(1)

Z Uredbo (EU) št. 649/2012 se izvaja Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (2) (v nadaljnjem besedilu: Rotterdamska konvencija).

(2)

Komisija je z izvedbenimi uredbami (EU) 2019/677 (3), (EU) 2019/989 (4), (EU) 2019/1100 (5), (EU) 2019/1090 (6), (EU) 2018/1532 (7), (EU) 2019/344 (8), (EU) 2018/1043 (9), (EU) 2018/1917 (10), (EU) 2018/1019 (11), (EU) 2018/309 (12), (EU) 2018/1501 (13) in (EU) 2018/1914 (14) sklenila, da snovi klorotalonil, klorprofam, desmedifam, dimetoat, dikvat, etoprofos, fenamidon, flurtamon, oksasulfuron, propineb, pimetrozin oziroma kvinoksifen ne odobri kot aktivnih snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15), zaradi česar so navedene snovi prepovedane za vse uporabe v skupini pesticidov, ker v navedeni skupini ni navednih drugih uporab. Zato bi bilo treba navedene snovi dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1500 (16) sklenila, da snovi tiram ne odobri kot aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, zaradi česar je navedena snov prepovedana za uporabo v podskupini „pesticid iz skupine fitofarmacevtskih sredstev“ iz Uredbe (EU) št. 649/2012. Ker je tiram odobren samo z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (17) za uporabo v biocidnih proizvodih 9. vrste proizvodov, ki spadajo v podskupino „drug pesticid, vključno z biocidi“, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 649/2012, je skoraj vsa uporaba navedene snovi na ravni skupine „pesticid“ prepovedana. Tiram se šteje za strogo omejenega za uporabo na ravni skupine „pesticidi“, zato bi ga bilo treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1865 (18) sklenila, da snovi propikonazol ne odobri kot aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, zaradi česar je navedena snov prepovedana za uporabo v podskupini „pesticid iz skupine fitofarmacevtskih sredstev“. Ta prepoved ne pomeni stroge omejitve uporabe snovi na ravni skupine „pesticid“, ob upoštevanju, da je propikonazol odobren za več uporab v podskupini „drug pesticid, vključno z biocidi“. Propikonazol je bil odobren za uporabo v biocidnih proizvodih 7., 8. in 9. vrste proizvodov v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012. Zato bi bilo treba propikonazol dodati na seznam kemikalij iz dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(5)

Predložena je bila vloga za obnovitev odobritve klotianidina in tiametoksama, vendar so vlagatelji umaknili navedeno vlogo po sprejetju izvedbenih uredb (EU) 2018/784 (19) in (EU) 2018/785 (20), s katerima se je Komisija odločila spremeniti pogoje za odobritev aktivnih snovi klotianidina oziroma tiametoksama v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Ker sta odobritvi klotianidina in tiametoksama prenehali veljati, je uporaba navedenih snovi v podskupini „pesticid iz skupine fitofarmacevtskih sredstev“ prepovedana. Navedena prepoved pomeni strogo omejitev uporabe snovi na ravni kategorije „pesticid“, saj je skoraj vsa uporaba klotianidina in tiametoksama prepovedana, ker sta klotianidin in tiametoksam odobrena le za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 v podskupini „drug pesticid, vključno z biocidi“. Zato bi bilo treba klotianidin in tiametoksam dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(6)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/783 (21) sklenila, da spremeni pogoje za odobritev aktivne snovi imidakloprid v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, zaradi česar je uporaba navedene snovi strogo omejena v podskupini „pesticid iz skupine fitofarmacevtskih sredstev“. Ta stroga omejitev ne pomeni stroge omejitve uporabe snovi na ravni skupine „pesticid“, ob upoštevanju, da je imidakloprid odobren za več uporab v podskupini „drug pesticid, vključno z biocidi“. Imidakloprid je bil odobren za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012. Poleg tega se imidakloprid uporablja v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22). Zato bi bilo treba imidakloprid dodati na seznam kemikalij iz dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(7)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/404 (23) sklenila podaljšati obdobje odobritve aktivne snovi glufosinat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 na podlagi vloge za obnovitev odobritve navedene aktivne snovi. Ker je bila ta vloga umaknjena, glufosinat ni več odobren kot aktivna snov v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, zaradi česar je ta snov prepovedana za vse uporabe v skupini „pesticid“, ker v navedeni skupini ni navednih drugih uporab. Zato bi jo bilo treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(8)

