek ukrepov na strukturo stroškov uporabnikov trenutno ni nesorazmeren, da neizkoriščene zmogljivosti, ki so na voljo v Uniji, pa tudi alternativni viri nedampinškega uvoza ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe uporabnikov ter tudi da se njihovi naložbeni načrti še niso ustrezno uresničili.

(241)

Če pa bi se to zgodilo in bi se okoliščine trajno spremenile, Komisija opozarja, da lahko industrija uporabnikov v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vloži zahtevek za pregled oblike in/ali ravni ukrepov, omejen na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in na stanje oskrbe industrije uporabnikov, kar bi lahko privedlo do nove ocene interesa Unije.

(242)

Uporabniki so trdili, da ohranitev ukrepov za solarno steklo ni v skladu s cilji Komisije glede uporabe čiste energije. Nasprotno, podaljšanje ukrepov za solarno steklo bi industriji fotonapetostnih modulov v Uniji preprečilo izvedbo novih naložb. Čeprav je predvidena rast trga Unije za instalacije fotonapetostnih modulov, bi se bila industrija fotonapetostnih modulov iz Unije prisiljena umakniti s trga, saj zaradi pomanjkanja ponudbe solarnega stekla ne bi izvedla načrtovanih novih naložb in zato ne bi bila konkurenčna.

(243)

Komisija je v okviru širšega evropskega zelenega dogovora marca 2020 predstavila predlog zavezujočega evropskega podnebnega zakona, katerega namen je določiti cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 (76). Evropski zeleni dogovor poleg tega vključuje izrecni cilj oskrbe s čisto in varno energijo po dostopnih cenah (77), in sicer na podlagi morebitnega zvišanja cilja EU glede energije iz obnovljivih virov do leta 2030.

(244)

Proizvajalci solarnega stekla v Uniji na obeh trgih, tj. trgu vrtnarskega stekla (stekla za rastlinjake) ter trgu fotonapetostnih in fototermalnih modulov, razvijajo nove inovativne rešitve za povečanje uporabe zelene energije, pri čemer sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami in univerzami, vlagajo pa tudi v raziskave in razvoj. Komisija je v zvezi s tem navedla, da je nadaljevanje ukrepov nujno za obstoj industrije solarnega stekla, ki je sposobna preživeti, ter okrepitev raziskav in razvoja na tem področju.

(245)

Komisija je tudi menila, da bi bila z iztekom ukrepov ogrožena sposobnost preživetja industrije solarnega stekla v Uniji, uporabniki (predvsem proizvajalci fotonapetostnih modulov) pa bi postali odvisni od uvoza, najverjetneje iz Kitajske. Poleg tega industrija solarnega stekla zaradi izteka ukrepov ne bi mogla vlagati v inovacije ter raziskave in razvoj. Komisija je zato menila, da je z okoljskega vidika nujno ohraniti industrijo solarnega stekla, ki je sposobna preživeti.

(246)

Hkrati zelena politika Komisije podpira tudi uporabo energije iz obnovljivih virov v Uniji. Glavni inovativni potencial ima proizvodnja celic v industriji na koncu proizvodne verige. V primeru ohranitve ukrepov bi moral ta del „zelene“ industrije, tj. zlasti proizvajalci fotonapetostnih modulov, kriti nekaj dodatnih stroškov. Vendar je Komisija na podlagi analize iz oddelka 6.2.1 sklenila, da dodatni stroški uporabnikov niso tako visoki, da bi preprečili njihovo obratovanje ali prihodnjo širitev.

(247)

Komisija je zato sklenila, da ohranitev ukrepov na splošno ne škodi okoljskim politikam Unije.

(248)

Skupina, dejavna na področju distribucije solarnega stekla za gradnjo rastlinjakov, je podprla nadaljevanje ukrepov. Skupina ni bila neposredni uporabnik, je pa tesno sodelovala z uporabniki/kmeti pri iskanju primernega stekla za gradnjo rastlinjakov. Trdila je, da je visokokakovostno steklo z majhno vsebnostjo železa in raznolikimi vzorci nujno za zagotovitev učinkovitosti rastlinjakov. Meni, da zagotavljanje takega stekla in tesno sodelovanje s proizvajalci pri iskanju inovativnih rešitev v primeru izteka ukrepov ne bi bila mogoča, kar bi negativno vplivalo na proizvodnjo solarnega stekla v Uniji. Po trditvah navedene skupine uvoz podobnega stekla ni mogoč, saj proizvajalci v tujini ne morejo ponuditi enakega nabora ustreznih vzorcev in različic za uspešno dokončanje projektov v običajnih rokih.

(249)

Pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik. Brez prejetja podatkov pa ni bilo dokazov, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom teh strani.

(250)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije sklenila, da ni prepričljivih razlogov zoper ohranitev dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK.

(251)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK.

(252)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(253)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna za carinske organe držav članic, da uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, to ne bi smel biti edini element, ki ga morajo upoštevati carinski organi. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(254)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se lahko tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so izpolnjeni pogoji za to. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(255)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(256)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (78). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(257)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (79) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(258)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

(1)

Komisija je maja 2014 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 471/2014 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) uvedla dokončne protisubvencijske izravnalne dajatve na uvoz solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali LRK).

(2)

Trenutno veljavne individualne izravnalne dajatve znašajo od 3,2 % do 17,1 %. Za vse druge družbe velja dajatev na ravni države v višini 17,1 % (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi).

(3)

Komisija je maja 2014 v ločenem postopku uvedla tudi protidampinške dajatve, ki znašajo od 0,4 % do 36,1 % (3). Po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije je avgusta 2015 spremenila protidampinške ukrepe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1394 (4).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih izravnalnih ukrepov (5) je združenje EU ProSun Glass (v nadaljnjem besedilu: vložnik), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje solarnega stekla v Uniji, 13. februarja 2019 zahtevalo začetek pregleda zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za pregled). Trdilo je, da bi iztek prvotnih ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(5)

Komisija je v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe pred začetkom postopka uradno obvestila vlado Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada), da je prejela pravilno dokumentiran zahtevek za pregled. Komisija je kitajsko vlado povabila na posvetovanja, katerih cilj je bil pojasniti položaj v zvezi z vsebino zahtevka za pregled in se medsebojno sporazumeti o rešitvi. Kitajska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla 10. maja 2019. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Sodelovanje kitajske vlade se je končalo.

(6)

Komisija je 14. maja 2019 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka veljavnih izravnalnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(7)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP) je zajemalo obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018. Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Zlasti je vzpostavila stik z vložnikom, znanimi proizvajalci v Uniji, znanimi proizvajalci izvozniki iz LRK, znanimi nepovezanimi uvozniki, uporabniki izdelka, ki se pregleduje, v Uniji in organi LRK.

(9)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec za zaslišanje).

(10)

Eden od proizvajalcev Unije je zahteval, naj njegovo ime ostane zaupno, ker bi sodelovanje skupine družb, katere del je, v postopku lahko vplivalo na poslovanje skupine na Kitajskem in ker se je bal, da bi stranke, vključene v to preiskavo, sprejele povračilne ukrepe. Komisija je proučila zahtevo. Menila je, da zgolj navzočnost skupine na Kitajskem pomeni abstraktno nevarnost in ne zadostuje, da bi lahko pomenila konkretno nevarnost povračilnih ukrepov. Službam Komisije ni bil predložen noben konkreten dokaz v zvezi s tem. Poleg tega nobena poslovna dejavnost skupine na Kitajskem ni bila povezana izrecno s poslovanjem v zvezi s solarnim steklom. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da bo zahtevo zavrnila.

