(1)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončna protidampinška dajatev na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: Rusija) (v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevni državi), uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 360/2014 (2) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: prejšnja preiskava v zvezi s pregledom).

(2)

Ukrepi so uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 31,2 % na uvoz iz LRK, z izjemo družb Erdos Xijin Kuangye Co. (15,6 %) in Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co. (29,0 %), ter v višini 22,7 % na uvoz iz Rusije, z izjemo družbe Bratsk Ferroalloy Plant (17,8 %).

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek za pregled je 3. januarja 2019 vložilo združenje Euroalliages (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje fero-silicija v Uniji.

(5)

Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(6)

Po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, je bilo ugotovljeno, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je Komisija začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom fero-silicija s poreklom iz LRK in Rusije v Unijo. Obvestilo o začetku je 2. aprila 2019 objavila v Uradnem listu Evropske unije (4) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v LRK in Rusiji, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku preiskave in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih proizvajalcev Unije na podlagi največjega obsega proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb.

(12)

Končni vzorec proizvajalcev Unije je predstavljal več kot 90 % celotnega ocenjenega obsega proizvodnje v Uniji. Komisija je sklenila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(13)

Komisija je zaradi potencialno velikega števila nepovezanih uvoznikov, udeleženih v postopku, v fazi začetka nameravala razumno omejiti število nepovezanih uvoznikov, ki se preiskujejo, in sicer z izbiro vzorca v skladu s členom 17 osnovne protidampinške uredbe.

(14)

Ker se na vprašalnik za izbor vzorca, priložen obvestilu o začetku, ni odzval noben nepovezani uvoznik, se je Komisija odločila, da ne bo izvedla vzorčenja nepovezanih uvoznikov.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, iz LRK in Rusije pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(16)

Poleg tega je Komisija misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji in misijo Ruske federacije pri Evropski uniji pozvala, naj opredelita morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavita stik z njimi.

(17)

Obrazec za vzorčenje je vrnila ena kitajska družba, ki je navedla, da proizvaja fero-silicij in ga prodaja v Unijo.

(18)

Obrazec za vzorčenje je vrnila tudi ena ruska zainteresirana stran, vendar je navedla, da ne proizvaja fero-silicija, kot je opredeljen v obvestilu o začetku. Javila sta se dva znana ruska proizvajalca izvoznika, vendar nista vrnila obrazca za vzorčenje.

(19)

Izvodi vprašalnikov so bili ob začetku postopka na voljo na spletišču GD za trgovino.

(20)

Komisija je dopise poslala štirim vzorčenim proizvajalcem Unije. Komisija je vprašalnike poslala tudi kitajski družbi iz uvodne izjave 17 in obema ruskima proizvajalcema izvoznikoma iz uvodne izjave 18 ter jih pozvala, naj izpolnijo prejeti vprašalnik.

(21)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje proizvajalci Unije in en uporabnik.

(22)

Kitajska družba iz uvodne izjave 17 je Komisijo po prejemu vprašalnika obvestila, da je dejansko trgovec in ne proizvajalec. Zato je bila obveščena, naj vprašalnika ne izpolni. Ruska proizvajalca izvoznika iz uvodne izjave 18 sta odgovorila, da sta se zaradi okoliščin na trgu odločila, da vprašalnika ne bosta izpolnila niti predložila. Ob tem sta navedla še, da želita sodelovati „pri vseh drugih vidikih preiskave […]“. Ta proizvajalca izvoznika sta pridobila status zainteresirane strani, vendar sta se štela za nesodelujoča, saj nista nikoli predložila izpolnjenega obrazca za vzorčenje niti poskušala odgovoriti na vprašalnik, ki se uporablja za proizvajalca izvoznika. Po dokončnem razkritju sta zadevni strani nasprotovali odločitvi Komisije, da ju šteje za nesodelujoči, in navedli, da bi morala Komisija ne le ustrezno proučiti omejen obseg delnih informacij, ki sta jih predložili v pisnih stališčih, ampak jih tudi preveriti. Ta trditev je bila zavrnjena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189 v nadaljevanju.

(23)

Zato v preiskavi niso sodelovali niti proizvajalci iz LRK niti proizvajalci iz Rusije.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci Unije:

(25)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija menila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi z LRK na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(26)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku proizvajalce iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Informacij, zahtevanih v Prilogi III, ni predložil noben proizvajalec izvoznik ali proizvajalec.

(27)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile potrebne za preiskavo, je v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Kitajska vlada vprašalnika ni izpolnila.

(28)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala še, naj v 37 dneh po datumu objave navedenega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenih stališč ali dodatnih dokazov.

(29)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(30)

Komisija je 24. junija 2019 izdala prvo obvestilo k spisu (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila tri možne reprezentativne države: Brazilijo, Rusijo in Turčijo.

(31)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija je pripombe prejela le od vložnika.

(32)

Komisija je te pripombe obravnavala v drugem obvestilu z dne 15. oktobra 2019 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih). Oblikovala je tudi seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovila, da je Brazilija v tej fazi najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe. Pripomb ni prejela.

(33)

Izdelek, ki se pregleduje, je isti kot v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer fero-silicij, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz LRK in Rusije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(34)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imata fero-silicij, ki se proizvaja in prodaja na domačih trgih v Rusiji, LRK in reprezentativni državi, ter fero-silicij, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe.

(35)

Zato se ta izdelka štejeta za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK ali Rusije po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Proizvajalci izvozniki torej niso predložili odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki tudi niso proučili dokazov iz spisa zadeve, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije z naslovom Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the Purposes of Trade Defense Investigations (Znatna izkrivljanja v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite) (5) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), niti dodatnih dokazov, ki jih je zagotovil vložnik, iz katerih je razvidno, da je na take cene in stroške vplivalo znatno posredovanje države. Komisija se je zato odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(38)

Komisija je kitajske organe obvestila o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Pripomb ni prejela.

(39)

Na navedeni podlagi so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, informacijah v predložitvah zainteresiranih strani, skupaj z drugimi viri informacij, kot so trgovinska statistika o uvozu in izvozu (Eurostat in Global Trade Atlas) ter statistični podatki neodvisnih ponudnikov informacij za oblikovanje cen, novice, podatki, analize in konference za železarsko in jeklarsko industrijo, kot sta družbi Metal expert (6) in AlloyConsult (7).

(40)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, v preiskavi ni sodeloval noben ruski proizvajalec izvoznik. Proizvajalca izvoznika torej nista predložila izpolnjenih vprašalnikov. Komisija je prejela pripombe ruske vlade in dveh proizvajalcev izvoznikov.

(41)

Ker sta se ruska proizvajalca izvoznika štela za nesodelujoča, je Komisija rusko vlado in oba proizvajalca izvoznika iz uvodne izjave 18 obvestila, da namerava uporabiti dejstva, razpoložljiva v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Ruska proizvajalca izvoznika sta odgovorila, da razumeta možne posledice, ruska vlada pa se ni odzvala s pripombami.

(42)

Na navedeni podlagi so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, predložitvah zainteresiranih strani, skupaj z drugimi viri informacij, kot so trgovinska statistika o uvozu in izvozu (Eurostat in Global Trade Atlas) ter statistični podatki s specialističnih spletišč, kot je spletišče družbe Metal Expert, in neodvisna strokovna poročila, kot je poročilo družbe AlloyConsult.

(43)

Statistični podatki Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bilo iz LRK v Unijo uvoženih 3 587 ton fero-silicija, kar je pomenilo približno 0,5 % celotne potrošnje Unije. Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(44)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(45)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajskih organov in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(46)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(47)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ocena obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. Splošna ocena obstoja izkrivljanja lahko upošteva tudi splošne razmere v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi dajejo znatne pristojnosti za poseganje v tržne sile, kar kaže, da cene in stroški niso rezultat sil prostega trga.

(48)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(49)

Komisija je v skladu s to določbo izdala poročilo. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. V zvezi s tem in glede na pomanjkanje sodelovanja v tem primeru se je Komisija opirala na poročilo, ki opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno s specifičnimi izkrivljanji pri ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) in v nekaterih sektorjih (kot so sektor aluminija, jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave.

(50)

Skupaj z zahtevkom so bili predloženi dodatni dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj v smislu zgoraj navedenega člena 2(6a)(b), s temi je dopolnjeno tudi poročilo.

(51)

Vložnik je predložil študijo o kitajskem trgu železovih zlitin (tudi fero-silicija), ki jo je naročil. V študiji je bilo ugotovljeno, da na kitajsko industrijo železovih zlitin močno vpliva vlada, saj se ta vanjo samovoljno vmešava, in sklenjeno, da kitajske družbe v tej industriji „delujejo v izkrivljenem tržnem okolju, v katerem ni dovoljena konkurenca, ki bi strukturirala domači trg in ga prilagodila globalnim trgom.“ Navedena študija je bila na začetku preiskave vključena v spis preiskave (8). Nobena zainteresirana stran, vključno s kitajsko vlado in proizvajalci izvozniki, ni predložila pripomb na to študijo.