Konferenca pogodbenic Rotterdamske konvencije je na svojem devetem zasedanju, ki je potekalo maja 2019, odločila, da vključi snovi forat in heksabromociklododekan v Prilogo III k navedeni konvenciji, s čimer se je na podlagi navedene konvencije za navedene snovi začel uporabljati postopek soglasja po predhodnem obveščanju. Zato bi bilo treba forat dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012. Heksabromociklododekan je že naveden v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 649/2012 in je zato prepovedan za izvoz. Zato bi ga bilo treba dodati na seznam kemikalij iz dela 3 Priloge I k navedeni Uredbi.

(9)

Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta (24) prepoveduje izvoz živega srebra, nekaterih zmesi kovinskega živega srebra z drugimi snovmi, nekaterih spojin živega srebra in nekaterih proizvodov z dodanim živim srebrom. Navedene prepovedi izvoza bi se morale odražati v delu 2 Priloge V k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(10)

Uredbo (EU) št. 649/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Primerno je zagotoviti razumno obdobje, da zainteresirane strani lahko sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s to uredbo in da države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe za njeno izvajanje –

(1)

V skladu z izjavo sveta guvernerjev evropskega mehanizma za stabilnost z dne 15. maja 2020 lahko države članice, katerih valuta je euro, prejmejo finančno pomoč v okviru podpore zaradi pandemične krize, ki temelji na kreditni liniji pod razširjenimi pogoji evropskega mehanizma za stabilnost, prilagojeni posebnim razmeram pandemije COVID-19.

(2)

Državam članicam, ki bodo prejele pomoč v okviru podpore zaradi pandemične krize, zlasti ni treba izvajati novih ukrepov politike. Edina zahteva je uporaba kreditne linije za financiranje neposrednih in posrednih stroškov, povezanih z zdravstveno oskrbo, zdravljenjem in preventivo zaradi pandemije COVID-19.

(3)

V skladu s členom 2(3) in (4) Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se da državo članico, ki črpa podporo zaradi pandemične krize, pod okrepljeni nadzor.

(4)

V skladu s členom 3(2) navedene uredbe se uporabljajo zahteve glede poročanja iz člena 10 Uredbe (EU) št. 473/2013, ki so podrobneje opredeljene v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 877/2013 (3).

(5)

V Uredbi (EU) št. 472/2013 je navedeno, da bi morala biti intenzivnost gospodarskega in proračunskega nadzora sorazmerna in ustrezna resnosti finančnih težav in upoštevati naravo prejete finančne pomoči.

(6)

Delegirano uredbo (EU) št. 877/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Zaradi zelo specifičnega in omejenega obsega podpore zaradi pandemične krize je zato primerno, da se opredelijo zahteve glede poročanja, ki se uporabljajo v navedenem primeru. Struktura zahtevanega poročanja, kadar je država članica v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 126 PDEU ali kadar je država članica pod okrepljenim nadzorom iz drugih razlogov, kot je črpanje podpore zaradi pandemične krize, bi morala ostati nespremenjena –

(1)

Kot je priznano v Direktivi (EU) 2018/1972, bi bilo treba postavitev maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk olajšati z režimom postavitve, za katero ni potrebno dovoljenje, saj bodo maloobmočne brezžične dostopovne točke majhne moči verjetno pozitivno vplivale na uporabo radiofrekvenčnega spektra in na razvoj brezžičnih komunikacij v Uniji.

(2)

Maloobmočno brezžično dostopovno točko sestavljajo različni operativni elementi, kot so enota za procesiranje signala, radiofrekvenčna enota, antenski sistem, kabelske povezave in ohišje. V nekaterih primerih je antenski sistem ali njegove dele mogoče namestiti ločeno od drugih elementov maloobmočne brezžične dostopovne točke in jih povezati z enim ali več namenskimi kabli. Ta koncept se uporablja za porazdeljene antenske sisteme ali porazdeljen radijski sistem, ki ga uporablja en ali več operaterjev. Maloobmočna brezžična dostopovna točka je lahko zasnovana tako, da oskrbuje dva ali več uporabnikov radiofrekvenčnega spektra.

