(1)

Za vsako državo članico, ki izvaja shemo osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letno nacionalno zgornjo mejo iz člena 22(1) navedene uredbe za leto 2020 določiti Komisija, tako da od letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi odšteje zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51 in 53 navedene uredbe. V skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 je treba upoštevati vsako povečanje, ki ga države članice uporabijo v skladu z navedeno določbo.

(2)

Za vsako državo članico, ki izvaja shemo enotnega plačila na površino iz poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letno nacionalno zgornjo mejo iz člena 36(4) navedene uredbe za leto 2020 določiti Komisija, tako da od letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi odšteje zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51 in 53 navedene uredbe. V skladu z drugim pododstavkom člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 mora Komisija pri določitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino upoštevati vsa povečanja, ki jih države članice uporabijo v skladu z navedeno določbo.

(3)

Za vsako državo članico, ki odobri prerazporeditveno plačilo iz poglavja 2 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letno nacionalno zgornjo mejo iz člena 42(2) navedene uredbe za leto 2020 določiti Komisija na podlagi odstotka, ki so ga zadevne države članice sporočile v skladu s členom 42(1) navedene uredbe.

(4)

Glede plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 v letu 2020 je treba izračunati letne nacionalne zgornje meje iz člena 47(3) navedene uredbe za leto 2020 v skladu s členom 47(1) navedene uredbe, ki znašajo do 30 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice, kot je določena v Prilogi II k navedeni uredbi.

(5)

Za države članice, ki odobrijo plačilo za območja z naravnimi omejitvami iz poglavja 4 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letne nacionalne zgornje meje iz člena 49(2) navedene uredbe za leto 2020 določiti Komisija na podlagi odstotka, ki so ga zadevne države članice sporočile v skladu s členom 49(1) navedene uredbe.

(6)

Glede plačila za mlade kmete iz poglavja 5 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 mora Komisija letne nacionalne zgornje meje iz člena 51(4) navedene uredbe za leto 2020 določiti na podlagi odstotka, ki so ga države članice sporočile v skladu s členom 51(1) navedene uredbe, te pa ne smejo biti višje od 2 % letne zgornje meje iz Priloge II.

(7)

Kadar celotni znesek plačila za mlade kmete, zahtevan v državi članici v letu 2020, presega zgornjo mejo iz člena 51(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za navedeno državo članico, mora ta država članica financirati razliko v skladu s členom 51(2) navedene uredbe ob upoštevanju najvišjega zneska iz člena 51(1) navedene uredbe. Zaradi jasnosti je primerno, da se določi najvišji znesek za vsako državo članico.

(8)

Za vsako državo članico, ki odobri prostovoljno vezano podporo iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013 v letu 2020, mora letne nacionalne zgornje meje iz člena 53(7) navedene uredbe za leto 2020 določiti Komisija na podlagi odstotka, ki ga je zadevna država članica sporočila v skladu s členom 54(1) navedene uredbe.

(9)

V skladu z drugim pododstavkom člena 137(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo se Uredba (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v letu 2020, v Združenem kraljestvu ne uporablja za leto zahtevka 2020. Zato v tej uredbi ni treba določiti ustreznih zgornjih mej za leto 2020 za Združeno kraljestvo.

(10)

Za leto 2020 se je izvajanje shem neposrednih podpor iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 začelo 1. januarja 2020. Zaradi skladnosti med uporabo navedene uredbe za leto zahtevka 2020 in uporabo ustreznih zgornjih mej proračuna bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Poljska 28. decembra 2015 prejela zahtevek družbe BROS Sp. z o.o. Sp.k. za odobritev aktivne snovi železov pirofosfat.