(52)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih, zlasti kitajski zakonodaji, objavljenih uradnih kitajskih političnih dokumentih, poročilih, ki so jih objavile mednarodne organizacije, in študijah/člankih priznanih akademikov, izrecno navedenih v poročilu. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(53)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 37, kitajska vlada prejetega vprašalnika ni izpolnila. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, proizvajalci izvozniki niso sodelovali, proizvajalca izvoznika, ki sta pridobila status zainteresirane strani, pa nista predložila dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze, ki jih je predložil vložnik, o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru.

(54)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje v LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (9). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (10).

(55)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[S]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „Glavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske.“ (11) To kaže na nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. Ta nadzor je neločljivo povezan s kitajskim sistemom in presega okvir razmer, ki so običajne v drugih državah, kjer vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(56)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (12). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem ter raven zakonodajnega okolja.

(57)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek (iv) v nadaljevanju) (13).

(58)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomske prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek (vii) v nadaljevanju) (14). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni kot bančni sektor, so institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in komunistične partije (15).

(59)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (16). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (17).

(60)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (18).

(61)

Na tej podlagi posredovanja države in prevladujočega državnega lastništva v kitajskem ekonomskem modelu predstavljajo družbe v državni lasti bistven delež kitajskega gospodarstva. Vlada in KKP ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v družbah v državni lasti. Država (in v številnih pogledih KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih družbah v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh družbah. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in družbami v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih družb v državni lasti in partijskih celic v družbah (glej tudi oddelek (iii)) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju družb v državni lasti (19). Po drugi strani pa imajo družbe v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki jim prinaša številne ekonomske ugodnosti, zlasti pa jih ščiti pred konkurenco in jim omogoča preferencialen dostop do ustreznih vložkov, vključno s finančnimi sredstvi (20).

(62)

Kitajska vlada ohranja določeno stopnjo državnega lastništva v sektorju fero-silicija. Čeprav je v LRK industrija fero-silicija zelo razdrobljena, saj je veliko manjših proizvajalcev, sta največja proizvajalca fero-silicija družbi Erdos Metalurgy Group in Erdos Xijin Kuangye Co., Ltd, ki pomenita več kot 10 % kitajskih zmogljivosti za proizvodnjo fero-silicija (21) in proizvajata približno dvojno količino potrošnje Unije, družbi v državni lasti.

(63)

Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad družbami v sektorju fero-silicija, so podrobneje opredeljeni v oddelku (iii) v nadaljevanju.

(64)

Analiza nadzora politik in navodil države v tem sektorju je v oddelkih (iii) in (iv) v nadaljevanju. Visoka raven državnega nadzora in poseganja države v sektor fero-silicija, kot je opisano v nadaljevanju, tudi zasebnim proizvajalcem preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami.

(65)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da na trgu za fero-silicij v LRK delujejo predvsem družbe, ki so v lastništvu, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali delujejo po navodilih kitajske vlade.

(66)

Poleg tega, da kitajska vlada prek družb v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (22), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (23)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v družbah v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (24). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v zadevnih družbah (25). Ta pravila se na splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, tudi v sektorju fero-silicija. Zato je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo tudi za proizvajalce fero-silicija in dobavitelje vložkov za te proizvajalce.

(67)

V sektorju fero-silicija so tesne povezave med postopki odločanja kitajskih družb, dejavnih v sektorju, in državo, zlasti KKP. Z vidika oseb se strukture partije prekrivajo z upravnimi organi v številnih kitajskih proizvajalcih fero-silicija. Številni primeri potrjujejo prisotnost države v družbah, zlasti vlogo organizacij KKP (26):

(68)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje (glej tudi oddelek (vii) v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (27).

(69)

Na podlagi navedenega se sklene, da prisotnost države v družbah v sektorju fero-silicija ter v finančnem sektorju in drugih sektorjih vložkov v povezavi z okvirom, opisanim v oddelku (ii) in v naslednjih oddelkih, kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(70)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna vlada. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (28).

(71)

Komisija za nacionalni razvoj in reforme je objavila triletni akcijski načrt za krepitev ključnih kompetenc predelovalne industrije (2018–2020), ki je pozival k pospešitvi industrializacije naprednih kovinskih in nekovinskih ključnih materialov. Načrt določa, da „[…] je treba še bolj uresničiti duh 19. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske ter odločitve in izvajanje centralne vlade v zvezi z izgradnjo moči predelovalne industrije, pospešitvijo inteligentizacije, zelenjenja in servisiranja predelovalne industrije, močno okrepiti ključno konkurenčnost predelovalne industrije ter spodbujati pospešitev kitajske predelovalne industrije v okviru vrhunske globalne vrednostne verige.“

(72)

MIIT je objavilo številne zahteve za industrijo v zvezi z odprtjem, prilagoditvijo ali razvojem med drugim sektorja fero-silicija (29). Natančneje, omenja zahteve v zvezi z opremo, ki jo je treba vgraditi, porabo energije in količnik porabe vode. MIIT predvideva še, da morajo novi (reformni, razširitveni) načrti za železove zlitine izpolnjevati zahteve nacionalnih in provincijskih (okrožnih, občinskih) veljavnih območnih načrtov, regionalnih načrtov, načrtov za razvoj industrije, načrtov za razvoj mest, celovitih načrtov za urbano okolje, načrtov uporabe zemljišč, načrtov za varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij, načrtov za varovanje okolja in preprečevanje onesnaževanja itd.

(73)

Komisija je ugotovila tudi, da vlada močno posega v surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo fero-silicija. Večina komponent, ki se uporabljajo za proizvodnjo fero-silicija, je narejenih iz surovin, ki so na kitajskem trgu predmet močnega posredovanja kitajske vlade (30), vključno s premogom, kremenom, koksom in apnencem.

(74)

Premog, kremen in apnenec so omenjeni v 13. petletnem načrtu za mineralne vire, v katerem je poudarjena pomembnost rudarskega sektorja in varnosti oskrbe z rudninami za industrijo. V skladu z načrtom so, odkar je LRK leta 2008 začela pomembno vlagati v geološke raziskave (800 milijard RMB), naložbe v osnovna sredstva v rudarskem sektorju znašale več kot 9 bilijonov RMB, izkop rude pa je znašal več kot 70 milijard ton (31).

(75)

Januarja 2017 je kitajska vlada uvedla nov sistem vladnega poseganja v cene premoga. Obvestilo o izdaji memoranduma o boju proti nenormalnemu nihanju cen na trgu premoga, ki so ga skupaj izdali komisija za nacionalni razvoj in reforme, kitajsko združenje premogovniške industrije, kitajski svet za elektriko ter kitajsko združenje železarske in jeklarske industrije, določa mehanizem za omejitev nihanj cen premoga (32).

(76)

Kitajska vlada je uvedla izvozne omejitve za določene surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji fero-silicija, kar je imelo učinek izkrivljanja na trgu. Omejitve so bile v obliki neavtomatskih postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj za koks ter izvoznih dajatev za koksni premog, surovo železo in kovinske odpadke in ostanke (33).

(77)

Električna energija je pri proizvodnji fero-silicija ključni dejavnik za določitev cene. Nekatera podjetja v sektorju fero-silicija ustvarjajo prihodke iz prodaje presežka električne energije industrijskim porabnikom in stanovanjskim objektom (34). Vendar zaradi zelo različnih stopenj samooskrbe z električno energijo in nejasne dobičkonosnosti zunanje prodaje električne energije ni mogoče natančno ugotoviti, ali so subvencije za ceno električne energije zagotovljene, da bi se znižal strošek električne energije kot vložka pri proizvodnji ali da bi zapolnila vrzel med precej nizkimi prodajnimi cenami in visokim stroškom proizvodnje. Enako je mogoče trditi za subvencije za kritje stroškov ogrevanja. Metalurška podjetja, kot so proizvajalci jekla in železovih zlitin, obsežno ponovno uporabljajo odpadno toploto, kitajska vlada pa od njih zahteva razširitev zmogljivosti za sinergijsko izkoriščanje virov na tem področju in jo tudi subvencionira.

(78)

Nadzorne organizacije lokalne vlade so različne proizvajalce fero-silicija prepoznale kot podjetja za visoko in novo tehnologijo, zaradi česar je zanje veljala znižana, 15-odstotna stopnja davka na dohodek podjetij, na primer: družba Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd prek podružnice Qinghai Baitong High Purity Material Development Co. in družba Inner Mongolia Junzheng Energy & Chemical Group Co., Ltd., sta ta ukrep koristili v letih 2013–2015 oziroma 2012–2017 (35).

(79)

Leta 2015 sta ministrstvo za finance in državna davčna uprava izdala katalog izdelkov in storitev s sinergijskim izkoriščanjem virov, za katere veljajo ugodnosti za DDV. Za prihodke od prodaje izdelkov iz kataloga veljajo olajšave davka na dohodek podjetij. Če provincijski organi potrdijo, da izdelek spada v katalog, podjetje, ki izdelek proizvaja, plača davek na dohodek le za 70 % ustreznih prihodkov od prodaje. To shemo davčnih ugodnosti je izkoristilo več večjih proizvajalcev fero-silicija. V letih 2016 in 2017 so shemo koristile vse podružnice družbe Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd (36). Družba Inner Mongolia Junzheng Energy & Chemical Group Co., Ltd. je ta ukrep koristila od 1. januarja 2009, pri čemer je podjetje dobilo povrnjenih 50 % DDV, plačanega za prodajo električne energije (37).