(3)

Da bi se zagotovila podpora javnosti in omogočila trajnostna postavitev, bi morale maloobmočne brezžične dostopovne točke, za katere se uporablja drugi pododstavek člena 57(1) Direktive (EU) 2018/1972, imeti minimalen vizualni učinek. Zato bi morale biti te dostopovne točke bodisi nevidne splošni javnosti bodisi nameščene na nosilno konstrukcijo tako, da so vizualno nemoteče. Njihovo delovanje bi moralo zagotoviti tudi visoko raven varovanja javnega zdravja, kot je določeno v Priporočilu Sveta 1999/519/ES (2).

(4)

Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da mora biti radijska oprema, vključno z maloobmočno brezžično dostopovno točko, izdelana tako, da zagotavlja varovanje zdravja in varnost ljudi.

(5)

Fizične in tehnične značilnosti maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, za katere se uporablja drugi pododstavek člena 57(1) Direktive (EU) 2018/1972, bi bilo zato treba opredeliti v smislu največje prostornine, omejitev teže in največje oddajne moči. Izbira največje prostornine za omejitev vizualnega učinka maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk bi morala omogočati prožnost pri zasnovi in prilagodljivost glede na fizične in tehnične značilnosti nosilne konstrukcije.

(6)

Študija o poenostavljenem režimu postavitve maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk (4), ki je bila izvedena za Komisijo, kaže, da bi morala omejitev prostornine na 30 litrov zadostovati, da bi se lahko vključili glavni elementi maloobmočne brezžične dostopovne točke, hkrati pa bi se tako zagotovilo, da je dostopovna točka vizualno nevsiljiva. Navedena največja prostornina bi morala veljati za vsako postavitev maloobmočne brezžične dostopovne točke, ki oskrbuje enega ali več uporabnikov radiofrekvenčnega spektra, ter za več maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, ki so nameščene na isto infrastrukturo majhne površine, na primer na drog ulične svetilke, semafor, pano ali avtobusno postajališče, in ki bi zaradi svojih fizičnih mer ali goste postavitve na določenem območju ali obojega najverjetneje ustvarjale vizualni balast.

(7)

Maloobmočne brezžične dostopovne točke bi morale biti skladne z evropskim standardom EN 62232:2017 (5)„Določitev RF poljske jakosti, gostote moči in SAR v okolici radiokomunikacijskih baznih postaj za namene ocenjevanja izpostavljenosti ljudi“. Ta standard zagotavlja metodologijo za namestitev baznih postaj ob upoštevanju njihove oddajne moči za namene ocenjevanja izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim poljem in je v skladu z omejitvami iz Priporočila 1999/519/ES. Navedeni standard je naveden tudi v oddelku 6.1 evropskega harmoniziranega standarda EN 50401:2017 „Produktni standard za prikaz skladnosti opreme baznih postaj z mejnimi vrednostmi v povezavi z izpostavljenostjo elektromagnetnim sevanjem (110 MHz–100 GHz), namenjene za uporabo“, v zvezi z oceno skladnosti točke za brezžični dostop, ki je bila dana v uporabo v svojem delovnem okolju, z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti elektromagnetnemu polju iz Priporočila 1999/519/ES.

(8)

Standard EN 62232:2017 se uporablja za vse vrste baznih postaj, razdeljene v pet namestitvenih razredov, ki ustrezajo različnim omejitvam njihove ekvivalentne izotropne sevane moči, in sicer nekaj miliwattov (razred E0), 2 W (razred E2), 10 W (razred E10), 100 W (razred E100) in več kot 100 W (razred E+). Ta uredba bi se morala glede na varnostne razdalje pri namestitvi, ki jih je treba upoštevati na podlagi navedenega standarda, in glede na to, da Direktiva (EU) 2018/1972 določa, da morajo biti maloobmočne brezžične dostopovne točke oprema majhne moči, uporabljati le za namestitvene razrede E0, E2 in E10. V preglednici 2 iz oddelka 6.2.4 standarda EN 62232:2017 je navedeno, da mora biti najnižji sevalni element antene razreda E10 nameščen vsaj 2,2 metra nad javno potjo v splošni rabi, da se zagotovi razdalja najmanj 20 cm od glavnega snopa antene do telesa 2 m visoke osebe (6).

