(1)

Svet je 29. septembra 2015 pooblastil Komisijo in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za začetek pogajanj o okvirnem sporazumu z Republiko Armenijo.

(2)

Pogajanja so bila uspešno sklenjena in Celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 21. marca 2017.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Unije in ga začasno uporabljati v skladu s členom 385 Sporazuma do poznejšega začetka njegove veljavnosti.

(4)

Sporazum zajema tudi zadeve, ki spadajo v pristojnost Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(5)

Podpis in sklenitev Sporazuma sta predmet ločenega postopka glede zadev, ki sodijo na področje uporabe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(6)

Sporazum bi bilo zato treba skleniti tudi v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo glede zadev, ki sodijo v okvir Pogodbe Euratom.

(7)

Člen 102 Pogodbe Euratom določa, da Sporazum za Evropsko skupnost za atomsko energijo ne more začeti veljati, dokler države članice Evropske komisije ne obvestijo, da se je Sporazum v skladu z njihovim nacionalnim pravom začel uporabljati.

(8)

Sklenitev Sporazuma s strani Evropske komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo glede zadev, ki so v pristojnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, bi bilo treba odobriti –

(1)

Več pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru pobude za posodobitev področja državnih pomoči iz leta 2012, bo prenehalo veljati konec leta 2020. Zlasti bosta 31. decembra 2020 prenehali veljati uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 (2) in (EU) št. 651/2014 (3).

(2)

Za zagotovitev predvidljivosti in pravne varnosti bi morala Komisija pri pripravah na morebitno prihodnjo posodobitev pravil o državni pomoči, sprejetih v okviru pobude za posodobitev področja državnih pomoči, ukrepati v dveh fazah.

(3)

Prvič, Komisija bi morala podaljšati obdobje uporabe pravil o državni pomoči, ki bi sicer prenehala veljati konec leta 2020. Drugič, Komisija bi morala v skladu s svojimi smernicami za boljše pravno urejanje (4) oceniti navedena pravila skupaj z drugimi pravili o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru pobude za posodobitev področja državnih pomoči. Komisija je z oceno teh pravil začela 7. januarja 2019, in sicer v obliki „preverjanja ustreznosti“. V okviru Evropskega zelenega dogovora (5) in Evropske digitalne agende je že napovedala, da namerava do konca leta 2021 revidirati vrsto smernic. Na tej podlagi se bo odločila, ali bo obdobje uporabe pravil podaljšala še naprej ali pa bo pravila posodobila.

(4)

Glede na široko področje preverjanja ustreznosti in dejstvo, da bodo rezultati ocen na voljo šele proti koncu leta 2020, odločitve o zasnovi pravil o državni pomoči po letu 2020 ni mogoče sprejeti pravočasno, da bi bili za zainteresirane strani zagotovljeni pravna varnost in stabilnost v zvezi s pravili, ki se bodo uporabljala po letu 2020. Podaljšanje je torej potrebno, da se omogoči ustrezna ocena pravil o državni pomoči ter zagotovita predvidljivost in stabilnost teh pravil za države članice.

(5)

Zato bi bilo treba obdobje uporabe uredb (EU) št. 1407/2013 in (EU) št. 651/2014 podaljšati za tri leta do 31. decembra 2023.

(6)

Uredbi (EU) št. 1407/2013 in (EU) št. 651/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Zaradi podaljšanja obdobja uporabe Uredbe (EU) št. 651/2014 bodo nekatere države članice morda želele podaljšati veljavnost ukrepov pomoči, ki so izvzeti na podlagi navedene uredbe in za katere je bil v skladu s točko (a) člena 11 navedene uredbe predložen povzetek informacij. Za zagotovitev preglednosti bi morale države članice Komisiji poslati posodobljene povzetke informacij v zvezi s podaljšanjem veljavnosti navedenih ukrepov.

(8)

Sheme iz oddelkov 1 (razen člena 15), 2, 3, 4, 7 (razen člena 44) in 10 poglavja III Uredbe (EU) št. 651/2014 s povprečnim letnim proračunom državne pomoči, ki presega 150 milijonov EUR, ki so bile na podlagi sklepa Komisije izvzete dlje kot šest mesecev in ki jih želijo zadevne države članice podaljšati v obdobju po 31. decembru 2020, bi morale biti še naprej izvzete do 31. decembra 2023, če so države članice Komisiji predložile posodobljene povzetke informacij in končno ocenjevalno poročilo v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija.