(11)

Družba se je v zvezi s to zadevo obrnila na pooblaščenca za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje je potrdil sklep Komisije o zavrnitvi, ker je menil, da je zahteva za anonimnost temeljila na predpostavkah o morebitnih povračilnih ukrepih in ne na dejanskih nevarnostih za družbo ali skupino, in ker družba ni predložila nobenih novih dejstev ali informacij, ki bi utemeljevali spremembo predhodnega sklepa.

(12)

Več strani je zahtevalo zaslišanje pred službami Komisije. Zaslišanje med službami Komisije in vzorčenima proizvajalcema Unije je potekalo 9. januarja 2020. Zaslišanje z družbama REC Group in Solitek ter združenjem EU ProSun, ki predstavlja več uporabnikov, je potekalo 11. februarja 2020. Na zaslišanjih so bile obravnavane trditve različnih strani, ki so podrobneje opisane v oddelkih 4 do 6 o škodi oziroma interesu Unije.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec dveh proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka, ki bi ga bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Vključeval je dva proizvajalca Unije, ki sta predstavljala več kot 80 % proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Vložnik je z edino pripombo, ki jo je predložil, podprl vzorec. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije. Vključuje naslednji družbi:

(15)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku, in jih povabila k sodelovanju pri tej preiskavi.

(16)

Sodeloval ni noben nepovezani uvoznik iz Unije.

(17)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(18)

V roku se ni javila nobena družba iz LRK. Ena družba se je javila z zamudo, vendar nazadnje ni sodelovala.

(19)

Zato je Komisija z verbalno noto z dne 24. maja 2019 obvestila organe LRK, da namerava pri proučevanju nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Organi LRK na verbalno noto niso odgovorili.

(20)

Komisija je poslala vprašalnike kitajski vladi in dvema vzorčenima proizvajalcema Unije. Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Oba vzorčena proizvajalca Unije sta predložila izpolnjena vprašalnika.

(21)

Komisija je brez poseganja v uporabo člena 28 osnovne uredbe preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije.

(22)

Komisija je 26. maja 2020 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne izravnalne dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju. Pripombe sta predložila vložnik EU ProSun in združenje predelovalne industrije Unije na področju fotonapetostnih sistemov, tj. Evropski svet proizvajalcev solarnih izdelkov(ESMC).

(23)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Zaslišanje med službami Komisije in združenjem EU ProSun je potekalo 9. junija 2020.

(24)

Izdelek, ki se pregleduje, je solarno steklo iz kaljenega natrij-kalcijevega ravnega stekla z vsebnostjo železa, manjšo od 300 ppm, z več kot 88-odstotno prepustnostjo sončne energije (merjeno v skladu z AM 1,5 300–2 500 nm), toplotno odpornostjo do 250 °C (merjeno v skladu z EN 12150), odpornostjo proti temperaturnim spremembam Δ 150 K (merjeno v skladu z EN 12150) in mehansko trdnostjo 90 N/mm2 ali več (merjeno v skladu z EN 1288-3), ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7007 19 80 (oznake TARIC 7007198012, 7007198018, 7007198080 in 7007198085), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje; splošno imenovan solarno steklo).

(25)

Solarno steklo ima lahko vzorec ali je brez njega, prozorno površino ali površino, po kateri se razprši svetloba, ali različno obdelane robove. Različni vzorci so lahko na obeh straneh stekla ali samo na eni strani. Solarno steklo je lahko obdelano z vrtanjem, mogoče pa je tudi tiskanje na steklo, na primer z barvami za keramiko. Površina stekla se lahko obdela z različnimi tehnologijami. Najpogostejša je protiodbojna plast, ki se nanese pred postopkom kaljenja ali po njem. Pri drugih tehnologijah se lahko solarno steklo premaže s tankimi funkcionalnimi plastmi, zaradi katerih bolje prepušča sončno energijo, je samočistilno, odbija umazanijo ali pa ima večjo trdoto.

(26)

Solarno steklo je eden od sestavnih delov za izdelavo fotonapetostnih modulov in tankoslojnih fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija za proizvodnjo električne energije ter ravnih kolektorjev za fototermalno energijo, ki se uporabljajo na primer za ogrevanje vode. Uporablja se lahko tudi pri gradnji rastlinjakov (tako imenovano vrtnarsko steklo ali steklo za rastlinjake).

(27)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, imajo solarno steklo, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije v Uniji, solarno steklo, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter solarno steklo, uvoženo v Unijo iz LRK, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enako končno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(28)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe in kot je navedeno v obvestilu o začetku, najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo subvencioniranje po izteku obstoječih ukrepov nadaljevalo ali ponovilo.

(29)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020 in s tem OPP, je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij, kot je industrija sončne energije. 13. petletni načrt je naslednik 12. petletnega načrta, v katerem je bila industrija solarnega stekla potrjena kot ključno področje za razvoj proizvodnje.

(30)

V poglavju 30 13. petletnega načrta je navedena zaveza kitajske vlade „[gradnji] sodobnega energetskega sistema“. Zlasti oddelek 1 navedenega poglavja vsebuje trdne dokaze, da kitajska vlada industrijo solarnega stekla še vedno obravnava kot spodbujano industrijo. V oddelku 1 je dejansko navedeno, da bo „[kitajska vlada] še naprej spodbujala razvoj […] fotonapetostne sončne energije“ in da bo „[kitajska vlada] izboljšala podporne politike za proizvodnjo električne energije iz […] sončne […] energije“. Poleg tega se bo v okviru projektov za energetski razvoj optimiziral „razvoj […] fotonapetostne sončne energije v severni, severovzhodni in severozahodni regiji ter na obalnih območjih“. Ti kratki odlomki kažejo, da kitajska vlada še vedno podpira tudi industrijo solarnega stekla, ki je nujna za razvoj industrije sončne energije.

(31)

V 13. načrtu o gradbenih materialih so navedene tudi različne vrste stekla, vključno s kremenovim steklom in izdelki z visoko stopnjo čistosti, visokozmogljivim večnamenskim prevlečenim steklom, pripravljalno tehnologijo za električno/termokromatsko steklo ter pripravljalno tehnologijo za steklene izdelke s fotonapetostno in fototermalno strukturo in funkcijo.

(32)

Kitajska vlada je leta 2018 objavila nove regulativne ukrepe za fotonapetostne naprave, tj. obvestilo o proizvodnji fotovoltaične sončne energije iz leta 2018 (imenovano tudi „politika 531“, ker je bila razglašena 31. maja 2018), ki ohranja sicer nekoliko manjše subvencije. Kitajska vlada je v okviru te politike znatno zmanjšala letno kvoto nove solarne zmogljivosti, ki je upravičena do državnih subvencij.