(9)

Zaradi estetskih razlogov bi morala biti namestitev maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk razreda E10 v zaprtih prostorih, ki verjetno zavzamejo največjo dovoljeno prostornino 30 litrov, dovoljena le v velikih zaprtih prostorih z višino stropa najmanj 4 metre, kot so muzeji, stadioni, kongresni centri, letališča, postaje podzemne železnice, železniške postaje ali nakupovalna središča.

(10)

Maloobmočna brezžična dostopovna točka ne bi smela ogrožati stabilnosti celotne nosilne konstrukcije, na katero je nameščena in zato zaradi svoje teže ali oblike ne bi zahtevati kakršne koli trdnostne ojačitve uporabljene nosilne konstrukcije.

(11)

Da se omogoči nadzor in spremljanje s strani pristojnih organov, zlasti v primerih več sosednjih ali kolokacijskih maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, bi moral vsak operater, ki postavi maloobmočne brezžične dostopovne točke razreda E2 ali E10 v skladu z značilnostmi iz te uredbe, o namestitvi pravočasno obvestiti pristojni organ. V ta namen bi moral operater najpozneje v dveh tednih po namestitvi obvestiti pristojni organ o namestitvi, in sicer o lokaciji in tehničnih značilnostih navedenih dostopovnih točk ter predložiti izjavo o skladnosti namestitve z določbami iz te uredbe. Da se zagotovi enostaven postopek v vseh državah članicah, bi bilo treba to obvestilo predložiti enotni informacijski točki, kot je informacijska točka, vzpostavljena v skladu z Direktivo 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(12)

Ta uredba ne bi smela posegati v pristojnosti držav članic, da določijo skupno jakost elektromagnetnih polj, ki izhaja iz kolokacije ali združevanja maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk iz drugega pododstavka člena 57(1) Direktive (EU) 2018/1972 na lokalnem območju in drugih vrst baznih postaj, ter da drugače kakor z individualnimi dovoljenji, povezanimi s postavitvijo maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, zagotovijo skladnost z veljavnimi mejnimi vrednostmi skupne izpostavljenosti v skladu s pravom Unije.

(13)

Ker je predviden nadaljnji razvoj ustreznih standardov, se za takšne dostopovne točke na tej stopnji ne bi smel uporabljati režim postavitve, za katero ni potrebno dovoljenje, če naj bi ti standardi zajemali maloobmočne brezžične dostopovne točke, ki uporabljajo aktivne antenske sisteme.

(14)

Uporabo te uredbe bi bilo treba redno spremljati, da bi se olajšal njen pregled, pri čemer bi bilo treba upoštevati vse posodobitve evropskega standarda EN 62232 ali drug pomemben razvoj pri standardizaciji, zlasti glede uporabe aktivnih antenskih sistemov, tehnološki razvoj v zvezi z najsodobnejšo tehnologijo maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, potrebe po podpori več pasov in skupnih rešitev (z več operaterji) ter vse posodobitve Priporočila 1999/519/ES.

(15)

Ta uredba ne bi smela posegati v nacionalne ukrepe glede varnosti, oskrbe, spoštovanja zasebne lastnine, vključno s pravico lastnikov, da odločajo o uporabi svoje lastnine, in glede služnostnih pravic, povezanega s povezavo maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk s prostranim omrežjem v skladu s pravom Unije.

(16)

Ta uredba ne bi smela posegati v uporabo manj omejevalnih ureditev na nacionalni ravni za postavitev maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk.

(17)

Ker se Direktiva (EU) 2018/1972 začne uporabljati 21. decembra 2020, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije –

(1)

S členom 25a Direktive 2003/87/ES se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme določbe za izključitev letov, ki prihajajo iz tretje države, iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Take določbe bi morale zagotoviti optimalno medsebojno delovanje sistema EU za trgovanje z emisijami in ukrepov tretje države za zmanjšanje vpliva letalstva na podnebne spremembe.

(2)

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 23. novembra 2017, veljati pa je začel 1. januarja 2020. Sporazum določa, da je treba lete z letališč na ozemlju Švice na letališča v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) izključiti iz EU ETS.