(9)

Glede na gospodarske in finančne posledice izbruha COVID-19 za podjetja in za zagotovitev skladnosti s splošnim odzivom politike, ki ga je sprejela Komisija, zlasti v obdobju 2020–2021, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 651/2014 ustrezno spremeniti. Zlasti bi morala podjetja, ki so zaradi izbruha COVID-19 postala podjetja v težavah, po Uredbi (EU) št. 651/2014 ostati upravičena v omejenem obdobju. Enako se za podjetja, ki morajo zaradi izbruha COVID-19 začasno ali stalno odpustiti osebje, ne bi smelo šteti, da so prekršila svoje zaveze glede premestitev, podane pred y ob prejetju regionalne pomoči. Te izjemne določbe bi se morale uporabljati v omejenem obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021.

(10)

Uredbi (EU) št. 1407/2013 in (EU) št. 651/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki določa seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Družba Sciotec Diagnostic Technologies, GmbH, je 29. februarja 2012 v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (3) Komisijo obvestila o svoji nameri dati na trg „izvleček beljakovin iz prašičjih ledvic“ kot novo živilsko sestavino za uporabo v živilih za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Izvleček beljakovin iz prašičjih ledvic je bil zato vključen na seznam Unije novih živil.

(4)

Družba Dr. Health Care España, S.L., je 14. maja 2019 pri Komisiji vložila zahtevek za razširitev pogojev uporabe izvlečka beljakovin iz prašičjih ledvic v smislu člena 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283. Z navedenim zahtevkom je zaprosila, da se poleg trenutno odobrenih inkapsuliranih enterično obloženih peletov kot dovoljena oblika izvlečka beljakovin iz prašičjih ledvic za uporabo v živilih za posebne zdravstvene namene in v prehranskih dopolnilih vključijo tudi enterično obložene tablete.

(5)

Komisija ni zaprosila za mnenje Evropske agencije za varnost hrane, saj sprememba pogojev uporabe izvlečka beljakovin iz prašičjih ledvic kot novega živila, s katero se enterično obložene tablete vključijo kot dovoljena oblika izvlečka beljakovin iz prašičjih ledvic za uporabo v živilih za posebne zdravstvene namene in v prehranskih dopolnilih, ne bo spremenila učinkov tega odobrenega novega živila na zdravje ljudi.

(6)

Trenutno je najvišja dovoljena raven izvlečka beljakovin iz prašičjih ledvic kot novega živila, odobrenega za uporabo v inkapsuliranih enterično obloženih peletih v živilih za posebne zdravstvene namene in v prehranskih dopolnilih, 3 kapsule na dan, kar ustreza 12,6 mg izvlečka iz prašičjih ledvic na dan. Predlagana uporaba enterično obloženih tablet ne bo spremenila trenutne najvišje dovoljene ravni novega živila. Zato je primerno spremeniti oddelek seznama Unije o pogojih uporabe izvlečka beljakovin iz prašičjih ledvic, tako da se to novo živilo odobri za uporabo tudi v obliki enterično obloženih tablet z enako najvišjo dovoljeno ravnjo kot za že odobrene oblike njegove uporabe.

(7)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Pecorino del Monte Poro“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Pecorino del Monte Poro“ registrirati.

(3)

Italijanski organi so z dopisom z dne 20. januarja 2020 Komisijo obvestili, da je podjetje Cooperativa Fattoria della Piana Società Agricola, ki ima sedež na njihovem ozemlju, zakonito tržilo proizvod s prodajnim imenom „Pecorino Monteporo“, pri čemer je to ime neprekinjeno uporabljalo več kot pet let, ta zadeva pa je bila obravnavana v okviru nacionalnega postopka ugovora.

(4)

Ker podjetje Cooperativa Fattoria della Piana Società Agricola izpolnjuje pogoje iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi mu bilo treba zaradi zagotovitve prehodnega obdobja za zakonito uporabo prodajnega imena po njegovi registraciji odobriti prehodno obdobje treh let, kar bi podjetju omogočilo, da še naprej uporablja ime „Pecorino Monteporo“.