(80)

Zato je bilo ugotovljeno, da ima kitajska vlada vzpostavljenih več javnih politik, ki vplivajo na sile prostega trga na področju proizvodnje fero-silicija, vključno s surovinami, ki se uporabljajo v navedenem sektorju. Taki ukrepi preprečujejo normalno delovanje trga.

(81)

V skladu z informacijami v spisu se za kitajski stečajni sistem zdi, da nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot sorodna zakonodaja v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (38).

(82)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (39). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (40). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (41).

(83)

Zato se zdi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih družb ter v povezavi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK. Ta zakonodaja se uporablja tudi za sektor fero-silicija, vključno s proizvajalci izvozniki izdelka, ki se pregleduje.

(84)

Ministrstvo za mednarodno trgovino je razsodilo naslednje: „Zaradi zelo velikega vpletanja vlade na trg pravic do uporabe zemljišč ter obširnega in dokumentiranega odstopanja od dovoljenih metod oblikovanja cen zemljišč in njihovega dodeljevanja se nakup pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem ne izvaja v skladu s tržnimi načeli“ (ZDA, Ministrstvo za mednarodno trgovino, 2008, str. 16).

(85)

Poročilo družbe Think!Desk, priloženo zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, jasno navaja, da kitajska zakonodaja in predpisi pravice do uporabe zemljišč obravnavajo kot politično orodje, saj je centralna vlada LRK zagotavljanje zemljišč pod ugodnimi pogoji opredelila kot legitimno spodbudo za udeležbo podjetij v združitvah in prevzemih (42). Ugodna obravnava pravic do uporabe zemljišč je bila potrjena v dokumentu z naslovom The Several Opinions on Further Strengthening Energy Conservation and Emissions Reduction and Accelerate the Structural Adjustment of the Steel Industry (Mnenja o nadaljnji izboljšavi varčevanja z energijo in zmanjševanja emisij ter pospešitvi strukturne prilagoditve jeklarske industrije) (GOSC 2010). Področje uporabe zemljišč se lahko na podlagi politik lokalne vlade uporablja za spodbujanje združitev in prevzemov v sektorju železovih zlitin. Leta 2013 je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo z usmerjevalnimi mnenji o pospešitvi spodbujanja združitev in prevzemov podjetij v ključnih industrijah zahtevalo, naj lokalni spodbujevalni ukrepi za združitve in prevzeme vključujejo določbe o upravljanju zemljišč. Med letoma 2012 in 2017 je več proizvajalcev železovih zlitin skupaj prejelo 98,7 milijona RMB v obliki subvencij za uporabo zemljišč.

(86)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju fero-silicija, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(87)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (43). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (44). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (45). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(88)

Nič v spisu te preiskave ni pokazalo, da za sektor fero-silicija ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Dejansko se zdi, da tudi na sektor fero-silicija vpliva izkrivljanje stroškov plač, in sicer tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot posredno (pri dostopu do kapitala ali proizvodnih sredstev družb, za katere velja v LRK isti delovni sistem).

(89)

V poročilu družbe Think!Desk, ki ga je predložil vložnik, je bilo navedeno, da se občinske uprave močno zavzemajo za izboljšanje človeškega kapitala in preprečitev izgub delovnih mest. Podjetja, ki so za svoje zaposlene več let plačevala obvezne prispevke za socialno varnost in ki izpolnjujejo več drugih meril, lahko za obveznosti sklada socialne varnosti dobijo finančno pomoč. V poročilu je navedeno, da so lokalni organi z rednimi plačili neposredno subvencionirali obstoječa delovna mesta ter celo krile življenjske stroške najetih migrantskih delavcev in študentov/dijakov na delovni praksi. Bilo je tudi več transakcij za podporo usposabljanja zaposlenih in spodbujanje razvoja talentov. Nekateri lokalni organi so zagotovili tudi delno nadomestilo za prispevke za socialno varnost, ki jih podjetja plačujejo za zaposlene (46).

(90)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so bili v sektorju fero-silicija, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, stroški plač izkrivljeni.

(91)

Za dostop družb v LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(92)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (47), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske upravičenosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (48), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (49). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (50).

(93)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, morda nanašajo različni pravni instrumenti, ustrezni dokazi kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna (51). Ugotovitve v prejšnjih preiskavah trgovinske zaščite so prav tako privedle do enakega sklepa (52).

(94)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (53).

(95)

Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo podjetjem v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(96)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedavni porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(97)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(98)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane zombi družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(99)

Kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil v LRK v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanja, ki so rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(100)

Nič v spisu te preiskave ni pokazalo, da proizvajalci fero-silicija in/ali dobavitelji surovin in drugih vložkov nimajo koristi od tega finančnega sistema. Nasprotno pa je v poročilu družbe Think!Desk, ki ga je predložil vložnik, navedeno, da je družba Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd., koristila finančne operacije, ki niso združljive s trgom, ki sta jih zagotovili Kitajska izvozno-uvozna banka (v celoti v lasti države) in Kitajska razvojna banka (v celoti v lasti države).

(101)

Kitajski proizvajalci fero-silicija so koristili zagotavljanje subvencioniranih obrestnih mer za posojila, ki del kreditnega tveganja prenaša na finančne institucije in jih zadolži za spremljanje korporativne (finančne) uspešnosti. Ker udeležba vlade in dejavnosti posredništva jasno pomenijo pomoč države, je domnevno zmanjšanje kreditnega tveganja okrepilo pogajalski položaj dolžnikov pri določanju pogojev. Po navedbah poročila družbe Think!Desk sta ta ukrep koristili družbi Ningxia Shengyan Group in Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd (54)..

(102)

V poročilu je navedeno, da je politika spodbujanja izvoza sestavni del splošnega okvira industrijske politike. Kitajska vlada selektivno spodbuja izvoz določene visoke tehnologije ter blaga in storitev z visoko dodano vrednostjo. V zadnjih letih je precejšnjo pomoč prejel tudi izvoz industrijskih storitev in tehnologije. Na primer družba Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd. je prejela sredstva za vzpostavitev skupnih storitvenih platform za zunanjo trgovino.

(103)

Finančna pomoč izvoznikom je bila tudi v obliki subvencij za zunanjo trgovino. Ta plačila naj bi spodbujala, pospešila ali nagradila izvoz. Tako je družba Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd. prejela sredstva za vzpostavitev skupnih storitvenih platform za zunanjo trgovino, za inovativen razvoj ter spremembo in nadgradnjo zunanje trgovine in za razvoj zunanje trgovine (55).

(104)

Določeni proizvajalci fero-silicija so prejeli precejšnja sredstva za znižanje stroškov prevoza (56). To je še posebej pomembno, saj so obrati v neobalnih regijah, daleč proč od priobalnih gospodarskih središč. Finančna pomoč kitajske vlade v tem smislu ima obliko subvencij za cene prevoza, ki podjetjem nadomestijo del nastalih stroškov. Ima tudi obliko subvencij za izgradnjo infrastrukture, predvsem za gradnjo namenskih železniških prog, ki tovarniškim obratom omogočajo neposredno povezavo z nacionalnim železniškim omrežjem. Družba Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd. je pridobila sredstva za izgradnjo posebnih železniških prog, ki družbi pri prevozu blaga na mednarodne trge omogočajo prihranke časa in stroškov (57).

(105)

Kitajsko industrijsko politiko na področju tehnoloških inovacij usmerja nacionalni srednje- in dolgoročni načrt za razvoj znanosti in tehnologije (2006–2020) (Državni svet 2005b). V okviru tega je proizvajalec fero-silicija Ningxia Shengyan Group prejel subvencije za izvajanje nalog raziskav in razvoja, opredeljenih v nacionalnem načrtu podpore za znanost in tehnologijo (58).

(106)

Nekateri proizvajalci fero-silicija so za odstranitev zastarelih zmogljivosti s trga prejeli finančno podporo za odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Ta ukrep sta koristili družbi Inner Mongolia Junzheng Energy & Chemical Group Co. in Ningxia Shengyan Group (59).

(107)

Kitajska vlada je poskušala vplivati na geografsko postavitev industrije. To pomeni, da bi težka industrija morala zapustiti mestna območja in se preseliti v namenske industrijske cone. To sicer prispeva k ciljem mest v zvezi z varstvom okolja in zmanjšuje onesnaževanje na gosto poseljenih območjih, a preselitev podjetjem tudi na različne načine pomaga, vključno z radodarnimi naložbenimi spodbudami, davčnimi olajšavami, denarnimi izplačili in subvencioniranimi posojili. Skupina Inner Mongolia Eerduosi Resources Co., Ltd., ki proizvaja fero-silicij, je prejela subvencije za preselitev obrat (60).

(108)

Proizvajalec fero-silicija Ningxia Shengyan Group je prejel subvencije za uporabo zemljišč (61).

(109)

Zato sta ta podpora in splošno znatno poseganje države v zgoraj opisani finančni sistem močno prizadela tržne razmere na vseh ravneh.