(3)

Direktivo 2003/87/ES bi bilo zato treba spremeniti, da se iz EU ETS izključijo leti z letališč v Švici na letališča v EGP. Da bi ohranili stabilnost, kar zadeva vključenost operatorjev, navedena izključitev ne bi smela vplivati na določbe, ki na podlagi določenih pragov v smislu števila letov ali emisij na operatorja izključujejo nekatere letalske dejavnosti iz sistema EU ETS.

(4)

Direktivo 2003/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Sporazum je začel veljati 1. januarja 2020, zato bi se moral ta sklep uporabljati od navedenega datuma –

(1)

Svet je na podlagi člena 5(1) Sklepa 2010/96/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ustrezne odločitve glede političnega nadzora in strateškega vodenja vojaške misije Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil (EUTM Somalia), vključno s sklepi o imenovanju naslednjih poveljnikov sil misije EU.

(2)

S Sklepom Sveta (SZVP) 2017/971 (2) je bila linija poveljevanja EUTM Somalia spremenjena.

(3)

PVO je 23. julija 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/1264 (3), s katerim je za poveljnika sil misije EU v EUTM Somalia imenoval brigadnega generala Antonella DE SIA.

(4)

Direktor vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij je 26. junija 2020 predlagal imenovanje brigadnega generala Fabiana ZINZONEJA, ki naj bi na mestu poveljnika sil misije EU v EUTM Somalia z 9. avgustom 2020 nasledil brigadnega generala Antonella DE SIA.

(5)

Vojaški odbor EU se je 1. julija 2020 dogovoril, da PVO priporoči, naj odobri navedeni predlog.

(6)

Sprejeti bi bilo treba sklep o imenovanju brigadnega generala Fabiana ZINZONEJA. Sklep (SZVP) 2019/1264 bi bilo treba razveljaviti.

(7)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Komisija je z Odločbo 2005/880/ES (2) odobrila odstopanje, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja.

(2)

Komisija je s Sklepom 2010/65/EU (3) spremenila Odločbo 2005/880/ES in podaljšala odstopanje do 31. decembra 2013.

(3)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/291/EU (4), ki je prenehal veljati 31. decembra 2017, je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 19 564 kmetij v letu 2016, kar ustreza 47 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(4)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/820 (5), ki se je prenehal uporabljati 1. januarja 2020, je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 18 818 kmetij v letu 2019, kar ustreza 44,7 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(5)

Kot je bilo ugotovljeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/820, je imela Nizozemska v zadnjih letih težave z izvajanjem svoje politike ravnanja z gnojem, kar je pripeljalo do pomislekov glede morebitnih goljufij. Te okoliščine so od Nizozemske zahtevale okrepitev prizadevanj za preprečevanje goljufij pri izvajanju politike na področju gnoja. Čeprav 6. nizozemski delovni program že določa ukrepe za okrepitev nadzora in inšpekcijskih pregledov, namenjene izboljšanju splošne skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja, so bila potrebna dodatna prizadevanja za pospešitev učinkovitega izvajanja in popolne skladnost s pravili. Ta prizadevanja so vključevala vzpostavitev okrepljene strategije izvrševanja ter upoštevala tudi določbe Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Strategija bi morala temeljiti na neodvisnih ocenah skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja ter vsebovati posebne ukrepe za nadaljnjo okrepitev inšpekcijskih pregledov in nadzora ter jasno metodologijo za vzpostavitev dovolj odvračilnih kazni in sankcij. Zato je bilo upravičeno omejiti obdobje veljavnosti Izvedbenega sklepa (EU) 2018/820, da se Nizozemski omogoči polna vzpostavitev okrepljene strategije izvrševanja.

(6)

Nizozemska je z dopisom z dne 4. februarja 2020 Komisiji na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja za obdobje 2020–2021 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek Nizozemske).

(7)

Nizozemska v skladu s členom 3(5) Direktive 91/676/EGS izvaja delovni program na svojem celotnem ozemlju. Nizozemska zakonodaja, ki izvaja Direktivo 91/676/EGS, pa vključuje standarde za vnos tako dušika kot tudi fosfata.