(2)

V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Poljska kot država članica poročevalka 24. junija 2016 obvestila vlagatelja, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(3)

Država članica poročevalka je 21. avgusta 2018 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(4)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vlagatelj predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je 9. avgusta 2019 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(5)

Agencija je 17. decembra 2019 vlagatelju, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep (2) o tem, ali se za aktivno snov železov pirofosfat lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(6)

Komisija je 23. in 24. marca 2020 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu železovega pirofosfata, 19. maja 2020 pa osnutek te uredbe o odobritvi železovega pirofosfata.

(7)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe k poročilu o pregledu.

(8)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(9)

Komisija nadalje meni, da je železov pirofosfat aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Železov pirofosfat ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, vključno z drugim pododstavkom točke 5.1.2. Natančneje, čeprav se železov pirofosfat šteje za obstojno snov, se sčasoma razgradi na ione, ki so naravna sestavina človeške prehrane, ki so vseprisotni v okolju ter so bistvenega pomena za živalske in rastlinske funkcije. Zato se za dodatno izpostavljenost ljudi, živali in okolja zaradi uporab, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, pričakuje, da je zanemarljiva v primerjavi s pričakovano izpostavljenostjo v običajnih življenjskih situacijah.

(10)

Zato je primerno, da se železov pirofosfat odobri kot snov z majhnim tveganjem.

(11)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 5(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/840 (2) odgovorni organi med proračunskim letom izvajajo operativne preglede na kraju samem, ki zajemajo najmanj 20 % števila projektov, ki se izvajajo v navedenem proračunskem letu.

(2)

Pandemija COVID-19 je države članice prizadela na popolnoma nov in nepredvidljiv način. Države članice so bile zaradi krize primorane omejiti prosto gibanje na svojem ozemlju, zaradi česar je bilo težko izvajati preglede na kraju samem.

(3)

Da se pristojnim organom zagotovi prožnost za izvajanje potrebnih operativnih pregledov na kraju samem, je primerno spremeniti veljavna pravila, da se preprečijo zamude pri postopku potrditve obračunov. Takšno prožnost bi bilo treba doseči tako, da se pristojnim organom omogoči, da zahteve glede operativnih pregledov na kraju samem izvedejo pozneje v programskem obdobju, če v posameznem proračunskem letu zaradi pandemije COVID-19 ni mogoče doseči letnega minimuma 20 % števila projektov, ki se izvajajo v navedenem proračunskem letu.

(4)

Irsko zavezuje Uredba (EU) št. 514/2014, zato jo zavezuje tudi ta uredba.

(5)

Združeno kraljestvo zavezuje Uredba (EU) št. 514/2014, zato ga zavezuje tudi ta uredba. V skladu s členom 138 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3) se za Združeno kraljestvo po 31. decembru 2020 še vedno uporablja veljavno pravo Unije, vključno s pravili o finančnih popravkih in potrditvi obračunov, in sicer do zaključka navedenih programov in dejavnosti Unije.

(6)

Danske ne zavezuje Uredba (EU) št. 514/2014, prav tako je ne zavezuje ta uredba.

(7)

Zaradi resnosti razmer, povezanih s pandemijo COVID-19, je primerno, da začne ta uredba veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za sklada za azil, migracije in vključevanje ter za notranjo varnost, ustanovljenega s členom 59(1) Uredbe (EU) št. 514/2014.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/840 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

V členu 2(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 801/2014 (2) je določeno, da se dodatni znesek za preseljene osebe izplača, če se zadevne osebe dejansko preselijo po začetku posameznega obdobja oziroma v šestih mesecih po njegovem zaključku.

(2)

Vendar je pandemija COVID-19 povzročila doslej najhujšo motnjo v prizadevanjih Unije za preselitve, ki so jih izvajale države članice. Zaradi krize so bile države članice primorane zadržati svoje operacije preseljevanja in uvesti omejitve za vstop na svoje ozemlje.

(3)

Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki sta ključna partnerja držav članic pri preseljevanju, sta zaradi pandemije COVID-19 začasno prekinila svoje operacije. Poleg tega v sedanjih okoliščinah zaradi prepovedi potovanja, ki so jo izdale številne države prvega azila, izbirne misije za preselitev v državah članicah niso mogoče.