(33)

Zeleni razvoj se spodbuja tudi v strategiji Made in China 2025. Ta strategija podpira steklo, ki je zlasti vključeno v katalog iz leta 2016 o razvoju „štirih ključnih“ industrij (Made in China 2025), in sicer v poglavju 9 „Novi materiali“, pododdelek II „Ključni osnovni materiali“: pod številko 24 so navedeni materiali na osnovi stekla, pod številko 29 pa kremenovo steklo in izdelki z visoko stopnjo čistosti.

(34)

Poleg tega je v „Sklepu št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ (ki se skupaj s priloženimi „začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ imenuje „sklep št. 40“) navedeno, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj nove energetske industrije in pospešila razvoj sončne energije (7); s sklepom se vsem finančnim institucijam nalaga, naj kreditno podporo zagotavljajo le „spodbujanim“ projektom, in obljubljeno je izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“ (8).

(35)

Poleg tega „Sklep št. 9 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju glavnega kataloga o prilagajanju industrijske strukture“ (v nadaljnjem besedilu: sklep št. 9) kitajsko vlado in javne agencije „dejavno spodbuja“ k „usmerjanju razvoja ustreznih industrij in optimizaciji nadgradnje industrijske strukture“. V točki 12(2) sklepa št. 9 je posebej navedeno, naj se spodbuja proizvodnja „ultra čistega plavljenega stekla za industrijo sončne energije“. Ta sklep, ki je veljal do leta 2020, je bil leta 2019 nadomeščen s „Sklepom št. 29 komisije za nacionalni razvoj in reforme o razglasitvi in izvajanju glavnega kataloga o prilagajanju industrijske strukture (izdaja iz leta 2019)“, ki v točki 12(2) vsebuje enako navedbo.

(36)

Ne nazadnje, nacionalni okvir za srednje- in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (obdobje 2006–2020), ki zajema OPP, napoveduje, da bo „na prvo mesto postavil finance politike“, „spodbujal finančne institucije k dodeljevanju preferenčne kreditne podpore velikim nacionalnim projektom znanstvene in tehnološke industrializacije“, „spodbujal finančne institucije k izboljšanju in krepitvi finančnih storitev za visokotehnološke družbe“ ter „izvajal preferenčne davčne politike za spodbujanje razvoja visokotehnoloških družb“. Ker se vsaj nekateri proizvajalci izvozniki solarnega stekla štejejo za „visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo“, ta nacionalni okvir dodatno potrjuje status industrije solarnega stekla kot spodbujane industrije.

(37)

Kitajska vlada industrijo solarnega stekla še vedno šteje za industrijo, ki jo je treba spodbujati.

(38)

Kot je navedeno v oddelku 1.3.3.3, se je Komisiji (z zamudo) javil le en proizvajalec izvoznik, ki pa se je nazadnje odločil, da ne bo sodeloval. Zato je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(39)

Komisija je 14. junija 2019 poslala vprašalnik kitajski vladi in jo obvestila o nesodelovanju proizvajalcev izvoznikov. Vprašalnik je vključeval tudi posebna vprašanja za Kitajsko izvozno-uvozno banko in družbo China Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Sinosure). Poleg tega je bila kitajska vlada pozvana, naj dodatek posreduje bankam, navedenim v pritožbi, in drugim finančnim institucijam, za katere ve, da zagotavljajo posojila kitajskim proizvajalcem solarnega stekla, ki so bili vključeni v prvotno preiskavo.

(40)

Komisija na navedene zahteve ni prejela odgovora kitajske vlade, Kitajske izvozno-uvozne banke ali družbe Sinosure. Zato je Komisija z verbalno noto z dne 24. julija 2019 obvestila kitajsko vlado, da namerava v zvezi z informacijami, ki jih je zahtevala od kitajske vlade, Kitajske izvozno-uvozne banke in družbe Sinosure ter zadevnih finančnih institucij, uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Obvestila jo je, da je lahko ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev manj ugodna.

(41)

V zvezi s tem ni prejela nobene pripombe. Komisija je menila, da je treba v skladu s členom 28 osnovne uredbe za katero koli ugotovitev glede nadaljevanja subvencijskih praks Kitajske v industriji solarnega stekla uporabiti razpoložljiva dejstva.

(42)

Zato je Komisija za svojo analizo uporabila vsa dejstva, ki jih je imela na voljo, zlasti:

(43)

Komisija je proučila, ali se je subvencioniranje nadaljevalo, tako da je analizirala, ali je imela industrija solarnega stekla še naprej korist od subvencij, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi.

(44)

Komisija se je glede na ugotovitve iz tega oddelka, ki potrjujejo obstoj nadaljnjega subvencioniranja v zvezi s subvencijami, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, odločila, da vseh drugih subvencij, ki naj bi obstajale po trditvah vložnika, ni treba preiskati. Če Komisija ugotovi, da obstajajo dokazi o nadaljnjem subvencioniranju v skladu s členom 18 osnovne uredbe, ni treba določiti točnega zneska subvencioniranja.

(45)

Po razkritju zainteresiranim stranem niso bile prejete nobene pripombe.

(46)

Komisija je v prvotni preiskavi (16) sklenila, da so državne banke ali banke, v katerih ima država obvladujoči delež v smislu delničarstva, pri čemer se obe vrsti navajata kot državne komercialne banke, javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe. Poleg tega je sklenila, da se s členom 34 zakona LRK o komercialnih bankah (v nadaljnjem besedilu: zakon o bančništvu) od bank LRK zahteva, naj posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva. Sklenila je tudi, da imata sklep št. 9 in sklep št. 40 zakonsko moč ter da morajo banke v skladu z njima zagotoviti kreditno podporo za spodbujane industrije. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da državne komercialne banke dodeljujejo finančne prispevke v skladu s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(47)

Komisija je sklenila tudi, da se člen 34 zakona o bančništvu uporablja za zasebne banke na Kitajskem (17). Zato o strategiji posojil državnih komercialnih bank in zasebnih bank nazadnje odloča kitajska vlada. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da kitajska vlada zasebnim bankam zaupa ali ukaže, naj dodeljujejo finančne prispevke v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, tako da spodbujanim industrijam zagotavljajo posojila.

(48)

Komisija je v zvezi s specifičnostjo (18) ugotovila, da kitajska vlada namenja preferenčna posojila omejenemu številu industrij, vključno z industrijo solarnega stekla. Sklenila je, da je to razvidno iz 12. petletnega načrta in sklepa št. 40. Ugotovila je, da so finančni prispevki, ki so jih dodelile državne komercialne banke in zasebne banke na podlagi pooblastila ali ukaza v skladu s členom 34 zakona o bančništvu, specifični v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(49)

Nazadnje je Komisija opozorila, da posojila v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe prinašajo prejemniku ugodnost, kolikor so dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu (19). Komisija je po uporabi razpoložljivih dejstev sklenila, da je to dejansko veljalo.

(50)

Stopnja subvencioniranja, ugotovljena v prvotni preiskavi za preferenčna posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom solarnega stekla, je znašala od 0 % do 6,2 %, stopnja nesodelujočih družb pa 6,2 %.