(5)

Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

(1)

Unija je vodilna svetovna proizvajalka vina. V tržnih letih od 2014/2015 do 2018/2019 je povprečna letna proizvodnja vina v Uniji znašala 167,6 milijona hektolitrov. Tržno leto za vinski sektor traja od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta. Unija predstavlja 45 % svetovnih vinorodnih območij, 65 % svetovne proizvodnje, 60 % svetovne potrošnje in 70 % izvoza v tretje države. Glede na obseg proizvodnje so v Uniji med prvimi petimi vinogradniškimi državami v padajočem vrstnem redu naslednje države: Italija, Francija, Španija, Nemčija in Portugalska.

(2)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja oseb, ki so jih uvedle države članice, se pridelovalci vinskega grozdja in proizvajalci vina soočajo z gospodarskimi motnjami, ki povzročajo finančne težave in težave z denarnim tokom.

(3)

Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, predelave in prevoza vinskega grozdja in vina.

(4)

Zaradi obveznega zaprtja restavracij, hotelov in barov ter odpovedi slovesnosti in praznovanj, kot so poroke, rojstni dnevi in poslovni dogodki v Uniji in tretjih državah, so se za več mesecev ustavile dejavnosti gostinskega in nastanitvenega sektorja ter sektorja priložnostne priprave in dostave hrane. Poleg tega so bili od marca 2020 v večini držav članic zelo moteni tudi turistični sektor in dejavnosti enološkega turizma, kot so pokušnje, sejmi in nakupi ter potrošnja pri viru.

(5)

Zato je prišlo do znatnih sprememb v vzorcih povpraševanja po vinu. Povpraševanje potrošnikov se je preusmerilo v domačo potrošnjo vina. Medtem ko so potrošniki povečali domačo potrošnjo nekaterih vinskih proizvodov, tako povečana domača potrošnja ni izravnala upada povpraševanja v gostinskem in nastanitvenem sektorju ter sektorju priložnostne priprave in dostave hrane.

(6)

Zaradi zaprtja restavracij in drugih gostinskih in nastanitvenih obratov so proizvajalci vina utrpeli zmanjšanje prometa. V Nemčiji so proizvajalci vina zaradi ustavitve prodaje restavracijam v prvem četrtletju leta 2020 izgubili 50 % prometa. Zmanjšala se je tudi prodaja specializiranim enotekam, ki pogosto tržijo vina višje kakovosti, in sicer za 23 %. Glede na ocene industrije za celotno Unijo se je zaradi zaprtja restavracij, barov in hotelov od začetka zapiranja restavracij sredi marca do konca maja 2020 količina prodanega vina zmanjšala za 30 %, vrednost pa se je zmanjšala za 50 % v primerjavi s prodajo pred zaprtjem.

(7)

Kljub nedavni sprostitvi nekaterih ukrepov in nekaterih omejitev gibanja, vključno s ponovnim odpiranjem restavracij ter gostinskih in nastanitvenih obratov, se ne pričakuje, da se bo položaj v naslednjih šestih mesecih normaliziral. Restavracije ter drugi gostinski in nastanitveni obrati bodo morali spoštovati ukrepe za omejevanje socialnih stikov, ki omejujejo število strank. Poleg tega v številnih državah članicah še vedno obstajajo nekatere omejitve glede velikosti družabnih srečanj, vključno z zasebnimi dogodki, kot so poroke, na katerih se vino tradicionalno uživa.

(8)

V svetovnem turizmu, ki naj bi v drugem četrtletju leta 2020 doživel 70-odstotni padec prometa, se prav tako ne pričakuje, da se bo v naslednjih šestih mesecih zadostno nadomestila izguba zaradi ustavljene potrošnje v restavracijah v obdobju, ko so veljale obsežne omejitve gibanja.

(9)

Na splošno se ocenjuje, da bo potrošnja vina v Uniji v tržnem letu 2019/2020 padla na 108 milijonov hektolitrov. To je skupno zmanjšanje potrošnje za več kot 8 % v tržnem letu 2019/2020 v primerjavi s povprečjem zadnjih 5 tržnih let.