(4)

Vpliv pandemije COVID-19 ima resne posledice ne le za izvajanje zavez za preselitev oseb, temveč tudi za absorpcijsko sposobnost Sklada za azil, migracije in vključevanje.

(5)

Da bi se spoštovala trdna zavezanost držav članic ukrepom za preselitev, je treba zagotoviti, da se ustrezna finančna podpora uporablja prožno in učinkovito.

(6)

Zato je primerno podaljšati rok izvedbe za preselitveno obdobje, ki zajema leta 2018, 2019 in 2020, in sicer s 30. junija 2021 na 31. december 2021.

(7)

Irsko zavezuje Uredba (EU) št. 516/2014, zato jo zavezuje tudi ta uredba.

(8)

Združeno kraljestvo zavezuje Uredba (EU) št. 516/2014, zato ga zavezuje tudi ta uredba. V skladu s členom 138 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3) se za Združeno kraljestvo po 31. decembru 2020 še vedno uporablja veljavno pravo Unije, vključno s pravili o finančnih popravkih in potrditvi obračunov, in sicer do zaključka navedenih programov in dejavnosti Unije.

(9)

Danske ne zavezuje Uredba (EU) št. 516/2014, prav tako je ne zavezuje ta uredba.

(10)

Zaradi resnosti razmer, povezanih s pandemijo COVID-19, je primerno, da začne ta uredba veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(11)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 801/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

Dopolnila 5 sprememb 04 – začetek veljavnosti: 19. julij 2018

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

1A

1B

2.

3.

4.

Preizkus s preizkusnim telesom

Dodatek: Preizkusno telo

5.

6.

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Dodatek 1: Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“

Dodatek 2: Tridimenzionalni referenčni sistem

Dodatek 3: Referenčni podatki za sedežna mesta

7.

Preizkusni postopki za zaščito potnikov v vozilih na električno energijo pred visoko napetostjo in razlitjem elektrolita

Dodatek 1: Spojeni preizkusni zobci (stopnja IPXXB)

1.1

1.2

2.1

2.2

2.2.1

2.2.1.1

2.2.1.2

2.2.2

2.2.2.1

2.2.2.2

2.2.2.3

2.3

2.4

2.4.1

2.5

2.6

2.7

2.7.1

2.7.2

2.8

2.9

2.10

2.10.1

2.10.2

2.11

2.12

2.13

2.14

2.15

2.16

2.16.1

2.16.2

2.17

2.18

2.19

2.20

2.21

2.22

2.23

2.24

2.25

2.26

2.27

2.28

2.29

2.30

2.31

2.32

2.33

2.34

2.35

2.36

2.37

2.38

3.1.1

3.1.2

3.1.2.1

3.1.2.2

3.1.2.3

3.1.2.4

3.1.2.5

3.1.2.6

3.1.2.7

3.1.2.8

3.1.3

3.1.3.1

3.1.3.2

3.1.3.3

3.2.1

3.2.2

3.2.2.1

3.2.2.2

3.2.2.3

3.2.3

4.1

4.1.1

4.1.2

4.2.1

4.2.2

4.2.3

4.2.4

4.2.4.1

4.2.4.2

4.2.5

4.2.6

4.2.7

4.3.1

4.3.2

4.3.3

4.3.4

4.3.4.1

4.3.4.2

4.3.4.3

4.3.5

4.4

5.1

5.1.1

5.1.2

5.2

5.2.1

5.3

5.4

5.4.1

Če je upravljalni element krmilnega sistema opremljen z zračno blazino, se ta zahteva šteje za izpolnjeno, če noben del, ki se ga lahko dotakne krogla s premerom 165 mm, nima nevarnih ostrih robov, kot je opredeljeno v odstavku 2.18 Pravilnika št. 21, ki bi lahko povečali tveganje resnih poškodb potnikov.

5.4.1.1

5.4.1.1.1

5.4.2

5.4.3

5.4.4

5.4.4.1

5.4.4.2

5.4.5

5.5

5.5.1

Po trčenju mora biti izpolnjeno vsaj eno od štirih meril iz odstavkov 5.5.1.1 do 5.5.1.4.2.

Če ima vozilo funkcijo samodejnega izklopa ali napravo oziroma naprave, ki med vožnjo galvansko ločijo tokokrog električnega pogonskega sistema, se po sprožitvi izklopa za izklopljeni tokokrog ali za vsak ločen tokokrog posebej uporablja vsaj eno od naslednjih meril.

Merila iz odstavka 5.5.1.4 se ne uporabljajo, če več kot en potencial dela visokonapetostnega vodila ni zaščiten v skladu s pogoji stopnje zaščite IPXXB.

Če se preizkus opravi, ko deli visokonapetostnega sistema niso oskrbovani z energijo, se zaščita pred električnim udarom za zadevne dele dokaže z odstavkom 5.5.1.3 ali 5.5.1.4.

Za priklopni sistem za napajanje sistema REESS, ki med vožnjo ni oskrbovan z energijo, mora biti izpolnjeno vsaj eno od štirih meril iz odstavkov 5.5.1.1 do 5.5.1.4.

5.5.1.1

Napetosti Vb, V1 in V2 visokonapetostnih vodil morajo biti enake ali manjše od 30 VAC ali 60 VDC, kot je določeno v odstavku 2 Priloge 7.

5.5.1.2

Skupna energija (TE) na visokonapetostnih vodilih, izmerjena po preizkusnem postopku iz odstavka 3 Priloge 7 po formuli (a), mora biti nižja od 2 joula. Skupna energija (TE) pa se lahko izračuna tudi z izmerjeno napetostjo Vb visokonapetostnega vodila in kapacitivnostjo X-kondenzatorjev (Cx), ki jo s formulo (b) iz odstavka 3 Priloge 7 določi proizvajalec.

Energija, shranjena v Y-kondenzatorjih (TEy1, TEy2), mora biti tudi nižja od 2,0 joula. To se izračuna tako, da se izmerita napetosti V1 in V2 na visokonapetostnih vodilih in električni šasiji ter kapacitivnost Y-kondenzatorjev, ki jo s formulo (c) iz odstavka 3 Priloge 7 določi proizvajalec.

5.5.1.3

Za zaščito pred neposrednim stikom z deli pod visoko napetostjo je treba zagotoviti stopnjo zaščite IPXXB.

Poleg tega mora biti zaradi zaščite pred električnim udarom zaradi posrednega stika upornost med vsemi izpostavljenimi prevodnimi deli in električno šasijo nižja od 0,1 ohma, če je tok najmanj 0,2 ampera.

Ta zahteva je izpolnjena, če je galvanski spoj zvarjen.

5.5.1.4

Izpolnjena morajo biti merila iz odstavkov 5.5.1.4.1 in 5.5.1.4.2.

Meritev se izvede v skladu z odstavkom 5 Priloge 7.

5.5.1.4.1

Če so visokonapetostna vodila za izmenični tok in visokonapetostna vodila za enosmerni tok med seboj galvansko ločena, mora izolacijska upornost med visokonapetostnim vodilom in električno šasijo (Ri, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge 7) znašati najmanj 100 Ω/V delovne napetosti za vodila za enosmerni tok in najmanj 500 Ω/V delovne napetosti za vodila za izmenični tok.

5.5.1.4.2

Če so visokonapetostna vodila za izmenični tok in visokonapetostna vodila za enosmerni tok galvansko spojena, mora izolacijska upornost med visokonapetostnim vodilom in električno šasijo (Ri, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge 7) znašati najmanj 500 Ω/V delovne napetosti.

Če pa je stopnja zaščite IPXXB izpolnjena za vsa visokonapetostna vodila za izmenični tok ali pa je izmenična napetost po trku vozila enaka ali manjša od 30 V, mora izolacijska upornost med visokonapetostnim vodilom in električno šasijo (Ri, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge 7) znašati najmanj 100 Ω/V delovne napetosti.

5.5.2

V 30 minutah po trčenju se iz sistema REESS v potniški prostor ne sme razliti nič elektrolita; iz sistema REESS se lahko razlije največ 7 odstotkov elektrolita, razen če so pogonski akumulatorji odprtega tipa zunaj potniškega prostora. Pri pogonskih akumulatorjih odprtega tipa se zunaj potniškega prostora ne sme razliti več kot 7 odstotkov oziroma največ 5 litrov. Proizvajalec dokaže skladnost v skladu z odstavkom 6 Priloge 7.

5.5.3

Sistem REESS, nameščen v potniškem prostoru, ostane na mestu, kjer je nameščen, in sestavni deli sistema REESS ostanejo znotraj meja sistema REESS.

Noben del sistema REESS, ki je za oceno električne varnosti nameščen zunaj, med preizkusom trčenja in po njem ne sme vstopiti v potniški prostor.

Proizvajalec dokaže skladnost v skladu z odstavkom 7 Priloge 7.

5.6

6.1

6.2

7.1

7.1.1

7.1.2

7.2

7.3

7.4

8.1

8.2

8.3

8.3.1

8.3.2

8.3.3

8.3.4

8.3.5

8.3.6

8.4

8.4.1

8.4.2

8.4.3

8.4.4

9.1

9.2

13.1

13.2

13.3.1

13.3.2

13.3.3

13.3.4

Za vozila z električnim pogonskim sistemom, ki deluje na visoko napetost, se odobri dodatno obdobje 12 mesecev, če proizvajalec tehnični službi zadovoljivo dokaže, da vozilo zagotavlja varnost, enakovredno tisti, ki jo zahteva ta pravilnik, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

13.3.5

13.3.6

13.3.7

13.3.8

13.4.1

13.4.2

13.4.3

(1)

V skladu s členom 164(5)(d) sporazuma o izstopu lahko skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 164(1) sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor), sprejema sklepe o spremembah navedenega sporazuma, če so take spremembe potrebne za popravljanje napak, odstranjevanje izpuščenega ali drugih pomanjkljivosti ali obravnavanje razmer, ki v času podpisa sporazuma niso bile predvidene, in če se s takimi sklepi ne spreminjajo bistvene sestavine navedenega sporazuma. Na podlagi člena 166(2) sporazuma o izstopu so sklepi, ki jih sprejme skupni odbor, zavezujoči za Unijo in Združeno kraljestvo. Unija in Združeno kraljestvo pa morata izvajati te sklepe, ki imajo enak pravni učinek kot sporazum o izstopu.

(2)

Zaradi pravne varnosti in da bi se odrazile potrebne prilagoditve zaradi poznejšega datuma začetka veljavnosti sporazuma o izstopu od prvotno predvidenega, bi bilo treba spremeniti člene 135, 137, 143, 144 in 150 sporazuma.

(3)

Člen 145 sporazuma o izstopu ne vsebuje določb, ki urejajo nepovratna sredstva iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, dodeljena upravičencem s sedežem v Združenem kraljestvu pred koncem prehodnega obdobja. Zato bi bilo treba člen 145 sporazuma o izstopu spremeniti tako, da se odstrani ta pomanjkljivost in da se zagotovi pravna varnost v zvezi s tekočimi nepovratnimi sredstvi.

(4)

Del I Priloge I k sporazumu o izstopu bi bilo treba spremeniti tako, da se dodata dva sklepa Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti, ki nista bila navedena v delu I Priloge I k sporazumu o izstopu –