(8)

Glede na podatke, ki jih je predložila Nizozemska, se je v obdobju 2016–2019 število goveda v državi zmanjšalo za 0,2 % v primerjavi z obdobjem 2012–2015. Število prašičev in perutnine na Nizozemskem se je v istem obdobju povečalo za 0,6 % oziroma za 3,4 %. Od leta 2006 nizozemska zakonodaja (7) določa omejitve števila prašičev in perutnine. Od januarja 2015 nizozemska zakonodaja (8) tudi zahteva, da se obdeluje ustrezen delež presežka gnoja iz sektorja mleka. Poleg tega so na Nizozemskem s 1. januarjem 2018 uvedli (9) sistem pravic za proizvodnjo fosfata za molzno govedo. Namen vseh teh ukrepov je preprečiti onesnaževanje vodnih teles.

(9)

Nizozemska je poročala, da je v obdobju 2014–2017 uporaba dušika iz hlevskega gnoja na Nizozemskem znašala 417 000 ton, kar je bilo 4,04 % več kot v obdobju 2010–2013. Uporaba kemičnega dušikovega gnojila na Nizozemskem se je v obdobju 2014–2017 povečala za 3,3 % v primerjavi z obdobjem 2010–2013.

(10)

Glede na znanstvene podatke, ki so jih predložili nizozemski organi, sta za podnebje na Nizozemskem značilna enakomerno razporejena količina padavin čez leto in relativno nizek razpon temperatur, kar spodbuja dolgo rastno sezono trave, ki traja 250 dni na leto.

(11)

Podatki, ki jih je predložila Nizozemska v okviru prejšnjega odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2014/291/EU, kažejo, da navedeno odstopanje ni povzročilo poslabšanja nizozemskih vodnih teles. Na primer koncentracija nitratov v vodi, ki izteka iz območij korenin na spremljanih kmetijskih gospodarstvih, vključenih v dovoljenja, se je od leta 2006 zmanjšala in je bila v letih 2017 in 2018 v povprečju nižja od 50 mg/l. Vendar pa začasni podatki kažejo na povečanje koncentracij nitratov v letu 2019 na južnih peščenih in puhličastih tleh zaradi posledic suše v letu 2018.

(12)

Podatki, ki jih je Nizozemska sporočila v skladu s členom 10 Direktive 91/676/EGS, kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 88 % merilnih postaj podzemne vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 79 % teh merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki tudi kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 99 % merilnih postaj površinske vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 96 % navedenih merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki kažejo, da koncentracija nitratov v podzemni in površinski vodi v primerjavi z obdobjem 2008–2011ostaja enaka ali se zmanjšuje. V obdobju poročanja 2012–2015 je bilo kljub temu 60 % sladke vode evtrofne, 13 % potencialno evtrofne, 27 % sladke vode pa ni bilo evtrofne.

(13)

Po preučitvi zahtevka Nizozemske in glede na 6. nizozemski delovni program in izkušnje, pridobljene z odstopanjem iz Izvedbenega sklepa 2014/291/EU, Komisija meni, da količina gnoja pašne živine, ki jo je predlagala Nizozemska, tj. 230 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na drugih vrstah tal, ne bo posegala v doseganje ciljev Direktive 91/676/EGS, če bo Nizozemska izpolnjevala nekatere stroge pogoje, in je utemeljena na podlagi objektivnih meril.

(14)

Nizozemska bi morala zagotoviti, da se pritisk na vodna telesa zaradi povečanja glav živine in s tem povezane proizvodnje gnoja ne bo povečal. V ta namen bi morala Nizozemska zagotoviti, da celotna proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, ne preseže ravni iz leta 2002. Nova zakonodaja za izvajanje 6. nizozemskega delovnega programa bi morala zato predvideti zavezujočo zgornjo mejo proizvodnje gnoja, ki se je ne sme preseči in se lahko po potrebi uveljavlja zoper posamezne kmete.

(15)

Za dovoljenja za posamezne kmete veljajo določeni pogoji, katerih cilj je zagotoviti, da gnojenje na ravni kmetij temelji na potrebah posevkov, ter zmanjšati in preprečiti izpiranje dušika in fosforja v vodo. Ti pogoji bi morali zato vključevati zahteve, kot so priprava načrta gnojenja na ravni kmetije, vodenje evidence gnojenja s pomočjo bilanc gnojenja, izvajanje periodičnih analiz tal, nanašanje travne ruše po koruzi pozimi, izpolnjevanje posebnih določb o oranju trave, prepoved vnašanja gnoja pred oranjem trave, upoštevanje prispevka stročnic pri prilagoditvi gnojenja ter prepoved vnašanja fosfata iz kemičnih gnojil.