(51)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah (20) predložil dokaze o tem, da so bili kitajski proizvajalci solarnega stekla še naprej upravičeni do preferenčnih posojil in obrestnih mer, ki so bile pod tržnimi obrestnimi merami in so jim jih zagotavljale domače kitajske banke. V 13. petletnem načrtu je solarno steklo spodbujana industrija (21), zato je Komisija sklenila, da morajo državne komercialne banke in zasebne banke kitajski industriji solarnega stekla v skladu s členom 34 zakona o bančništvu še naprej zagotavljati preferenčno financiranje.

(52)

Vložnik je predložil dokaze o tem, da so državne komercialne banke še naprej javni organi na podlagi preskusa, ki ga je določil pritožbeni organ (22), saj opravljajo vladne funkcije in pri tem izvajajo vladna pooblastila. Natančneje, vložnik se je skliceval na ugotovitve iz preiskave o električnih kolesih (23) in pregleda zaradi izteka ukrepa za nekatere vrste premazanega finega papirja (24), ki potrjujejo stališče Komisije iz prvotne preiskave.

(53)

Zahtevek za pregled je vseboval tudi dokaze, da zasebnim bankam pri določanju posojil še vedno zaupa naloge ali ukazuje kitajska vlada, saj tudi te banke spadajo na področje uporabe člena 34 zakona o bančništvu. Vložnik je citiral nedavno preiskavo o električnih kolesih, pri kateri je Komisija navedla, da 13. petletnega načrta ni mogoče šteti za „zgolj spodbudo“ in da je država „vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije bančnih regulatorjev Kitajske, zaupala ali ukazala v smislu prve alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, naj izvajajo vladne politike in industriji električnih koles zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah“ (25).

(54)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je v tej zvezi predložil vložnik in se nanašajo na sedanje razmere v kitajskem bančnem sistemu.

(55)

Poleg tega so nedavni pregled zaradi izteka ukrepa za nekatere vrste jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (26), preiskava o pnevmatikah (27), preiskava o vroče valjanih ploščatih izdelkih (28) in poročilo o Kitajski (29) potrdili sklep, da bi bilo treba državne komercialne banke obravnavati kot javne organe, ki zagotavljajo preferenčno financiranje na podlagi člena 34 zakona o bančništvu, zasebnim organom pa je zaupano ali ukazano popolnoma enako ravnanje.

(56)

Vložnik je v Prilogi 23 k zahtevku za pregled navedel primer kitajskega proizvajalca izvoznika solarnega stekla, ki so mu bila glede na njegova pol(letna) poročila zagotovljena preferenčna posojila. Poleg tega je bilo v drugih javno dostopnih letnih poročilih proizvajalcev izvoznikov navedeno, da so bila tudi njim zagotovljena preferenčna posojila (30).

(57)

Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v OPP. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na dokaze iz zahtevka za pregled bi bili ti zneski še vedno visoki. Nič, kar je evidentirano, ne kaže na to, da bi se stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo zmanjšala, zato se šteje, da je ostala nad stopnjo de minimis.

(58)

Zadevni program subvencioniranja je bil še vedno specifičen v smislu člena 4(2)(a) in (b) osnovne uredbe, pri čemer se upošteva, da se pravni položaj ni spremenil in da kitajska vlada še naprej spodbuja industrijo solarnega stekla (31).

(59)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so proizvajalci izvozniki v OPP še naprej prejemali preferenčna posojila kot subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(60)

Komisija je v prvotni preiskavi (32) sklenila, da so vzorčene družbe od različnih vladnih organov na več ravneh oblasti prejele znatna enkratna nepovratna sredstva, zaradi česar so prejele ugodnost v OP. Ta nepovratna sredstva so družbe prejele od nacionalnih, pokrajinskih, mestnih, deželnih ali okrajnih vladnih organov, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za zadevne družbe ali specifična v smislu lokacije ali vrste industrije.

(61)

Kitajska vlada ni predložila dodatnih informacij o teh enkratnih nepovratnih sredstvih in je odklonila udeležbo pri posvetovanjih v zvezi s tem. Zato je Komisija na podlagi zbranih dokazov o prejemu teh nepovratnih sredstev s strani vzorčenih družb in zaradi neobstoja katerih koli drugih informacij sklenila, da so bila ta nepovratna sredstva neposredno prenesena sredstva, ki so prejemnikom zagotovila ugodnost, torej subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in 3(2) osnovne uredbe.

(62)

Komisija je v zvezi s specifičnostjo navedla, da so bila nepovratna sredstva specifična v smislu člena 4(2)(a) in 4(3) osnovne uredbe, saj so bila očitno omejena na nekatere družbe ali posebne projekte v določenih regijah. Navedla je tudi, da ni dokazov, da so nepovratna sredstva del krovnega subvencijskega programa, in da ne izpolnjujejo zahtev glede nespecifičnosti iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(63)

Stopnja subvencioniranja, v prvotni preiskavi ugotovljena za nepovratna sredstva, dodeljena vzorčenim proizvajalcem izvoznikom solarnega stekla, je znašala od 1,1 % do 3,0 %, stopnja nesodelujočih družb pa 3,0 %.

(64)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah (33) predložil dokaze, da so bili proizvajalci izvozniki solarnega stekla še naprej upravičeni do nepovratnih sredstev in ad hoc subvencij.

(65)

Vložnik se je najprej skliceval na poročilo trgovinskega predstavnika Združenih držav, v katerem je opredeljena vloga pokrajinskih in lokalnih vlad pri izvajanju industrijske politike Kitajske z usmerjanjem subvencij v sektorje s presežno zmogljivostjo. Vložnik trdi, da je sektor solarnega stekla prav tak sektor (34).

(66)

Vložnik je navedel primere ad hoc subvencioniranja, pri čemer se je skliceval na določene vrstice v revidiranih letnih poročilih več proizvajalcev izvoznikov. Pokazalo se je, da so se vladna nepovratna sredstva, ki jih je en proizvajalec izvoznik solarnega stekla prejel v OPP, povečala za 2,68 milijona RMB, tako da so bila v končni bilanci vladna nepovratna sredstva v višini približno 550 milijonov RMB. Podobno je drug proizvajalec izvoznik solarnega stekla poročal o povečanju vladnih nepovratnih sredstev v OPP za 14 milijonov RMB.

(67)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled. Glede na dejstva, ki so bila na voljo Komisiji, se je torej pokazalo, da so se nepovratna sredstva in ad hoc subvencije za proizvajalce izvoznike solarnega stekla v okviru spodbujane industrije (35) v OPP nadaljevali. Ta nepovratna sredstva in ad hoc subvencije pomenijo neposredni prenos sredstev v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(68)

Vložnik je v Prilogi 23 k zahtevku za pregled navedel primere kitajskih proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla, ki so jim bili glede na njihova pol(letna) poročila zagotovljeni nepovratna sredstva in ad hoc subvencije.

(69)

Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na dokaze iz zahtevka za pregled bi bili ti zneski še vedno visoki. Nič, kar je evidentirano, ne kaže na to, da bi se stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo zmanjšala.

(70)

Zadevna nepovratna sredstva in ad hoc subvencije so še vedno specifični v smislu člena 4(2)(a) in (b) osnovne uredbe, saj nič ne izpodbija razpoložljivega dejstva, da je Komisija za ta nepovratna sredstva v prvotni preiskavi ugotovila, da so specifična.