(10)

Izvoz v tretje države je še posebej pomemben za vinski sektor Unije. Leta 2019 je izvoz znašal 12,1 milijarde EUR. Med pandemijo COVID-19 so na izvoz vplivali logistični izzivi in tudi zmanjšanje potrošnje zaradi omejitev gibanja, ki so bile uvedene tudi v tretjih državah. Izbruh pandemije COVID-19 na Kitajskem je povzročil znatno prezasedenost kitajskih pristanišč in drugod, pa tudi pogosteje (delno) preklicane plovbe, zaradi česar se je število kontejnerjev zmanjšalo, cene so se znatno povečale, izvozniki pa so morali odložiti pošiljanje svojih pošiljk. Poleg tega so na izvoz vina Unije že negativno vplivale povečane uvozne dajatve, ki so jih ZDA uvedle za uvoz nekaterih vin iz Unije. Od oktobra 2019 so ZDA, ki so glavni izvozni trg Unije, za mirna vina Unije uvedle 25-odstotne uvozne dajatve ad valorem.

(11)

Na splošno se pričakuje, da se bo izvoz vin Unije v tretje države v tržnem letu 2019/2020 zmanjšal za 14 % v primerjavi s prejšnjim tržnim letom in v primerjavi s povprečjem zadnjih petih tržnih let. V primerjavi z majem 2019 se je izvoz francoskih, italijanskih in španskih vin v tretje države maja 2020 znatno zmanjšal: izvoz francoskih vin v tretje države se je zmanjšal za 33 % v količini in za 55 % v vrednosti; izvoz italijanskih vin v tretje države se je zmanjšal za 22 % v količini in za 26 % v vrednosti; izvoz španskih vin v tretje države se je zmanjšal za 63 % v količini in za 43 % v vrednosti. Na podlagi istih referenčnih obdobij je bil zlasti prizadet izvoz penečih vin. Po ocenah vinarske industrije se je maja 2020 izvoz šampanjca v ZDA in na Kitajsko zmanjšal za 64 % v količini in za 55 % v vrednosti, izvoz prosecca v tretje države se je zmanjšal za 27 % v količini in 32 % v vrednosti, izvoz cave v tretje države pa se je zmanjšal za 40 % v količini in vrednosti.

(12)

Poleg tega so trenutno velike količine vina v skladiščih zaradi izjemnega pridelka 174,4 milijona hektolitrov v tržnem letu 2018/2019, s katerim so se začetne zaloge v tržnem letu 2019/2020 povečale za 14 % v primerjavi s tržnim letom 2018/2019. Neprodano vino bo treba skladiščiti.

(13)

Navedene okoliščine so privedle do opredelitve teh dogodkov kot obdobja hudega tržnega neravnovesja.

(14)

Da bi pridelovalcem vinskega grozdja in proizvajalcem vina pomagali najti ravnovesje v tem obdobju hudega tržnega neravnovesja, je primerno začasno za šest mesecev dovoliti sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij v sektorju proizvodnje vinskega grozdja in vina. Ti ukrepi vključujejo: (i) predelavo in obdelavo; (ii) skladiščenje; (iii) skupno promocijo; (iv) zahteve glede kakovosti in (v) začasno načrtovanje proizvodnje.

(15)

Takšni sporazumi in odločitve bi lahko vključevali na primer: (i) predelavo vina za druge namene, kot je destilacija vina v alkohol; (ii) ustvarjanje in iskanje skladiščnih zmogljivosti za povečanje količine vina, ki se uskladišči; (iii) spodbujanje potrošnje vina; (iv) skupno določanje zahtev glede kakovosti, ki bi omejevale trženje vin na tista, ki te zahteve spoštujejo, in (v) načrtovanje ukrepov za zmanjšanje količine za prihodnjo letino.

(16)

Vsak sporazum ali odločitev bi bilo treba začasno odobriti za šest mesecev. Prihajajoča trgatev za tržno leto 2020/2021, ki se začne avgusta 2020, in obdobje novoletnih praznovanj, ko se uživajo in izvažajo zlasti visokokakovostna vina in peneča vina, sta obdobji, v katerih lahko pričakujemo največji učinek navedenih ukrepov.