(16)

V poročilu o učinku Direktive 91/676/EGS na plinaste emisije dušika (10) je bilo ugotovljeno, da lahko v nekaterih regijah z veliko gostoto živine odstopanje povzroči več plinastih emisij. Ta možna posledica odstopanja za emisije amoniaka je bila potrjena v poročilu z dne 12. februarja 2020, ki ga je pripravila nizozemska „Commissie Deskundigen Meststoffenwet“ in ki je bilo predloženo Komisiji. Te emisije povzročajo dodatne usedline dušika, ki škodljivo vplivajo na območja Natura 2000, vplivajo pa tudi na kakovost voda, kar povzroča evtrofikacijo. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij amoniaka, vključno s tehnikami za omejeno širjenje emisij, po potrebi v kombinaciji z najvišjo temperaturo, pri kateri se lahko uporabi gnoj.

(17)

Nizozemska je 28. septembra 2018 v skladu z zahtevami iz Izvedbenega sklepa (EU) 2018/820 uradno sporočila svojo okrepljeno strategijo izvrševanja. Prvo poročilo o napredku pri izvajanju te strategije je bilo predloženo 28. junija 2019. Nadaljnja posodobitev navedenega poročila o napredku je bila predložena 18. novembra 2019. Poročilo o napredku je pokazalo, da je kljub nekaterim prizadevanjem prišlo do zamud pri izvajanju strategije, Nizozemska pa ni mogla dokazati zmanjšanja števila primerov neskladnosti ali nepravilnosti.

(18)

Zato so potrebni dodatni zaščitni ukrepi in zagotovila, da bo strategija resnično zagotovila karseda uspešno omejitev goljufij. Ti bi morali vključevati določitev rokov za celovito izvajanje strategije in ciljev, ki bi omogočali presojo njene učinkovitosti. Prav tako je treba predvideti revizijo strategije pred koncem leta 2021, ki bi morala vključevati nadaljnjo okrepitev nadzora, če je to potrebno glede na izkušnje, pridobljene med njenim izvajanjem.

(19)

Vsako leto bi bilo treba predložiti posodobljeno poročilo o nadaljnjem izvajanju okrepljene strategije izvrševanja, vključno z možnim vplivom ukrepov za preprečitev tveganja širjenja virusa COVID-19 na izvajanje strategije.

(20)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (11) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih, katerega cilj je doseči dobro stanje evropskih vodnih teles. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe Direktive 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz navedene direktive, potrebni dodatni ukrepi.

(21)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti Unije, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Nizozemska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom, kjer je to primerno, uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(22)

Glede na to, da se zahtevek Nizozemske nanaša na podaljšanje odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/820 za obdobje 2020–2021, bi se moral ta sklep uporabljati dve leti od 1. januarja 2020.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(1)

Komisija je z Odločbo 2002/915/ES (2) Danski odobrila odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS in tako dovolila vnos živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, na določenih govedorejskih gospodarstvih. Navedeno odstopanje je bilo podaljšano z odločbama Komisije 2005/294/ES (3) in 2008/664/ES (4) ter izvedbenimi sklepi Komisije 2012/659/EU (5), (EU) 2017/847 (6) in (EU) 2018/1928 (7).

(2)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1928 za obdobje 2017/2018, je zajemalo 1 312 govedorejskih gospodarstev, 396 000 glav živine (kar je enakovredno 39,6 milijona kg dušika v živinskem gnoju) in 198 195 hektarjev ornih zemljišč, kar predstavlja 3,9 % skupnega števila gospodarstev, 18,1 % skupne količine dušika v vnesenem živinskem gnoju in 8,2 % celotne neto kmetijske površine.