(71)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so proizvajalci izvozniki v OPP še naprej prejemali nepovratna sredstva in ad hoc subvencije kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(72)

Komisija je v prvotni preiskavi (36) sklenila, da se je za nekatere vzorčene družbe, vendar ne vse, izkazalo, da so imele korist od preferenčnih davčnih politik za družbe, ki so priznane kot „visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo“. Komisija je ugotovila, da je bilo to odvisno od izpolnjevanja nekega sklopa meril, pri čemer je bil družbam, ki so ta merila izpolnjevale, namesto standardne 25-odstotne davčne stopnje odobren znižani 15-odstotni davek na dohodek družb.

(73)

Komisija je kot pravno podlago tega programa določila:

(74)

Komisija je to davčno shemo opredelila kot prihodek vlade, ki je sicer zapadel, a je opuščen ali ni izterjan v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nato je sklenila, da preferenčne davčne politike za družbe, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, zagotavljajo upravičencem ugodnost, enako davčnemu prihranku.

(75)

Komisija je v zvezi s specifičnostjo sklenila, da je subvencija specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na družbe, ki prejmejo certifikat visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter izpolnjujejo vse zahteve iz upravnih ukrepov iz leta 2008. Ugotovljeno je bilo tudi, da se upravičenost do teh davčnih ugodnosti ne dodeljuje samodejno in da ne obstajajo objektivna merila, ki bi bila določena v zakonodaji ali bi jih določil organ, ki odloča o dodelitvi. Komisija je ugotovila, da je upravičenost odvisna od certifikata visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo, izdanega po diskrecijskem postopku.

(76)

Stopnja subvencioniranja, v prvotni preiskavi ugotovljena za proizvajalce izvoznike solarnega stekla, ki so imeli korist od preferenčnih davčnih politik za družbe, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, je znašala od 0,4 % do 1,8 %, stopnja nesodelujočih družb pa 1,8 %.

(77)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah (37) predložil dokaze, da so imeli proizvajalci izvozniki solarnega stekla še naprej korist od preferenčnih davčnih politik za družbe, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo.

(78)

Vložnik se je skliceval na (vmesna) poročila treh glavnih proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla, pri čemer je opozoril na njihov status družb, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo in so torej upravičene do znižanega 15-odstotnega davka na dohodek družb.

(79)

Vložnik se je skliceval tudi na upravne ukrepe za priznavanje visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo (Guo Ke Fa Huo (2016) št. 32 (okrožnica št. 32)), katerih povzetek je v Prilogi 24 k zahtevku za pregled. Z okrožnico št. 32 se spreminjajo merila, ki jih morajo izpolnjevati družbe, ki vlagajo zahtevek za status visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo, in pomeni stalno zavezo kitajske vlade subvencioniranju spodbujanih industrij, kot je industrija solarnega stekla (38).

(80)

Poleg dokazov, ki jih je predložil vložnik, je Komisija nadaljevanje preferenčnih davčnih politik za družbe, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, v spodbujanih industrijah potrdila v nedavni preiskavi o električnih kolesih (39), preiskavi o pnevmatikah (40) in pregledu zaradi izteka ukrepa za nekatere vrste jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (41). Komisija je v zvezi z električnimi kolesi ugotovila, da pravna podlaga tega programa vključuje:

(81)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je predložil vložnik, in nedavne ugotovitve Komisije. Glede na dejstva, ki so bila na voljo Komisiji, se je torej pokazalo, da so se preferenčne davčne politike za proizvajalce izvoznike solarnega stekla, ki so bili priznani kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, v OPP nadaljevale. Te davčne politike pomenijo prihodek vlade, ki je sicer zapadel, a je opuščen ali ni izterjan v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(82)

Preferenčne davčne politike za družbe, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, zagotavljajo ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, enako davčnemu prihranku. Kot je že bilo navedeno, je vložnik v Prilogi 23 predložil dokaze vsaj o treh proizvajalcih izvoznikih solarnega stekla, ki so imeli korist od te ugodnosti.

(83)

Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na dokaze iz zahtevka za pregled bi bili ti zneski še vedno visoki. Nič, kar je evidentirano, ne kaže na to, da bi se stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo zmanjšala.

(84)

Kot v prvotni preiskavi so preferenčne davčne politike za družbe, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je bil z zakonodajo, v skladu s katero je organ, ki je dodeljeval subvencije, dodelil status visokotehnološkega podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, dostop do teh programov omogočen samo nekaterim družbam in industrijam.

(85)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so vsaj nekateri proizvajalci izvozniki v OPP še naprej prejemali subvencije v obliki preferenčnih davčnih politik za družbe, ki so priznane kot visokotehnološka podjetja ali podjetja z novo tehnologijo.

(86)

Komisija je v prvotni preiskavi (42) sklenila, da je ena vzorčena družba prejela izravnave za stroške za raziskave in razvoj, ter ugotovila, da pokrajinski vladni organ omejuje povračila na novo ustanovljena visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo.

(87)

Komisija je menila, da je pravna podlaga davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj člen 30 kitajskega zakona o davku na dohodek podjetij ter da je to oblika prihodka vlade, ki je sicer zapadel, a je opuščen ali ni izterjan v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ugotovila je tudi, da davčna izravnava za stroške za raziskave in razvoj zagotavlja prejemniku ugodnost, enako davčnemu prihranku.

(88)

Komisija je v zvezi s specifičnostjo navedla, da bi bilo treba člen 30 zakona o davku na dohodek podjetij brati skupaj s členom 25 navedenega zakona, v katerem je določeno, da je oprostitev plačila davka rezervirana za industrije in projekte, ki jih spodbuja država. Zato so lahko imele dostop do te sheme le spodbujane industrije in projekti, pri čemer se industrija solarnega stekla šteje za tako spodbujano industrijo. Komisija je zato sklenila, da je subvencija specifična v skladu z opredelitvijo iz člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(89)

Stopnja subvencioniranja, v prvotni preiskavi ugotovljena za proizvajalca izvoznika solarnega stekla, ki je imel korist od davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj, je znašala 0,7 %, enako kot preostala stopnja.

(90)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah (43) določil pravni okvir davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj, pri čemer se je skliceval tudi na člena 25 in 30 zakona o davku na dohodek podjetij, kot je bil ugotovljen v prvotni preiskavi. Vložnik je v Prilogi 23 k zahtevku za pregled predložil tudi dokaze o tem, da sta najmanj dva proizvajalca izvoznika solarnega stekla poročala o svoji porabi za raziskave in razvoj ter da imata status visokotehnološkega podjetja ali podjetja z novo tehnologijo, kar sta ključna pogoja za upravičenost do davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj.

(91)

Poleg dokazov, ki jih je predložil vložnik, je Komisija nedavno potrdila obstoj davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj kot subvencije v preiskavi o električnih kolesih (44) in preiskavi o pnevmatikah (45). Komisija je pri navedenih preiskavah ugotovila, da so izdatki za raziskave in razvoj, ki nastanejo zaradi razvoja novih tehnologij, novih izdelkov in novih obrti ter niso neopredmetena sredstva in se štejejo med dobiček in izgubo za tekoče obdobje, po tem, ko se v celoti odbijejo, pri čemer se upošteva dejansko stanje, upravičeni do dodatnega 50-odstotnega odbitka. Kadar so navedeni izdatki za raziskave in razvoj neopredmetena sredstva, se amortizirajo na podlagi 150-odstotnih stroškov neopredmetenega sredstva. Komisija je poleg tega kot pravno podlago programa določila:

(92)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je predložil vložnik, in nedavne ugotovitve Komisije. Glede na dejstva, ki so bila na voljo Komisiji, se je torej pokazalo, da se je davčna izravnava za stroške za raziskave in razvoj, kot je bila ugotovljena pri prvotni preiskavi, v OPP nadaljevala. Davčna izravnava za stroške za raziskave in razvoj pomeni prihodek vlade, ki je sicer zapadel, a je opuščen ali ni izterjan v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(93)

Davčna izravnava za stroške za raziskave in razvoj zagotavlja ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, enako davčnemu prihranku.

(94)

Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na dokaze iz zahtevka za pregled bi bili ti zneski še vedno visoki. Nič, kar je evidentirano, ne kaže na to, da bi se stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo zmanjšala.

(95)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj se v sami zakonodaji uporaba tega ukrepa omejuje na podjetja, ki imajo stroške za raziskave in razvoj na nekaterih prednostnih visokotehnoloških področjih, ki jih določi država.

(96)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so vsaj nekateri proizvajalci izvozniki v OPP prejemali subvencije v obliki davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj.

(97)

Komisija je v prvotni preiskavi (46) sklenila, da je bila ena od vzorčenih družb oproščena plačila davka od dohodka od dividend, ki se izplačujejo med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje.

(98)

Komisija je navedla, da pravno podlago oprostitve plačila davka od dohodka od dividend sestavljajo člena 25 in 26 zakona o davku na dohodek podjetij ter člen 83 predpisov o izvajanju zakona o davku na dohodek podjetij in da oprostitev pomeni prihodek vlade, ki je sicer zapadel, a je opuščen ali ni izterjan v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ugotovila je tudi, da davčna izravnava za stroške za raziskave in razvoj zagotavlja prejemniku ugodnost, enako davčnemu prihranku.

(99)

Komisija je v zvezi s specifičnostjo ugotovila, da se je ta subvencijska shema uporabljala le za podjetja s sedežem v Ljudski republiki Kitajski, ki so izvedla naložbe v drugih rezidenčnih podjetjih. Poleg tega je Komisija podobno kot v primeru davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj sklenila, da je ta oprostitev plačila davka v skladu s členom 25 zakona o davku na dohodek podjetij rezervirana za industrije in projekte, ki jih spodbuja država. Komisija je zato sklenila, da je subvencija specifična v skladu z opredelitvijo iz člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(100)

Stopnja subvencioniranja, v prvotni preiskavi ugotovljena za proizvajalca izvoznika solarnega stekla, ki je imel korist od davčne izravnave za stroške za raziskave in razvoj, je znašala 5,8 %, enako kot preostala stopnja.

(101)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah (47) predložil dokaze o tem, da so proizvajalci izvozniki solarnega stekla oproščeni plačila davka. Pravna podlaga oprostitve sta člen 25 in člen 26(2) zakona o davku na dohodek podjetij in člen 83 predpisov o izvajanju zakona o davku na dohodek podjetij, kot je navedel vložnik (48) ter potrdila in dopolnila Komisija v nedavni preiskavi o električnih kolesih (49) in pregledu zaradi izteka ukrepa za nekatere vrste premazanega finega papirja (50).

(102)

V členu 2 zakona o davku na dohodek podjetij je „izraz ‚rezidenčno podjetje‘ opredeljen kot […] podjetje, ustanovljeno v skladu s kitajsko zakonodajo na ozemlju Kitajske ali ustanovljeno v skladu z zakonodajo tuje države (regije), katere dejanski vodstveni organ je na ozemlju Kitajske“. Poleg tega je v členu 26(2) zakona o davku na dohodek podjetij določeno, da se „[d]ividende, premije in drugi dobički od kapitalskih naložb, ustvarjeni med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje,“ štejejo za oproščene davka. Drugače rečeno, oprostitev plačila davka od dohodka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje, bo veljala za rezidenčnega (tj. kitajskega) proizvajalca izvoznika solarnega stekla, če je delničar rezidenčnega podjetja (51).

(103)

Vložnik je predložil dokaze o najmanj enem proizvajalcu izvozniku solarnega stekla, ki prejema več subvencij (52), Komisija pa je ugotovila, da je v podobnem položaju več proizvajalcev izvoznikov. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je predložil vložnik, ter ugotovitve Komisije v tej in prejšnjih preiskavah. Glede na dejstva, ki so bila na voljo Komisiji, se je torej pokazalo, da se je oprostitev plačila davka na dohodek od dividend za proizvajalce izvoznike solarnega stekla, ki so delničarji rezidenčnega podjetja, v OPP nadaljevala. Ta oprostitev plačila davka na dohodek od dividend pomeni prihodek vlade, ki je sicer zapadel, a je opuščen ali ni izterjan v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe (53).

(104)

Ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe za proizvajalca izvoznika solarnega stekla, ki je oproščen plačila davka na dohodek od dividend, je enaka davčnemu prihranku.

(105)

Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na dokaze iz zahtevka za pregled bi bili ti zneski še vedno visoki. Nič, kar je evidentirano, ne kaže na to, da bi se stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo zmanjšala.

(106)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj pravna podlaga oprostitve plačila davka na dohodek od dividend omejuje dostop do te subvencije na dva različna načina. Prvič, do subvencije so upravičene le družbe, ki so delničarji rezidenčnih podjetij, ne pa tudi družbe, ki vlagajo v nerezidenčna podjetja (54). Drugič, člen 26(2) zakona o davku na dohodek podjetij je v istem poglavju kot člen 25 navedenega zakona, tj. poglavju IV „Preferenčne davčne obravnave“. V členu 25 zakona o davku na dohodek podjetij, ki je uvodni člen navedenega poglavja, je določeno, da so „[p]omembne industrije in projekti, katerih razvoj podpira in spodbuja država, upravičeni do preferenčnih obravnav pri davku od dohodkov družb,“ kar razpoložljivost subvencije iz člena 26(2) zakona o davku na dohodek podjetij očitno omejuje na spodbujane industrije, kot je industrija solarnega stekla (55).

(107)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so vsaj nekateri proizvajalci izvozniki solarnega stekla v OPP prejemali subvencije v obliki oprostitve plačila davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje.

(108)

Komisija je v prvotni preiskavi (56) ugotovila, da družbe ne morejo kupiti zemljišča v LRK, ampak lahko od lokalnih organov kupijo le pravice do uporabe zemljišča. Pravna podlaga tega sistema je bil zakon LRK o upravljanju zemljišč, v katerem je navedeno, da vsa zemljišča pripadajo ljudstvu in da ni mogoč njihov nakup ali prodaja družbam, razen prek javnih razpisov, ponudb ali dražb pod pogoji iz zakonodaje. Vendar je bilo ugotovljeno, da je v praksi kitajska vlada določila ceno, družba pa je to ceno plačala. Komisija je sklenila, da ta ureditev pomeni zagotavljanje blaga v smislu člena 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe.