(17)

V skladu s prvim pododstavkom člena 222(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se odobritev izda pod pogojem, da ne ogroža delovanja notranjega trga ter so sporazumi in odločitve namenjeni izključno stabilizaciji sektorja. Ti posebni pogoji izključujejo sporazume in odločitve, ki neposredno ali posredno povzročajo delitev trgov, diskriminacijo na podlagi državljanstva ali določanje cen. Če sporazumi in odločitve ne izpolnjujejo teh pogojev ali ne izpolnjujejo več teh pogojev, se za te sporazume in odločitve uporablja člen 101(1) Pogodbe.

(18)

Odobritev iz te uredbe bi morala zajemati ozemlje Unije, saj je hudo tržno neravnovesje skupno celotni Uniji.

(19)

Da bi lahko države članice ocenile, ali sporazumi in odločitve v zvezi s proizvodnjo vinskega grozdja in vina ne ogrožajo delovanja notranjega trga in so namenjeni izključno stabilizaciji vinskega sektorja, bi bilo treba pristojnim organom države članice, vključno z njenimi organi za konkurenco, ki ima največji delež ocenjenega obsega proizvodnje vinskega grozdja in vina, ki ga zajemajo navedeni sporazumi ali odločitve, predložiti informacije o sklenjenih sporazumih in sprejetih odločitvah, o obsegu proizvodnje vinskega grozdja in vina ter obdobju, ki ga zajemajo.

(20)

Zaradi hudega tržnega neravnovesja, potrebe po upoštevanju obstoječih zalog vina, upada potrošnje in izgube izvoznih trgov ter zaradi pomoči vinskemu sektorju pri okrevanju v obdobju sproščanja omejitev zaradi COVID-19, vključno v obdobju do novoletnih praznovanj in po njem, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi.

(21)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s postopkom iz členov 19 do 22 Uredbe (EU) 2018/1877 mora Komisija do 15. junija 2020 predstaviti predlog, v katerem določi (a) znesek drugega obroka prispevka za leto 2020 in (b) spremenjeni letni znesek prispevka za leto 2020, v primerih, ko letni znesek odstopa od dejanskih potreb.

(2)

V skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2018/1877je Evropska investicijska banka (EIB) Komisiji 8. aprila 2020 sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja.

(3)

Člen 20(1) Uredbe (EU) 2018/1877določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih evropskih razvojnih skladih (ERS). Zato bi bilo treba pozvati k vplačilu sredstev v sklopu 10. Evropskega razvojnega sklada (10. ERS) za EIB ter 11. Evropskega razvojnega sklada (11. ERS) za Komisijo.

(4)

Člen 55 Uredbe (EU) 2018/1877določa, da se prispevki držav članic, navedeni v točki (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: notranji sporazum), zmanjšajo za zneske iz projektov v okviru 10. ERS ali iz drugih prejšnjih ERS, za katere v skladu s členom 1(3) Notranjega sporazuma niso bile prevzete obveznosti ali ki so se sprostili v skladu s členom 1(4) Notranjega sporazuma, razen če Svet soglasno odloči drugače.

(5)

Svet je s Sklepom (EU) 2019/1800 (3) dne 24. oktobra 2019 na podlagi predloga Komisije sprejel sklep, ki določa letni znesek prispevkov držav članic v ERS za leto 2020, in sicer v višini 4 400 000 000 EUR za Komisijo in v višini 300 000 000 EUR za EIB –

(1)

SPČN2 svoje dejavnosti izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 558/2014.

(2)

V skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725 bi morale omejitve pri uporabi členov 14 do 22, 35 in 36 ter člena 4 navedene uredbe, če njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 22, temeljiti na notranjih pravilih, ki jih sprejme SPČN2, kadar ne temeljijo na pravnih aktih, sprejetih na podlagi Pogodb.