(3)

Danska je z dopisom z dne 20. marca 2020 Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

(4)

Danska je v skladu s členom 5 Direktive 91/676/EGS pripravila program v obliki Izvršilne odredbe št. 760 z dne 30. junija 2019 o okoljski uredbi o živinoreji ter shranjevanju in uporabi gnojil, Zakona št. 338 z dne 2. aprila 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu in ukrepih za zmanjševanje količine hranilnih snovi, kakor je bil spremenjen, Izvršilne odredbe št. 762 z dne 29. julija 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu med programskim obdobjem 2019/2020, in Izvršilne odredbe št. 66 z dne 28. januarja 2020 o ukrepih za zmanjševanje količine hranilnih snovi in ukrepih, povezanih s kmetijstvom, v kmetijstvu med programskim obdobjem 2020/2021. Poleg navedenih ukrepov Danska od leta 2019 izvaja ciljno uredbo v skladu z Zakonom št. 338 z dne 2. aprila 2019 o uporabi gnojil v kmetijstvu in ukrepih za zmanjševanje količine hranilnih snovi, kot je bil spremenjen. Poleg tega danska zakonodaja v skladu z Zakonom št. 256 z dne 21. marca 2017 o živinoreji in uporabi gnojil ter Odredbo št. 865 z dne 23. junija 2017 o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd., ki je zdaj Odredba št. 760 z dne 30. julija 2019, vključuje splošno uredbo o fosforju.

(5)

Danska zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS vključuje omejitve za vnos dušika. Zakonodaja, ki omejuje vnos fosforja, je začela veljati avgusta 2017.

(6)

Danska zakonodaja vključuje kombinirano ciljno shemo za prostovoljne in obvezne naknadne posevke za obdobje, ki ga zajema ta sklep. Kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo okoljskih ciljev, začnejo v okviru navedene sheme samodejno veljati obvezujoče določbe za naknadne posevke. Površine pod naknadnimi posevki dopolnjujejo nacionalno zahtevo za obvezne naknadne posevke v skladu z Zakonom št. 338 z dne 2. aprila 2019, kot je bil spremenjen. Navedena shema je potrebna, da se zagotovi, da uporaba trenutnega odstopanja ne bi povzročila poslabšanja kakovosti vode.

(7)

Informacije, ki jih je zagotovila Danska v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1928, navajajo, da odstopanje ne povzroča poslabšanja kakovosti vode v primerjavi z območji, ki niso bila zajeta v odstopanje. Podatki o izvajanju Direktive 91/676/EGS za obdobje 2012–2015 (8), kažejo, da je, kar zadeva podzemno vodo, povprečna koncentracija nitratov na 83,4 % merilnih mest nižja od 50 mg/l, ter na 27,5 % merilnih mest nižja od 25 mg/l. Za sladke površinske vode pa podatki kažejo, da je na 99,4 % merilnih mest povprečna koncentracija nitratov nižja od 50 mg/l, na 85,8 % pa nižja od 25 mg/l. Podatki spremljanja kažejo na splošno stabilen trend koncentracije nitratov v podzemni vodi in sladki površinski vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2008–2011). Podatki o evtrofikaciji kažejo, da je bilo 25 % spremljanih jezer ocenjenih z „zelo dobro“/„dobro“, 75 % z manj kot „dobro“, 2 od 119 spremljanih rečnih ustij/obalnih vodnih teles pa je bilo ocenjenih z „dobro“.

(8)

Po preučitvi danskega zahtevka na podlagi elementov, opisanih v tretjem pododstavku odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, ter ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z odstopanjem, določenim v odločbah 2002/915/ES, 2005/294/ES in 2008/664/ES ter v izvedbenih sklepih 2012/659/EU, (EU) 2017/847 in (EU) 2018/1928, Komisija meni, da količina gnoja, ki ga predvideva Danska, tj. 230 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni nekateri strogi pogoji v zvezi z naknadnimi posevki, zgornjimi mejami fosforja, kolobarjenjem, uporabo gnoja in drugih gnojil, vzorčenjem ter analizo tal.

(9)

Na kmetijah, kjer je dovoljena uporaba živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, bi bilo treba načrte gnojenja pravočasno posodobiti, da se zagotovi usklajenost z dejanskimi kmetijskimi praksami, medtem ko bi bilo za zagotavljanje obnove podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejitev zimskih izgub dušika treba uporabiti stalni rastlinski plašč orne površine in naknadne posevke.

(10)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Danska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –