(1)

Pandemija COVID-19 in obsežne omejitve gibanja, ki so jih uvedle države članice in tretje države v obliki nacionalnih ukrepov, pomenijo izjemen in neprimerljiv izziv za države članice in izvajalce dejavnosti v zvezi izvajanjem nadzora, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 834/2007 ter uredbah Komisije (ES) št. 889/2008 (2) in (ES) št. 1235/2008 (3).

(2)

Na podlagi informacij, prejetih od držav članic, bi bilo zato treba določiti odstopanja od nekaterih določb uredb (ES) št. 889/2008 in (ES) št. 1235/2008.

(3)

V zvezi z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi v okviru Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/466 (5)državam članicam omogoča, da do 1. avgusta 2020 uporabljajo začasne ukrepe za obvladovanje tveganj za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali v posebnih razmerah, povezanih s COVID-19.

(4)

Zlasti je več držav članic in zainteresiranih strani Komisijo obvestilo, da so njihove zmogljivosti za preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov ovirane zaradi navedenih omejitev in posledičnih motenj. Osebje pristojnih organov ali, kadar je to ustrezno, nadzornih organov in izvajalcev nadzora mora za fizične preglede za namene uradnega nadzora običajno obiskati izvajalce dejavnosti in/ali prepotovati dolge razdalje. Potovanje in izvajanje fizičnih pregledov trenutno nista dovoljena ali sta močno omejena zaradi nacionalnih ukrepov, zato bi pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora moral imeti možnost, da nadzor izvaja na podlagi dokumentacijskih pregledov in v določenem obdobju uporabi vsa razpoložljiva sredstva za komunikacijo na daljavo. V zvezi z izvajalci dejavnosti z majhnim tveganjem, kot jih s postopkom ocene tveganja določi pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora, kot je opredeljeno v členu 27(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, je primerno fizične preglede nadomestiti s takšnimi dokumentacijskimi pregledi. Poleg tega so bili zaradi omejitev gibanja letni nadzorni obiski odloženi, kar je pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornim organom ali izvajalcem nadzora otežilo izpolnjevanje njihovih obveznosti za izvedbo dodatnih naključnih obiskov, nenapovedanih pregledov in vzorčenja nekaterih izvajalcev dejavnosti z določenim profilom tveganja.

(5)

Izvajalci dejavnosti bi morali še naprej imeti možnost, da pristopijo k shemam ekološke pridelave. Vendar bi bilo treba do ponovne vzpostavitve običajnih nadzornih dejavnosti po zaključku nacionalnih ukrepov v zvezi s pandemijo COVID-19 pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora dovoliti, da odloži fizične preglede in se zanese na dokumentacijske preglede, vključno s pregledi, izvedenimi prek razpoložljivih sredstev za komunikacijo na daljavo do ponovne vzpostavitve dejavnosti.

(6)

Izredno pomembno je še naprej izvajati pravočasne preiskave domnevnih kršitev in nepravilnosti v zvezi s pravili ekološke pridelave. Zato je primerno zagotoviti, da se takšne preiskave izvajajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, hkrati pa nadzornim organom in izvajalcem nadzora omogočiti, da potrebne fizične preglede izvedejo pozneje.

(7)

Omejitve gibanja, ki so jih države članice uvedle zaradi pandemije COVID-19, trenutno preprečujejo pravočasno komunikacijo med državami članicami, med izvajalci nadzora in državami članicami ter med državami članicami in Komisijo v zvezi s preiskavami, ki se izvajajo za ugotavljanje izvora ugotovljenih nepravilnosti ali kršitev. Zato bi bilo treba nekatere roke podaljšati.

(8)

Omejitev gibanja, ki so jo države članice uvedle zaradi pandemije COVID-19, lahko vpliva tudi na možnost pristojnih organov, da izvajajo letne preglede izvajalcev nadzora, ki so jim bile dodeljene naloge nadzora. Treba je pojasniti, da lahko pristojni organ namesto tega izvaja nadzorne revizije.

(9)

Poleg tega resne omejitve prevoza kot posledica ukrepov za varovanje zdravja ljudi vplivajo na kurirske storitve, ki bi lahko dostavile tiskano in ročno podpisano papirno različico potrdila o kontrolnem pregledu, ki se zahteva za uvožene pošiljke. Zato je treba določiti tudi odstopanja od zadevnih določb Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede obveznosti predložitve papirne različice potrdila o kontrolnem pregledu.

(10)

Ta uredba bi se morala uporabljati do konca septembra 2020. Vendar bi bilo treba dovoliti, da dokumentacijski pregledi v zvezi z izvajalci dejavnosti z majhnim tveganjem, kot jih s postopkom ocene tveganja določi pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora, kot je opredeljeno v členu 27(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, do konca decembra 2020 nadomestijo zadevne fizične preglede. Glede na informacije, prejete iz več držav članic, je ustrezno zagotoviti retroaktivno uporabo te uredbe od 1. marca 2020. Poleg tega bi bilo treba v letu 2020 izračunati število vzorčenj, dodatnih naključnih obiskov in nenapovedanih pregledov. Ta uredba bi zato morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(11)

Kitajska je po izbruhu pandemije COVID-19 na svojem ozemlju uvedla omejitve potovanj od začetka januarja 2020. Zato je primerno zagotoviti zgodnejši datum začetka uporabe za nadzorne dejavnosti, izvedene na Kitajskem.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

(1)

Evropska centralna banka (ECB) je odgovorna za učinkovito in skladno delovanje enotnega mehanizma nadzora (EMN). Nadzoruje delovanje sistema, da zagotovi skladno uporabo visokih nadzornih standardov in skladnost rezultatov nadzora v vseh sodelujočih državah članicah. ECB lahko pristojnim nacionalnim organom izdaja smernice, na podlagi katerih pristojni nacionalni organi izvajajo nadzorniške naloge in sprejemajo nadzorniške odločitve.

(2)

ECB mora zagotavljati skladno uporabo bonitetnih zahtev za kreditne institucije v sodelujočih državah članicah, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 1024/2013 in Uredbi (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (2).

(3)

ECB je kot organ, ki je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 pristojen za nadzor nad pomembnimi kreditnimi institucijami, izvedla diskrecijsko pravico, ki jo ima na podlagi člena 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), tako da je sprejela Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2018/1845 (ECB/2018/26) (4), v kateri je opredeljen prag za oceno pomembnosti kreditnih obveznosti v zamudi.

(4)

Čeprav so za izvajanje zadevnih opcij in diskrecijskih pravic v zvezi z manj pomembnimi institucijami primarno odgovorni pristojni nacionalni organi, ECB njena krovna nadzorna vloga v EMN omogoča, da spodbuja skladno izvajanje opcij in diskrecijskih pravic v zvezi s pomembnimi in manj pomembnimi institucijami, kadar je primerno. To zagotavlja, da (a) se bonitetni nadzor vseh kreditnih institucij v sodelujočih državah članicah izvaja usklajeno in učinkovito, (b) se enotni pravilnik za finančne storitve uporablja skladno za vse kreditne institucije v sodelujočih državah članicah ter (c) so vse kreditne institucije predmet nadzora najvišje kakovosti.

(5)

Da se uravnoteži potreba po skladni uporabi nadzornih standardov za pomembne in manj pomembne institucije na eni strani ter uporaba načela sorazmernosti na drugi strani, ECB meni, da bi morali pristojni nacionalni organi, ki nadzorujejo manj pomembne institucije, diskrecijsko pravico iz člena 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/171 (5) izvesti enako, kot jo je izvedla ECB v Uredbi (EU) 2018/1845 (ECB/2018/26) –