(110)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so imeli proizvajalci fero-silicija dostop do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(111)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanja, opisana v poročilu, niso omejena na noben določen sektor industrije. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih (i) do (iv) (uvodne izjave 54 do 80) in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja za opis proizvodnih dejavnikov, kot je navedeno zgoraj v oddelkih (v) do (vii) in delu B poročila.

(112)

Za proizvodnjo fero-silicija so potrebni številni vložki. Ko proizvajalci fero-silicija kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(113)

Posledica tega je, da se domače prodajne cene fero-silicija ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada in druge zainteresirane strani v tej preiskavi niso predložile nobenih dokazov niti protiargumentov.

(114)

Analiza iz oddelkov (i) do (viii) zgoraj, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v lastno gospodarstvo na splošno ter v sektor fero-silicija (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na navedeni podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov iz LRK je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(115)

Komisija je zato oblikovala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da niso bile navedene nobene trditve, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(116)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(117)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 do 32, je Komisija za spis izdala dve obvestili o virih za določitev normalne vrednosti (prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 24. junija 2019 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 15. oktobra 2019, ki je obravnavalo pripombe, prejete na prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih). V drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je zainteresirane strani obvestila o svoji odločitvi, da je v obravnavanem primeru kot reprezentativna država primerna Brazilija.

(118)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija za države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, opredelila Argentino, Brazilijo, Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Rusijo, Južno Afriko in Turčijo, Svetovna banka torej vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(119)

Na to obvestilo v zvezi s stopnjo gospodarskega razvoja ni prejela nobenih pripomb.

(120)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da je znano, da se izdelek, ki se pregleduje, proizvaja v Argentini, Braziliji, Kolumbiji, Maleziji, Mehiki, Rusiji, Južni Afriki in Turčiji. Vložnik je v svojih pripombah na navedeno obvestilo opozoril, da Turčija ne proizvaja fero-silicija.

(121)

Komisija je trditev preverila in ugotovila, da opredeljeni turški proizvajalec v obdobju preiskave res ni proizvajal fero-silicija. Zato Turčije ni več štela za možno reprezentativno državo.

(122)

Komisija je za države, opredeljene in omenjene zgoraj, dodatno preverila razpoložljivost javnih podatkov (in zlasti javnih finančnih podatkov proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje).

(123)

Komisija je iskala proizvajalce fero-silicija z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki bi se lahko uporabili za določitev neizkrivljenih in razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček. Kot je navedeno v prvem in drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, je Komisija kot vir podatkov uporabila podatkovno zbirko Orbis (64) in svetovni splet. Poleg tega je Komisija iskanje omejila na družbe z javno dostopnimi izkazi poslovnega izida za najnovejše obdobje (leto 2018) in dobičkonosne družbe. To je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zožilo iskanje na pet družb v Braziliji in pet družb v Rusiji.

(124)

Komisija je na koncu ugotovila, da ima le ena družba iz Brazilije v svojih finančnih računih predstavitev po področjih, ki je omogočala izločitev prihodkov in odhodkov posebej za sektor fero-silicija. Komisija je zato menila, da je Brazilija primerna reprezentativna država.

(125)

Zato je Komisija v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih vse zainteresirane strani obvestila, da bo Brazilijo uporabila kot primerno reprezentativno državo, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo metodologije, predvidene v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija se je ob upoštevanju vseh navedenih elementov in ob odsotnosti pripomb zainteresiranih strani na drugo obvestilo odločila, da za primerno reprezentativno državo izbere Brazilijo, in izbrala naslednjo družbo z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki bi se lahko v skladu z zadnjim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabili za določitev neizkrivljenih in razumnih zneskov za PSA-stroške in dobiček: Cia de Ferro Ligas da Bahia S.A.

(126)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi teh elementov Brazilija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne in okoljske zaščite v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(127)

Na podlagi zgornje analize je Brazilija izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Brazilija ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSA-stroške in dobiček.

(128)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da bo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov v reprezentativni državi, ter statistične podatke Mednarodne organizacije dela in nacionalne statistične podatke za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi. Navedla je tudi, da bo za stroške električne energije uporabila cene, ki jih zaračunava eden največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, družba EDP Brazil, ter da bo za določitev PSA-stroškov in dobičkov uporabila finančne podatke izbrane brazilske družbe, tj. Cia de Ferro Ligas da Bahia S.A.

(129)

Komisija je pojasnila še, da za obdobje preiskave v zvezi s pregledom informacije iz zbirke Global Trade Atlas o uvozu enega dejavnika za proizvodnjo fero-silicija v Brazilijo, tj. lesni sekanci, niso reprezentativne in jih zato ni mogoče uporabiti. Ker ni imela na voljo mednarodne referenčne vrednosti ali mednarodne objave in pomembnosti lesnih sekancev, se je odločila, da bo uporabila drugo možnost: uvozno ceno, sporočeno v zbirko Global Trade Atlas za lesne sekance v Turčiji, državi s stopnjo gospodarskega razvoja, podobno stopnji v LRK, ki jo je Komisija v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila kot eno od treh možnih reprezentativnih držav (glej uvodno izjavo 30). V Rusiji, ki je bila v navedenem obvestilu prav tako opredeljena, ni bilo reprezentativnih obsegov uvoza lesnih sekancev, Turčija pa zadevni izdelek uvaža v reprezentativnih količinah. Ta referenčna vrednost je štela za neizkrivljeno, ker je temeljila na aritmetičnem povprečju vrednosti reprezentativnega števila transakcij, opredeljenih v zbirki Global Trade Atlas, in je zato veljalo, da odraža konkurenčne tržne razmere na tem območju (65)..

(130)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska so bili uporabljeni finančni podatki vzorčenega proizvajalca Unije, ki je sodeloval v preiskavi dampinga, v ta namen predložil posebne informacije in omogočil preveritev na kraju samem, tj. družba FerroAtlántica S.A.U., Španija (v nadaljnjem besedilu: FASAU). Metodologija je pojasnjena v oddelku 3.2.1.1.(e).

(131)

Komisija si je v prvem in drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih prizadevala določiti seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci v LRK uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Komisija ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov, ki ga je zainteresiranim stranem poslala v obvestilih.

(132)

Komisija je nato po preveritvenem obisku v prostorih družbe FASAU sestavila končni seznam proizvodnih dejavnikov za fero-silicij.

(133)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložil vložnik, in zaradi odsotnosti pripomb na obvestili o virih za določitev normalne vrednosti v zvezi s proizvodnimi dejavniki so bili, kjer je primerno, opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake:

Preglednica

(134)

Da bi Komisija določila neizkrivljeno ceno materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne proizvajalca, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a), je glede na to, da proizvajalci v LRK niso sodelovali, uporabila uvozne cene posameznega materiala, ki ga za proizvodnjo fero-silicija uporablja družba FASAU, v reprezentativni državi.

(135)

Za določitev normalne vrednosti bi bilo treba v skladu z metodologijo Komisije k tem uvoznim cenam dodati uvozne dajatve za proizvodne dejavnike in material, uvožen v Brazilijo (in za lesne sekance, uvožene v Turčijo), glej uvodno izjavo 133, ter stroške notranjega prevoza. Te prilagoditve bi privedle do višje normalne vrednosti, saj bi se zaradi uvoznih dajatev še dodatno zvišale uvozne cene materiala, s tem pa bi se zvišala tudi stopnja dampinga. Komisija se je glede na ugotovitev iz uvodne izjave 155 in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odločila, da v teh okoliščinah prilagoditve za uvozne dajatve in notranji prevoz niso potrebne.

(136)

Komisija je med preveritvenim obiskom v prostorih družbe FASAU preverila uporabljene sporočene surovine, nastale jeklene ostanke in ustrezne deleže porabe pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(137)

Za nakupne cene vseh surovin razen treh je, brez kakršnih koli informacij o trgu reprezentativne države, uporabila uvozne cene v reprezentativni državi Braziliji. Za lesne sekance je uporabila uvozne cene v Turčiji (glej uvodno izjavo 129). Uvozne cene so bile določene kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto.

(138)

Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo (ali Turčijo za lesne sekance), saj je v uvodni izjavi 121 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Podobno se niso upoštevali tudi podatki o uvozu v reprezentativno državo (ali Turčijo za lesne sekance) iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (69). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal od 30 % do 93 % celotnega uvoza v Brazilijo (ali Turčijo v primeru lesnih sekancev). Poleg tega glavne surovine za proizvodnjo fero-silicija, tj. premog, Brazilija ne uvaža iz LRK.

(139)

Komisija je proučila obstoj izvoznih omejitev v Braziliji in v obvestilu z dne 15. oktobra 2019 potrdila, da je za izvoz apnenca in valjarniške škaje potrebno izvozno dovoljenje (70). Poleg tega je ugotovila, da je obseg uvoza apnenca v Brazilijo zanemarljiv in da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v državo ni bilo uvoza valjarniške škaje. Tako ni bilo mogoče opredeliti reprezentativne druge referenčne vrednosti. Preverjanje v prostorih družbe FASAU je pokazalo, da imajo te vhodne surovine sorazmerno majhen vpliv na skupni strošek izdelka, ki se pregleduje. Komisija se je glede na ugotovitve iz uvodne izjave 155 in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali se bo verjetno ponovil, odločila, da ne bo upoštevala stroškov teh dveh proizvodnih dejavnikov, za katera ni bilo mogoče opredeliti reprezentativnih referenčnih vrednosti.