(109)

Komisija je navedla, da je ugodnost, ki je proizvajalcem izvoznikom solarnega stekla dodeljena v smislu člena 3(2) osnovne uredbe v obliki pravic do uporabe zemljišča, razlika med plačano ceno za pravico do uporabe zemljišča in ustrezno zunanjo referenčno vrednostjo. Komisija je kot ustrezno zunanjo referenčno vrednost izbrala Kitajski Tajpej, pri čemer je navedla, da bi bile cene pravic do uporabe zemljišč v LRK, če bi prevladali tržni pogoji, za proizvajalce izvoznike solarnega stekla zelo podobne cenam zemljišč v Kitajskem Tajpeju. Komisija je sklenila, da so bile cene, ki so jih plačali proizvajalci izvozniki solarnega stekla, enake začetni ceni, ki jo je določila kitajska vlada, ali višje za 5 CNY na kvadratni meter, kar je v primerjavi z zunanjo referenčno vrednostjo pomenilo plačilo, nižje od primernega, in je zato pomenilo ugodnost za proizvajalce izvoznike solarnega stekla.

(110)

Komisija je v zvezi s specifičnostjo ugotovila, da morajo javni organi v skladu s sklepom št. 40 zemljišče zagotoviti spodbujanim industrijam, ena od katerih je industrija solarnega stekla (57). Poleg tega je v členu 18 sklepa št. 40 jasno navedeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do uporabe zemljišč. Komisija je zato sklenila, da je bila subvencija specifična na podlagi člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe.

(111)

Stopnja subvencioniranja, v prvotni preiskavi ugotovljena pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih solarnega stekla, ki so imeli korist od pravic do uporabe zemljišč, ki jih je zagotovila vlada, je znašala od 3,2 % do 17,1 %, stopnja nesodelujočih družb pa 17,1 %.

(112)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah (58) predložil dokaze, da je zadevna lokalna vlada najmanj enemu proizvajalcu izvozniku solarnega stekla brezplačno dodelila zemljišče, da bi spodbujala projekte v visokotehnoloških industrijah. Vložnik je tudi navedel, da je struktura trga, kot je bila opisana v prvotni preiskavi, prevladovala v OPP.

(113)

Poleg argumentov, ki jih je predložil vložnik, je Komisija zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč nedavno opredelila kot subvencijo v preiskavi o električnih kolesih (59), preiskavi o pnevmatikah (60), pregledu zaradi izteka ukrepa za nekatere vrste jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (61), in pregledu zaradi izteka ukrepa za nekatere vrste premazanega finega papirja (62). V vseh treh primerih je potrdila, da se pravni položaj in struktura trga, opisana v prvotni preiskavi, nista spremenila. Komisija je v preiskavah o električnih kolesih in o pnevmatikah konkretneje kot pravno podlago zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč določila:

(114)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je predložil vložnik, in nedavne ugotovitve Komisije. Glede na dejstva, ki so bila na voljo Komisiji, se je torej pokazalo, da se je zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč s strani vlade, kot je bilo ugotovljeno pri prvotni preiskavi, v OPP nadaljevalo. Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč s strani vlade pomeni zagotavljanje blaga v smislu člena 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe.

(115)

Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč s strani vlade pomeni ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, saj so pravice do uporabe zemljišč proizvajalcem izvoznikom solarnega stekla zagotovljene za plačilo, nižje od primernega, v smislu člena 6(d) osnovne uredbe. V zvezi s tem je Komisija v nedavnih preiskavah o električnih kolesih in pnevmatikah tako kot v prvotni preiskavi ugotovila, da trg pravic do uporabe zemljišč v LRK še vedno ne obstaja, saj cene samovoljno določajo organi. Zato je sklenila, da cene pravic do uporabe zemljišč v primerjavi z zunanjo referenčno vrednostjo pomenijo plačilo, nižje od primernega, in je bila zato proizvajalcem izvoznikom solarnega stekla z njimi dodeljena ugodnost.

(116)

Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov solarnega stekla ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na dokaze iz zahtevka za pregled bi bili ti zneski še vedno visoki. Nič, kar je evidentirano, ne kaže na to, da bi se stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo zmanjšala.

(117)

Kar zadeva specifičnost, je v členu 18 sklepa št. 40 jasno navedeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do uporabe zemljišč. Iz tega je mogoče sklepati, da je subvencija specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, ker je preferenčno zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč omejeno na družbe, ki delujejo v nekaterih industrijah, in ker so vladne prakse na tem področju nejasne in nepregledne.

(118)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so vsaj nekateri proizvajalci izvozniki v OPP prejemali subvencije v obliki zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč.

(119)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov sklenila, da so proizvajalci solarnega stekla v LRK v OPP še naprej prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Zaradi nesodelovanja v tem primeru ni imela dokazov, da se je raven nadaljnjega subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo znižala. Sklenila je tudi, da je raven nadaljnjega subvencioniranja presegala prag de minimis. Glede na dokaze iz zahtevka za pregled bi bila ugodnost na podlagi teh subvencij še vedno velika.

(120)

Nadaljevanje subvencioniranja v OPP kaže na verjetnost nadaljevanja subvencioniranja v primeru izteka ukrepov. Komisija je tudi proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se obseg subvencioniranega izvoza v primeru izteka ukrepov povečal. V ta namen je analizirala naslednje elemente: proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, določanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugih trgih in privlačnost trga Unije. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev/izvoznikov iz LRK se je Komisija pri oceni v skladu s členom 28 osnovne uredbe oprla na razpoložljiva dejstva.

(121)

Zaradi nesodelovanja ni noben kitajski izvoznik/proizvajalec predložil informacij o proizvodni zmogljivosti na Kitajskem. Vložnik je trdil, da proizvodna zmogljivost kitajske industrije solarnega stekla znaša več kot 750 milijonov m2 na leto (63). Zahtevek za pregled vsebuje dokaze, da je to 78 % svetovne proizvodne zmogljivosti za solarno steklo (64). Poleg tega je vložnik navedel, da je domače povpraševanje po solarnem steklu na Kitajskem leta 2016 znašalo le 600 milijonov m2 in se je v drugi polovici OPP nadalje zmanjšalo zaradi izvajanja politike 531 (65). Ta učinek je bil potrjen na primer z letnim poročilom kitajskega proizvajalca izvoznika (66). Za primerjavo, proizvodna zmogljivost industrije Unije je v OPP znašala [33–38] milijonov m2 (uvodna izjava 150), povpraševanje v Uniji pa [13–18] milijonov m2 (uvodni izjavi 134 in 135). Proizvodna zmogljivost Kitajske do zdaj presega povpraševanje Unije (za približno 37-krat), pri čemer se lahko zaradi politike 531 kaže večja osredotočenost na trg Unije.

(122)

Na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) je Komisija ugotovila tudi, da je v OPP zelo veliko večino izdelka, ki se pregleduje, v Unijo izvozil en kitajski proizvajalec izvoznik Na njegovem spletišču je navedena proizvodna zmogljivost v višini [15–25] tisoč m2 na dan ali [5,5–9] milijonov m2 na leto. V OPP je bilo le [10–20] % navedene proizvodne zmogljivosti izkoriščene za trg Unije. Zelo verjetno je, da bo zaradi izvajanja politike 531 in končanja veljavnih ukrepov še več navedene proizvodne zmogljivosti izkoriščene za trg Unije.

(123)

Glede na veliko proizvodno zmogljivost, spremenjeno povpraševanje Kitajske, sorazmerno omejeno povpraševanje Unije in razpoložljive podatke družbe je v primeru izteka ukrepov verjetno povečanje obsega dampinškega izvoza iz LRK.

(124)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov se je morala Komisija pri določitvi cen izvoza iz Kitajske na trge drugih tretjih držav opreti na razpoložljiva dejstva. Ker ni bilo na voljo nobenih drugih zanesljivih informacij, je Komisija uporabila podatke o izvozu iz zbirke podatkov GTA. Ti podatki so bili na voljo le na ravni šestmestne tarifne oznake in so zato vključevali več drugih steklenih izdelkov, ne samo izdelka, ki se pregleduje. Komisija je sklenila, da ti podatki niso dovolj točni, da bi se uporabili v preiskavi.

(125)

Vložnik je navedel, da je industrija Unije še edini večji trg za solarno steklo zunaj LRK, pri čemer je slednji trg že nasičen zaradi politike 531 (67). Kljub veljavnim ukrepom je kitajski tržni delež v OPP še vedno znašal 9 %, zato trg Unije ostaja privlačen izvozni trg za kitajske proizvajalce solarnega stekla. Pričakovati je tudi rast trga Unije, kot je navedeno v oddelku 6.2.3. Zaradi navedene težave v zvezi z zbirko podatkov GTA ni bila mogoča natančna primerjava cen s podatki o izvozu Kitajske v druge države.

(126)

Komisija je ugotovila tudi, da imajo druge države, tj. Indija in Turčija, ukrepe trgovinske zaščite proti izdelku, ki se pregleduje, zaradi česar je verjetneje, da bodo izvozni tokovi iz LRK usmerjeni v Unijo.

(127)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je trg Unije privlačen za kitajski izvoz.

(128)

Glede na znatno proizvodno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom izravnalnih ukrepov povečale količine subvencioniranega uvoza.

(129)

Komisija je sklenila, da obstaja dovolj dokazov, da se je subvencioniranje industrije solarnega stekla v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevalo in se bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti. Ugotovila je tudi, da bi bila verjetna posledica razveljavitve izravnalnih ukrepov preusmeritev količin subvencioniranega uvoza izdelka, ki se pregleduje, na trg Unije. Na podlagi razpoložljivih dejstev je sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom izravnalnih ukrepov subvencioniranje nadaljevalo.

(130)

Podobni izdelek je v OPP v Uniji izdelovalo 11 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v skladu s členom 9(1) osnovne uredbe.

(131)

Celotna proizvodnja Unije v OPP je znašala približno 12 milijonov m2. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij, kot so zahtevek za pregled in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih družb. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, sta bila v vzorec izbrana proizvajalca Unije, ki sta predstavljala več kot 80 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(132)

Za varstvo zaupnosti poslovno občutljivih informacij v skladu s členom 29 osnovne uredbe so podatki o dveh vzorčenih proizvajalcih Unije predstavljeni v obliki indeksov ali razponov.

(133)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvozu iz LRK in tretjih držav, pri čemer je upoštevala podatke iz podatkovne zbirke iz člena 14(6). Obseg prodaje proizvajalcev Unije je bil navzkrižno preverjen in po potrebi posodobljen glede na preverjene informacije vzorčenih proizvajalcev Unije. Obseg uvoza je bil navzkrižno preverjen s podatki Eurostata.

(134)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(135)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji zmanjšala za 35 %. Največje zmanjšanje (za 19 odstotnih točk) je bilo zabeleženo med letom 2017 in OPP. Zmanjšanje je bilo posledica manjšega povpraševanja proizvajalcev fotonapetostnih modulov v Uniji.

(136)

Na trgu Unije se je začelo solarno steklo vse bolj uporabljati za gradnjo rastlinjakov. Vendar je povpraševanje (in z njim povezana potrošnja) še vedno temeljilo na projektih in ostalo omejeno v primerjavi s sedanjo potrošnjo solarnega stekla na trgu fotonapetostnih modulov ali trgu sončnih toplotnih modulov.

(137)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) in ga navzkrižno preverila s podatki Eurostata. Tržni delež je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je določena v preglednici 1. V obravnavanem obdobju sta se uvoz iz LRK v Unijo in tržni delež gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza iz LRK in tržni delež

(138)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 76 %, in sicer z več kot 5 milijonov m2 leta 2015 na 1,2 milijona m2 v OPP. V istem obdobju se je tržni delež uvoza iz LRK zmanjšal s 24 % na 9 % (za 64 %). Tržni delež se je najbolj zmanjšal (za 74 %) med letoma 2015 in 2016, tj. po sprejetju protiabsorpcijskih ukrepov avgusta 2015 (68), ko se je stopnja protidampinške dajatve na ravni države povečala s 25 % na 67,1 %. Med letom 2016 in OPP pa se je tržni delež uvoza iz LRK povečal za 3 odstotne točke in je v OPP znašal 9 %.

(139)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija povprečno ceno uvoza iz LRK v skladu s členom 28 osnovne uredbe določila na podlagi razpoložljivih dejstev, tj. na podlagi informacij iz podatkovne zbirke iz člena 14(6). Podatki so bili navzkrižno preverjeni s podatki Eurostata. Povprečna cena uvoza v OPP je bila 6,34 EUR/m2.

Preglednica 3

Povprečne cene uvoza iz LRK

(140)

Povprečna cena uvoza se je v obravnavanem obdobju zvišala za 26 %. V istem obdobju se je cena na trgu Unije zvišala za 19 % (glej preglednico 8).

(141)

Komisija je ugotovila, da so cene uvoza nelojalno zniževale cene industrije Unije. Nelojalno nižanje prodajnih cen v OPP je določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije na ravni cene franko tovarna, in ustrezno tehtano povprečno ceno uvoza iz LRK, določeno na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) ter prilagojeno glede na carino in stroške po uvozu.

(142)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež hipotetičnih prihodkov od prodaje v OPP. Ta se izračuna tako, da se povprečna prodajna cena industrije Unije pomnoži s količino, izvoženo v Unijo. Za uvoz iz LRK na trg Unije je primerjava cen pokazala tehtano povprečno skoraj 10-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(143)

Količina uvoza iz vseh drugih tretjih držav in njihov tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(144)

Obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 194 %. Tržni delež tega uvoza je v OPP znašal 12 %, medtem ko je leta 2015 znašal 3 %. Glavna država, ki izvaža v Unijo in za katero ukrepi ne veljajo, je Malezija, ki je na trg vstopila šele leta 2017, vendar je v OPP že dosegla 7-odstotni tržni delež. Znatno se je povečal tudi izvoz iz Indije, ki je v OPP dosegel 3-odstotni tržni delež. Tržni delež Turčije se je zmanjšal s približno 4 % leta 2016 na 2 % v OPP. Povprečna cena celotnega uvoza iz tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo, se je v obravnavanem obdobju povišala za 20 % in je v OPP znašala 7,31 EUR/m2.