(3)

Ta notranja pravila, vključno z določbami o oceni potrebnosti in sorazmernosti omejitve, se ne bi smela uporabljati, kadar pravni akt, sprejet na podlagi Pogodb, določa omejitev pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(4)

SPČN2 lahko v okviru svojega upravnega delovanja izvaja upravne preiskave, disciplinske postopke, predhodne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se prijavijo uradu OLAF, obravnava primere žvižgaštva, (uradne in neuradne) postopke v zvezi z nadlegovanjem ter notranje in zunanje pritožbe, opravlja notranje revizije, izvaja preiskave, ki jih opravi pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, in interne preiskave v zvezi z (informacijsko-tehnološko) varnostjo.

(5)

SPČN2 obdeluje več vrst osebnih podatkov, vključno z zanesljivimi podatki („objektivni“ podatki, kot so identifikacijski podatki, kontaktni podatki, podatki o poklicni dejavnosti, upravni podatki, podatki, prejeti iz posebnih virov, podatki o elektronski komunikaciji in podatki o prometu) in nezanesljivimi podatki („subjektivni“ podatki, povezani s primerom, kot so utemeljitev, vedenjski podatki, ocene, podatki o učinkovitosti in vodenju ter podatki, povezani s predmetom postopka ali dejavnosti oziroma omenjeni v zvezi z njim) (4).

(6)

SPČN2, ki ga zastopa izvršni direktor, deluje kot upravljavec podatkov ne glede na nadaljnje prenose vloge upravljavca znotraj SPČN2, da se upoštevajo operativne pristojnosti za posebne postopke obdelave osebnih podatkov.

(7)

Osebni podatki so varno shranjeni v elektronskem okolju ali na papirju, pri čemer so zagotovljeni zahtevani zaščitni ukrepi za preprečevanje nezakonitega dostopa ali prenosa podatkov osebam, ki nimajo zakonite pravice dostopa do takih podatkov. Osebni podatki, ki se obdelujejo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno in primerno za namene, za katere se obdelujejo, za obdobje, določeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu osebnih podatkov ali evidencah SPČN2.

(8)

Notranja pravila bi se morala uporabljati za vse postopke obdelave, ki jih SPČN2 izvaja pri opravljanju upravnih preiskav, disciplinskih postopkov, predhodnih dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se prijavijo uradu OLAF, postopkov v zvezi z žvižgaštvom, (uradnih in neuradnih) postopkov za primere nadlegovanja, obravnavanju notranjih in zunanjih pritožb, opravljanju notranjih revizij, preiskav s strani pooblaščene osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725 ter preiskav v zvezi z (informacijsko-tehnološko) varnostjo, ki se izvajajo interno ali z zunanjim sodelovanjem (npr. CERT-EU).

(9)

Notranja pravila bi se morala uporabljati za postopke obdelave, izvedene pred začetkom navedenih postopkov, med temi postopki in med spremljanjem nadaljnjih ukrepov v zvezi z izidom teh postopkov. Uporabljati bi se morala tudi za kakršno koli pomoč in sodelovanje, ki ju SPČN2 zagotavlja nacionalnim organom in mednarodnim organizacijam zunaj svojih upravnih preiskav.

(10)

Kadar se uporabljajo ta notranja pravila, mora SPČN2 predložiti utemeljitve, v katerih pojasni, zakaj so omejitve nujno potrebne in sorazmerne v demokratični družbi ter da spoštujejo bistvo temeljnih pravic in svoboščin.

(11)

V tem okviru mora SPČN2 med navedenimi postopki v največji možni meri ter ob polnem upoštevanju zadevne zakonodaje in smernic spoštovati temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pravice v zvezi s pravico do zagotavljanja informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa in omejitve obdelave, pravico do sporočila posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov ali do zaupnosti sporočil, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725.

(12)

Vendar se lahko zgodi, da mora SPČN2 omejiti zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in druge pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da zaščiti zlasti lastne preiskave, preiskave in postopke drugih javnih organov ter pravice drugih oseb, ki so povezane s preiskavami ali drugimi postopki.

(13)

SPČN2 lahko tako informacije omeji, da zaščiti preiskavo ter temeljne pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(14)

SPČN2 bi moralo redno spremljati, ali še veljajo pogoji, ki upravičujejo omejitev, in to omejitev odpraviti, če ti pogoji ne veljajo več.

(15)

Upravljavec bi moral pooblaščeno osebo za varstvo podatkov obvestiti ob odlogu in med revizijami –