(140)

Prihodki od stranskega proizvoda mikrosilika so bili odšteti od stroškov tako, da so bili faktorji uporabe, navedeni v zahtevku, pomnoženi z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi Braziliji.

(141)

V zvezi s prihodki od stranskega proizvoda žlindra iz proizvodnje fero-silicija je Komisija ugotovila, da je bil obseg uvoza tega proizvoda v Brazilijo skorajda ničen in da tako pridobljenih brazilskih uvoznih cen ni mogoče šteti za reprezentativne. Ker so dejanski prihodki družbe FASAU od žlindre iz proizvodnje fero-silicija pomenili zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin, ne vplivajo pomembno na izračune stopnje dampinga, ne glede na vir, ki bi se uporabil za njihovo nadomestitev. Komisija se je zato odločila, da bo te prihodke upoštevala pri določitvi režijskih stroškov proizvodnje (glej oddelek 3.2.1.1.(e) v nadaljevanju).

(142)

Da bi se določila neizkrivljena cena surovin, dobavljenih na vhod tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, bi Komisija morala dodati mednarodne stroške prevoza in zavarovanja (71), uporabiti uvozno dajatev reprezentativne države in uvozni ceni dodati stroške notranjega prevoza. Glede na tehtano povprečno stopnjo dampinga, pridobljeno brez teh stroškov (glej uvodno izjavo 155), se je Komisija odločila, da teh stroškov ne bo upoštevala.

(143)

Za določitev referenčne vrednosti za stroške dela je Komisija uporabila statistične podatke Mednarodne organizacije dela skupaj z javno dostopnimi informacijami o povprečnih dodatnih stroških dela, ki jih ima delodajalec v Braziliji (72), kot so prispevki za socialno varnost, vključno s FGTS (brezposelnost, huda bolezen, izgradnja/nakup nepremičnine).

(144)

Statistični podatki Mednarodne organizacije dela (73) zagotavljajo podatke o povprečju dejansko opravljenih tedenskih ur na zaposlenega in mesečnih dohodkih zaposlenih v proizvodnji v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi teh podatkov izračunala urno postavko v proizvodnji, ki so ji bili dodani dodatni stroški, povezani z delom (74) (prispevki za socialno varnost in brezposelnost, ki jih krije delodajalec).

(145)

Cena električne energije, ki jo je dobavljal eden največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, družba EDP Brasil, je bila lahko dosegljiva (75). Podatki so bili dovolj podrobni za določitev cene električne energije in cene za uporabo distribucijskega sistema (modalidade tarifaria azul), ki jih plačajo industrijski uporabniki.

(146)

Opozoriti je treba, da v Braziliji regulativni organ, Agência Nacional de Energia Elétrica (76) (v nadaljnjem besedilu: ANEEL), od dobaviteljev električne energije zahteva, da zvišajo svoje tarife za določen odstotek, da bi tako uravnaval porabo električne energije v državi. Družba ANEEL uporablja sistem barvnih oznak (77) (zelena, rumena, rdeča 1, rdeča 2), ki nakazujejo, ali bi morala cena električne energije ostati taka, kot jo predlaga dobavitelj (zelena), ali pa bi se morala zvišati za 0,010 BRL/kWh (rumena), 0,030 BRL/kWh (rdeča 1) ali za 0,050 BRL/kWh (rdeča 2). Barvne oznake, ki jih objavi družba ANEEL enkrat na mesec, so bile za obdobje preiskave na voljo na spletišču družbe EDP Brazil (78). Komisija pri določanju neizkrivljenih stroškov električne energije ni upoštevala barvnih oznak, ki so bile uporabljene v obdobju preiskave, in ni ustrezno prilagodila cene. Na podlagi ugotovitve v uvodni izjavi 155 in narave te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali se bo verjetno ponovil, se je odločila, da so prilagoditve stroškov električne energije niso potrebne.

(147)

Poleg proizvodnih dejavnikov, povzetih v uvodni izjavi 133, so bili opredeljeni tudi režijski stroški proizvodnje. Izračun režijskih stroškov proizvodnje je temeljil na deležu režijskih stroškov proizvodnje v primerjavi s stroški proizvodnje, ki jih je sporočila in preverila družba FASAU v zvezi s stroški proizvodnje (ki zajemajo porabo materiala, ki ni bil dan v peči, zunanje storitve, notranji prevoz in strukturne stroške, kot sta amortizacija in vzdrževanje). Ta delež je bil uporabljen v neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(148)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 128, je Komisija za PSA-stroške in dobiček uporabila finančne podatke družbe Cia de Ferro Ligas da Bahia S.A. Za časovno uskladitev z obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je Komisija upoštevala konsolidirane finančne račune navedene družbe za leto 2018, dodala konsolidirane finančne račune za prve tri mesece leta 2019 in odštela konsolidirane finančne račune za prve tri mesece leta 2018 (79). Ker družba ni proizvajala le fero-silicija, je Komisija upoštevala razdelitev na področja, ki jo je zagotovila družba, in izračunala podatke le v zvezi s fero-silicijem.

(149)

Pri izračunu PSA-stroškov Komisija ni upoštevala postavke „delež dobička (izgube) v naložbah“, ker ti stroški (ali prihodki) niso bili povezani z izdelkom, ki se pregleduje. Ta prilagoditev je pomenila višji odstotek PSA-stroškov in nižji odstotek dobička v enakem deležu. Tako vzeto skupaj to ni vplivalo na izračun normalne vrednosti.

(150)

Komisija je pri računski določitvi normalne vrednosti upoštevala naslednje korake.

(151)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je nato preverjene faktorje uporabe družbe FASAU za material, delo in energijo pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, določenimi, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.1.1.(d) zgoraj.

(152)

Drugič, pri teh proizvodnih stroških je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje ter dodala ugotovljene PSA-stroške in dobiček, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.1.1.(e) zgoraj. Tako določeni režijski stroški proizvodnje so znašali 37,11 %. PSA-stroški (80), izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za vsoto proizvodnih stroškov in režijskih stroškov proizvodnje, so znašali 15,12 %. Dobiček (81), izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za vsoto proizvodnih stroškov, režijskih stroškov proizvodnje in PDA-stroškov, je znašal 51,1 %.

(153)

Na tej podlagi je Komisija je določila normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval, je bila normalna vrednost določena na ravni države.

(154)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna.

(155)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala, kot je navedeno zgoraj. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala 157,8 %.

(156)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(157)

Statistični podatki Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bilo iz Rusije v Unijo uvoženih 2 735 ton fero-silicija, kar je pomenilo približno 0,4 % celotne potrošnje Unije. Ruska vlada je navedla, da je tolikšen obseg uvoza zanemarljiv. Vendar je Komisija sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(158)

Komisija je zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev za določitev normalne vrednosti v Rusiji uporabila razpoložljiva dejstva. V ta namen so bile uporabljene informacije, ki jih je predložil vložnik (82). Te avtorsko zaščitene informacije je zagotovila družba Metal Expert (83).

(159)

Tako je normalna vrednost temeljila na domačih cenah, ki so bile navedene v zahtevku in posodobljene (84) za obdobje preiskave. Posodobljene domače cene so bile na voljo v spisu. Zainteresirane strani niso predložile nobenih pripomb.

(160)

Zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna.

(161)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Na podlagi informacij vložnika je bila izvozna cena prilagojena navzdol za 100 EUR na tono za stroške prevoza.

(162)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 17,6 %.

(163)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(164)

Kot je ugotovljeno v oddelku 3.2.1 zgoraj, je bil uvoz fero-silicija iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dampinški. Komisija je zaradi celovitosti preiskave tudi proučila, ali bi se v primeru razveljavitve ukrepov damping nadaljeval ali ponovil. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, razpoložljivost drugih trgov za kitajske proizvajalce, določanje cen s strani proizvajalcev izvoznikov v LRK na domačem in na drugih trgih ter privlačnost trga Unije.

(165)

Zaradi nesodelovanja sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(166)

Proizvodna zmogljivost v LRK je znatno presegla sedanji obseg proizvodnje. Glede na podatke iz zahtevka (85), ki so bili med preiskavo posodobljeni (86), je proizvodna zmogljivost za fero-silicij leta 2019 znašala 10 571 000 ton, obseg proizvodnje pa je istega leta znašal 4 040 000 ton. Torej je izkoriščenost zmogljivosti dosegla le približno 38,2 %. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi imeli kitajski proizvajalci po ocenah na voljo za 6 531 000 ton neizkoriščene zmogljivosti, potrošnja na trgu Unije pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 740 144 ton (glej preglednico 1). Proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti v LRK, navedeni v Zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, ni ovrgla nobena stran.

(167)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost, ki bi jo lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo fero-silicija za izvoz na trg Unije.

(168)

Kitajski domači trg je daleč najpomembnejši na svetu, saj je v letu 2017 pomenil 58 % svetovne dozdevne potrošnje (87). Vendar se je potrošnja na navedenem trgu med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 18 % ali 887 000 ton (88).

(169)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je Japonska iz LRK uvozila 167 000 ton fero-silicija in je bila najpomembnejši izvozni trg industrije LRK, saj je njen uvoz pomenil 27,7 % vsega kitajskega izvoza fero-silicija. Vendar nameravajo po navedbah v časopisnih člankih japonske talilnice železovih zlitin diverzificirati dobave in končati odvisnost od Indije in LRK. V ta namen so leta 2017 v Maleziji ustanovile več skupnih podjetij (89). Zato se pričakuje, da bo v prihodnje kitajski izvoz težje dostopal do japonskega trga.

(170)

Komisija je zato sklenila, da bi, če bi bili sedanji ukrepi razveljavljeni, obstajalo veliko tveganje, da bodo kitajski proizvajalci znatne izgube prodaje na pomembnem domačem in po pričakovanjih tudi na japonskem trgu poskušali nadomestiti s preusmeritvijo večjih količin na trg Unije.

(171)

Kitajski izvoz fero-silicija med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je znašal 608 000 ton, od tega 3 587 ton v Unijo (90). Kitajski proizvajalci so izvažali v 63 držav, v povprečju pa so bile prodajne cene fero-silicija v teh državah nižje v primerjavi s prodajnimi cenami v Uniji. Le v 14 državah so bile prodajne cene višje od prodajnih cen v Uniji. Povprečne kitajske prodajne cene v Uniji so bile višje (+6,1 %) od splošnih povprečnih prodajnih cen kitajskega izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (91). Zato je za kitajske izvoznike izvoz v Unijo veliko privlačnejši od izvoza v skoraj vse druge države.

(172)

Trg Unije je za kitajske proizvajalce privlačen tudi zaradi velikosti: kar zadeva globalno potrošnjo fero-silicija, je Unija takoj za LRK drugi največji enotni trg. Trg Unije je 1,7-krat večji od severnoameriškega trga in 1,5-krat večji od japonskega trga (92). Velikost trga Unije je torej pomemben dejavnik, ki prispeva k njegovi privlačnosti.

(173)

Zaradi nadaljnjega dampinga med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, določanja cen s strani izvoznikov na tretjih trgih, obsega neizkoriščene zmogljivosti v LRK, velikosti trga Unije in prevladujočih cen na tem trgu, znatno manjše potrošnje na domačem trgu ter pričakovane manjše razpoložljivosti še enega pomembnega izvoznega trga obstaja velika verjetnost, da se bo v primeru izteka ukrepov damping iz LRK nadaljeval oziroma v vsakem primeru ponovil.

(174)

Kot je ugotovljeno v oddelku 3.2.2 zgoraj, je bil uvoz fero-silicija iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dampinški. Komisija je proučila tudi, ali bi se v primeru razveljavitve ukrepov damping nadaljeval ali ponovil. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji, razpoložljivost drugih trgov za ruske proizvajalce, določanje cen s strani proizvajalcev izvoznikov v Rusiji na domačem in na drugih trgih ter privlačnost trga Unije.

(175)

Zaradi nesodelovanja sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil in posodobil vložnik (93).

(176)

Proizvodna zmogljivost v Rusiji je znatno presegla sedanji obseg proizvodnje. Po navedbah v zahtevku je proizvodnja zmogljivost za fero-silicij leta 2019 znašala 826 000 ton, obseg proizvodnje pa je istega leta znašal 561 000 ton. Torej je izkoriščenost zmogljivosti dosegla le približno 67,9 %. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi imeli ruski proizvajalci dovolj neizkoriščene zmogljivosti, ocenjene na 265 000 ton, za ustvarjanje presežne ponudbe dampinškega fero-silicija na trgu Unije, kjer je potrošnja med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znašala 740 144 ton.

(177)

Oba nesodelujoča ruska izvoznika in ruska vlada so navedli, da je Komisija podcenjevala stopnjo izkoriščenosti v Rusiji. Ruska vlada se je sklicevala na dopis obeh ruskih proizvajalcev izvoznikov, v skladu s katerim je ruska proizvodna zmogljivost precej manjša, zlasti zmogljivost obeh proizvajalcev izvoznikov, ruski obseg proizvodnje pa večji. Zato izkoriščenost zmogljivosti v Rusiji znaša med 90 % in 100 %. Ruska vlada se je sklicevala tudi na dopis, ki ga je sama predložila v zvezi s tem.

(178)

Prvič, Komisija je opozorila, da je ruska vlada/ministrstvo za gospodarski razvoj Ruske federacije v svojem dopisu z dne 24. aprila 2019 navedla/navedlo, da rusko proizvodno zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, ki jo je navedel vložnik in jo je uporabila Komisija, „potrjujejo tudi ruski uradni statistični podatki“.

(179)

Drugič, preiskava je pokazala, da je ruska proizvodna zmogljivost za leto 2019 po ocenah znašala 826 000 ton, po ruskih uradnih statističnih podatkih pa naj bi bila ta številka za leto 2018 še višja, tj. 932 000 ton. Podatki, ki sta jih predstavila nesodelujoča proizvajalca izvoznika za leto 2017, se ne ujemajo z ruskimi uradnimi statističnimi podatki niti z ocenami vložnika za isto leto. Dejansko je bila leta 2017 proizvodna zmogljivost v Rusiji po navedbah ruske vlade za [20 % do 30 %] večja od podatkov, ki sta jih v ta namen predložila nesodelujoča proizvajalca izvoznika. Tako je na podlagi ocen vložnika in ruskih uradnih statističnih podatkov (in izjave ruske vlade) jasno, da je bila proizvodna zmogljivost, ki jo je navedel proizvajalec izvoznik, podcenjena.

(180)

Tretjič, informacije, ki sta jih predložila nesodelujoča proizvajalca izvoznika, so zadevale leto 2017, ne obdobja preiskave. Tudi če bi bile te nepreverjene informacije sprejete, je navedba, da bi bila izkoriščenost zmogljivosti v Rusiji skoraj 100-odstotna, napačna. Če bi se izkoriščenost zmogljivosti izračunala na podlagi ruskih uradnih statističnih podatkov o proizvodni zmogljivosti (840 700 ton) in dejanski proizvodnji, ki jo je sporočil nesodelujoči proizvajalec izvoznik [600 000 do 700 000 ton] za leto 2017, bi izkoriščenost zmogljivosti znašala [71 % do 83 %], kar je še vedno precej manj od „skoraj 100-odstotne“.

(181)

V vsakem primeru so bili podatki o proizvodni zmogljivosti in obsegih proizvodnje, ki jih je predložil vložnik, precej novejši in tako relevantnejši za namen predvidevanja, kakršno je analiza verjetnosti, saj se nanašajo na leto 2019.

(182)

Na podlagi navedenega se trditev, da je Komisija precenila neizkoriščeno zmogljivost v Rusiji, zavrne. Ta odločitev je bila sporočena zainteresiranim stranem, ki so nato pred sprejetjem končne odločitve lahko predložile svoje pripombe.

(183)

Proizvajalca izvoznika sta v odzivu navedla, da Komisija ni obravnavala vseh odprtih vprašanj, ki so jih izpostavili proizvajalca izvoznika in ruska vlada med sedanjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa na splošno in, specifično, ugotovitev Komisije o neizkoriščenih zmogljivostih ruskih proizvajalcev. Proizvajalca izvoznika sta navedla še, da sta z izjemo vprašanj dampinga v preiskavi v celoti sodelovala kot zainteresirani strani. Poleg tega sta navedla, da mora Komisija zaradi precejšnjih odstopanj v podatkih, ki so jih predložile različne zainteresirane strani v zvezi z zmogljivostjo, proizvodnjo in izkoriščenostjo zmogljivosti v Rusiji, preveriti podatke, tudi s preveritvenim obiskom v njunih prostorih. Proizvajalca izvoznika sta nasprotovala zavrnitvi argumenta, da je izkoriščenost zmogljivosti skoraj 100-odstotna, in sicer na podlagi drugega izračuna na podlagi podatkov, ki so jih predložili družbe in vložnik. V zvezi s tem sta navedla, da je Komisija pri uporabi podatkov o proizvodni zmogljivosti in obsegu proizvodnje te upoštevala selektivno. Družbi sta se v zvezi z dejstvi, ki so na voljo v podporo njune trditve, da Komisija v tem primeru ni uporabila najustreznejših informacij in da bi bile najustreznejše informacije tiste, ki sta jih predložili sami, sklicevali tudi na sodno prakso STO.

(184)

Prvič, Komisija je vztrajala, da je upoštevala vse dopise in argumente in tudi odgovorila nanje. Dejansko je družbama sporočila dodatno razkritje, da bi zagotovila popolno obravnavo njunih pripomb v zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo in jima omogočila predložitev pripomb pred sprejetjem dokončnih ugotovitev. To, da se družbi nista strinjali s sklepi Komisije, še ne pomeni, da je obrazložitev pomanjkljiva. Razen neizkoriščene zmogljivosti družbi nista navedli, katerih vprašanj Komisija v dokončnem razkritju ni obravnavala. Ni treba poudariti, da je bilo dodatno razkritje omejeno na oceno neizkoriščene zmogljivosti in da so odgovori na pripombe na dokončno razkritje vsebovani v tej uredbi, v skladu s standardno prakso Komisije.

(185)

Drugič, proizvajalca izvoznika sta veljala za nesodelujoča v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Kot sta navedli že družbi, nista želeli izpolniti vprašalnika, katerega namen je bil pridobiti pomembne informacije ne le za oceno dampinga, ampak tudi za oceno škode (kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost). Čeprav Komisiji po zakonodaji ni treba izvesti preveritev na kraju samem, pa preveri izpolnjene vprašalnike in dodatne podatke, ki jih predložijo vse sodelujoče strani, med katere pa se proizvajalca izvoznika nista štela. Komisija navaja še, da je bila v tem primeru, ne glede na to, da strani nista želeli sodelovati in zato v njunih prostorih ni bilo opravljeno preverjanje, vsebina podatkov, ki sta jih predložili, obravnavana, čeprav ne preverjena, kot je navedeno v dodatnem posebnem razkritju. Vsebina zadevnih informacij je bila nato po navzkrižnem preverjanju z informacijami ruske vlade in vložnika zavrnjena. V nasprotju s trditvami družb ni bilo nobenih „precejšnjih odstopanj v podatkih, ki so jih predložile različne zainteresirane strani“. Pravzaprav so se informacije, ki sta jih predložili družbi, precej razlikovale od vseh drugih informacij iz spisa, in, kar je še pomembnejše, njune informacije so se nanašale na leto 2017, pred obdobje preiskave v zvezi s pregledom, in na novejše leto 2018, za katero je informacije predložila ruska vlada. Hkrati so se podatki, ki sta jih predložila vložnik in ruska vlada, na podlagi katerih je Komisija izvedla oceno, ujemali, čeprav niso bili identični. Ruska vlada/ministrstvo za gospodarski razvoj Ruske federacije je v dopisu z dne 24. aprila 2019 potrdila/potrdilo, da so podatki, ki jih je predložil vložnik, točni. Komisija je na podlagi tega sklenila, ne glede na preverjanje takih informacij, da so informacije, ki sta jih predložila proizvajalca izvoznika, vsebinsko zastarele in tako nerelevantne, poleg tega pa nezanesljive in s tem neuporabne za izračun neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji.

(186)

Tretjič, v nasprotju s trditvami družb je Komisija izračun izvedla na podlagi lastnih podatkov družb in uradnih statističnih podatkov za zmogljivost v Rusiji, ki jih je predložila ruska vlada (in ne na informacijah, ki jih je predložil vložnik). Poleg tega Komisija ne more sprejeti, da bi različne metodologije lahko prinesle tako različne rezultate, kakršni so tisti v zvezi s podatki, ki sta jih družbi predložili za proizvodno zmogljivost. Zato Komisija zavrača trditev, da je samovoljno izbirala med razpoložljivimi podatki. Informacij, ki sta jih predložili družbi, po navzkrižnem preverjanju z uradnimi statističnimi podatki ni bilo mogoče potrditi in jih je Komisija zato zavrnila.

(187)

Četrtič, Komisija se ni strinjala, da so bile najustreznejše informacije v tem primeru informacije, ki sta jih predložili družbi. Z navzkrižnim preverjanjem z uradnimi podatki je bilo ugotovljeno, da sporočeni podatki za proizvodno zmogljivost niso bili točni, zato so te informacije obveljale za nezanesljive in jih Komisija v svojih ugotovitvah ni uporabila. Komisija se je odločila, da bo uporabila informacije vložnika, ki so se ujemale z ruskimi uradnimi statističnimi podatki. V zvezi z osnovno uredbo in konceptom STO, ki sta ga navedli družbi, so bile te informacije ugotovljene kot „najustreznejše“ v tem primeru. Trditev družb je bila zato zavrnjena.

(188)

Vsekakor je Komisija spomnila, da je bila ocena neizkoriščene zmogljivosti le eden od več drugih elementov in kazalnikov, na podlagi katerih mora v skladu z zakonodajo v pregledih zaradi izteka ukrepa utemeljiti svoje ugotovitve glede ponovitve škode.

(189)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo ruski proizvajalci izvozniki precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost, ki bi jo lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo fero-silicija za izvoz na trg Unije.

(190)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 168, nedavni dogodki na japonskem trgu kažejo na to, da bo uvoz iz Malezije postopoma prevzel tržni delež drugega uvoza. Japonska je tudi za Rusijo najpomembnejši izvozni trg za fero-silicij. Med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je japonski trg pomenil 30 % vsega ruskega izvoza fero-silicija (ali 127 000 ton). Če bi bili trenutni ukrepi razveljavljeni, obstaja verjetnost, da bi ruski proizvajalci izvozniki vsaj del tega izvoza preusmerili v Unijo po dampinških cenah.

(191)

Zaradi nesodelovanja so bili pri primerjavi ruskih izvoznih cen v Unijo z ruskimi izvoznimi cenami na druge izvozne trge uporabljeni podatki iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas in ruski carinski statistični podatki za zunanjo trgovino, pri čemer se zdi, da oba vira zagotavljata skoraj enak rezultat. Na tej podlagi je povprečna prodajna cena ruskega izvoza v Unijo znašala 1 149 EUR na tono (ali 8,1 %) več od splošne povprečne prodajne cene ruskega izvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Ruski proizvajalci izvozniki so v le dveh od 36 držav prodajali po v povprečju višjih cenah kot v Uniji. Ta prodaja je pomenila manj kot 1 % vsega izvoza. Zato je Komisija ugotovila, da je za ruske izvoznike izvoz v Unijo precej bolj privlačen kot izvoz v večino drugih držav.

(192)

Po razkritju sta ruska proizvajalca izvoznika iz uvodne izjave 191 zgoraj nasprotovala ugotovitvam Komisije v zvezi s privlačnostjo trga Unije za rusko industrijo fero-silicija. Izrazila sta dvom glede cen iz ruskih carinskih statističnih podatkov za zunanjo trgovino, ker naj bi bile zanesljive. Vendar trditve nista z ničimer podprla in nista predlagala drugega načina primerjave ruskih izvoznih cen na različnih trgih. Spomniti je treba, da sta obe strani dva največja ruska proizvajalca izvoznika in če bi se odločila sodelovati v preiskavi, kar pa se nista, bi Komisija lahko natančneje proučila ruske izvozne cene primerljivih izdelkov na različnih svetovnih trgih na podlagi njune izvozne prodaje. Proizvajalca izvoznika sta navedla še, da je ruski izvoz v Unijo zanemarljiv, zato iz cen tega uvoza ni mogoče sprejeti nobenih sklepov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 157 zgoraj, je uvoz iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenil le približno 0,4 % skupne potrošnje Unije, Komisija pa je menila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen. Ne nazadnje, strani sta navedli, da ceno fero-silicija določa LRK, ki jo načeloma prevzamejo tudi drugi udeleženci na trgu, odstopanja pa so le manjša. Ne glede na to, ali to drži, je Komisija trditev označila za nerelevantno za namen ocene privlačnosti trga Unije z vidika cen v primerjavi z drugimi trgi. Trditev je bila tako zavržena.

(193)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 172 zgoraj, je poleg cen, ki prevladujejo na trgu Unije, drugi najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k privlačnosti trga Unije, njegova velikost.

(194)

Zaradi nadaljnjega dampinga med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, določanja cen s strani izvoznikov na tretjih trgih, obstoječe neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji, velikosti trga Unije in prevladujočih cen na tem trgu ter pričakovane manjše razpoložljivosti še enega pomembnega izvoznega trga obstaja velika verjetnost, da se bo v primeru izteka ukrepov damping iz Rusije nadaljeval oziroma ponovil.

(195)

Preiskava je pokazala, da sta se kitajski in ruski uvoz na trg Unije po dampinških cenah nadaljevala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(196)

Komisija je našla tudi dokaze, da imata obe zadevni državi precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost ter da je trg Unije privlačen zaradi cen in velikosti in bi lahko prišlo do preusmeritve drugega izvoza na trg Unije.

(197)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval ali ponovil.

(198)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovalo pet proizvajalcev. Ti pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(199)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 241 000 ton. Kot je navedeno v uvodni izjavi (11), so bili v vzorec izbrani štirje proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 90 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(200)

Komisija je potrošnjo Unije določila kot vsoto obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in skupnega uvoza v Unijo po podatkih iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat).

(201)

V obravnavanem obdobju je bila potrošnja Unije nespremenjena, z izjemo leta 2016, ko je močno upadla. V četrtem četrtletju leta 2015 so se cene močno znižale, kar je v letu 2016 negativno vplivalo na celoten trg. Jeklo je glavni sektor končne uporabe za fero-silicij, proizvodnja jekla v Evropski uniji pa se je s 165,9 milijona ton leta 2015 zmanjšala na 162,1 milijona ton leta 2016 (–2,3 %) (94). Poleg tega je v drugi polovici leta 2015 prišlo do velikega zmanjšanja zalog, zaradi česar so se cene znižale. Zaradi nizkih cen se je zmanjšala proizvodnja, zato se je zaloga v naslednjih dveh letih, tj. 2016 in 2017, zaloga postopoma zmanjšala.

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(202)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz fero-silicija s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(203)

Ugotovljena stopnja dampinga glede na uvoz iz vsake od zadevnih držav je bila nad pragom de minimis, kakor je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe, obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav pa je bil dovolj reprezentativen, kot je navedeno v uvodnih izjavah 43 in 157.

(204)

Kumulativna ocena se je štela za ustrezno zaradi primerljivih konkurenčnih pogojev med uvozom iz teh dveh držav in podobnim izdelkom iz Unije. Komisija je ugotovila, da so konkurenčni pogoji podobni, saj sta bila izdelek, ki se pregleduje ter uvaža iz LRK in Rusije, in podobni izdelek, ki ga proizvaja industrija Unije in prodaja na trgu Unije, podobna ter sta se prodajala in kupovala po istih prodajnih poteh.

(205)

Glede na zgoraj navedeno se je štelo, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena. Uvoz iz LRK in Rusije se je zato proučil kumulativno.

(206)

Komisija je obseg uvoza iz LRK in Rusije v Unijo določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat), tržni delež uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazano v preglednici 1.

(207)

Obseg uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 %. Vendar se je obseg uvoza iz LRK v letu 2018 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za več kot štirikrat, medtem ko se je uvoz iz Rusije v obravnavanem obdobju več kot prepolovil, čeprav je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom mogoče zaznati povečanje.

Preglednica 2

Obseg uvoza Unije (v tonah)

(208)

Tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav se je zmanjšal in v obravnavanem obdobju znašal manj kot 1 %. Torej se je v obravnavanem obdobju uvoz iz LRK in Rusije na trg Unije nadaljeval, čeprav v omejenem obsegu.

Preglednica 3

Tržni delež Unije (v %)

(209)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat).

(210)

Povprečne uvozne cene izdelka, ki se pregleduje, iz LRK so se leta 2017 močno zvišale, leta 2018 pa znižale za 74 odstotnih točk. Na splošno se je kitajska cena v obravnavanem obdobju znižala za 6 %. Ta trend je bil v primeru Rusije obraten, in sicer je bila cena v letih 2016 in 2017 nižja, v obravnavanem obdobju pa se je zvišala za 9 %.

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(211)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(212)

tehtane povprečne prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

(213)

podatke Eurostata o uvoznih cenah za izdelek, ki se pregleduje, iz LRK in Rusije na ravni CIF, prilagojene na ceno z vsemi stroški, vključno z zneskom konvencionalne carine in stroški po uvozu.

(214)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek cene industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(215)

Primerjava je za uvoz iz Rusije pokazala 1-odstotno povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(216)

Uvoz iz LRK ni nelojalno nižal cen na trgu Unije, ampak so bile cene za 0,4 % višje. Vendar so kitajske izvozne cene za druge tretje države (95) nelojalno nižale cene na trgu Unije za 1,7 %.

(217)

V primeru izteka ukrepov bi trg Unije postal privlačen za ruske in kitajske proizvajalce izvoznike, saj so cene v Uniji višje od cen v drugih državah, v katere so izvažali. Ta privlačnost bi ruske in kitajske proizvajalce izvoznike spodbudila k nadaljevanju dampinških praks na trgu Unije, pri čemer bi neizkoriščeno zmogljivost (vsaj del nje) uporabljali za dobave na trg Unije. Že tako povečanje uvoza bi znižalo cene v Uniji. Poleg tega bi tak uvoz, kot kažejo ruske izvozne cene v Unijo in kitajske izvozne cene v druge tretje države, verjetno nelojalno nižal cene industrije Unije.

(218)

Zaradi velikega obsega bi ruski in kitajski uvoz znatno znižala cene industrije Unije. Zelo verjetno je, da bi morala industrija Unije, ko bi se spoprijemala z večjim obsegom uvoza iz zadevnih držav po nižjih cenah, sprejeti izgubo tržnega deleža in/ali znižati svoje cene, da bi ohranila tržni delež.

(219)

Zato je Komisija sklenila, da bi v primeru izteka ukrepov uvoz iz Rusije in LRK zelo verjetno nelojalno nižal cene industrije Unije ali bi, že zaradi svojega obsega in dampinških cen, pomenil oviranje dviga cen na trgu Unije.

(220)

En izvoznik je navedel, da je uvoz iz zadevnih držav nadomestil uvoz iz Norveške, Malezije, Egipta in Brazilije.

(221)

Uvoz fero-silicija iz tretjih držav, ne iz LRK in Rusije, je prihajal predvsem iz Norveške, ki je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pomenil 39 % uvoza iz drugih držav, ki niso zadevne države. Uvoz iz Malezije, Egipta in Brazilije je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pomenil 11 %, 5 % oziroma 7 % vsega uvoza. Vendar izvoznik ni podal nobenih dokazov, da je bil ta uvoz na trgu Unije dampinški.

(222)

Ker je splošni tržni delež uvoza iz tretjih držav v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen, z izjemo manjšega začasnega zmanjšanja v letih 2016 in 2017, navedba izvoznika ni držala za zadevno obdobje.

Preglednica 5

Obseg uvoza in tržni delež drugih tretjih držav

(223)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(224)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bilo vzorčenje uporabljeno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(225)

Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(226)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(227)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(228)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(229)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(230)

Leta 2016 se je proizvodnja zmanjšala, a proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %.

Preglednica 6

Proizvodnja Unije

(231)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena.

Preglednica 7

Proizvodna zmogljivost Unije

(232)

Izkoriščenost zmogljivosti je sledila enakemu trendu kot proizvodnja; v obravnavanem obdobju se je povečala za 2 %, in sicer na 80 %.

Preglednica 8

Izkoriščenost proizvodne zmogljivosti Unije

(233)

Prodaja industrije Unije na trgu Unije nepovezanim strankam je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je rahlo znižala za 1 %.

Preglednica 9

Obseg prodaje Unije

(234)

Tržni delež industrije Unije se je leta 2016 močno povečal, a je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja ostal nespremenjen na ravni 27,7 %.

Preglednica 10

Tržni delež Unije

(235)

Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja Unije zmanjšala za 2 %, prodaja industrije Unije pa se je zmanjšala za 1 %. Zato je tržni delež industrije Unije ostal nespremenjen.

(236)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letoma 2015 in 2018 zmanjšala za 12 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 6 odstotnih točk. Na splošno se je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. Nenadno povečanje stopnje zaposlenosti med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je mogoče pripisati enemu obratu enega od evropskih proizvajalcev, ki je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom proizvajal le izdelek, ki se pregleduje, in zanj uporabil vso delovno silo.

Preglednica 11

Zaposlenost

(237)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena s proizvodnjo (v tonah) na ekvivalent polnega delovnega časa (v nadaljnjem besedilu: EPDČ) na leto, se je v obravnavanem obdobju z ravni 279 ton na ekvivalent polnega delovnega časa povečala za 9 %.

Preglednica 12

Produktivnost Unije

(238)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da se damping iz LRK in Rusije nadaljuje ter da višina stopenj dampinga, kot je navedeno v uvodnih izjavah 155 in 162, presega stopnjo de minimis.

(239)

Vendar je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom obseg uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav ostal omejen na ravni 0,7 %.

(240)

Cene na enoto so se za prodajo industrije Unije nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju povečale za 15 % na 1 338 EUR/tono. Stroški proizvodnje so se povečali za 20 % na 1 250 EUR/tono, kar pojasni zvišanje prodajne cene.

Preglednica 13

Cena na enoto in stroški na enoto na trgu Unije

(241)

Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom so se povprečni stroški dela na zaposlenega povečali za 41 % zaradi zvišanja skupnih stroškov dela in nižje stopnje zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa v istem obdobju.

Preglednica 14

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(242)

Raven končnih zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Leta 2016 se je močno znižala za 59 % in se v preostalem obravnavanem obdobju povečevala, pri čemer je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja 31 % nižja.

Preglednica 15

Zaloge

(243)

V obravnavanem obdobju se je dobiček iz prodaje industrije Unije, izražen kot odstotek neto prodaje, zmanjšal z 10,7 % leta 2015 na 7,4 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(244)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti. Z ravni približno 93,2 % leta 2015 se je zmanjšala na 54,9 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 41 %.

(245)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok iz poslovanja je sledil trendu dobičkonosnosti. Leta 2015 je znašal približno 25 milijonov EUR in se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal na približno 23 milijonov EUR (tj. zmanjšanje za 8 %).

Preglednica 16

Dobičkonosnost in donosnost naložb

Preglednica 17

Denarni tok

(246)

Letne naložbe industrije Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so v obravnavanem obdobju nihale, a so se s približno 11 milijonov EUR leta 2015 zmanjšale na približno 8 milijonov EUR v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. zmanjšale so se za 25 %.

Preglednica 18

Naložbe

(247)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz poceni dampinških izdelkov iz zadevnih držav po prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom še nadalje zmanjšal. Tako je industrija Unije lahko dosegla visoko raven proizvodnje ter ohranila nespremenjen obseg proizvodnje in prodaje in tržni delež, kar je privedlo do sorazmerno stabilnega splošnega finančnega položaja.

(248)

Preverjeni makro in mikro kazalniki kažejo na to, da so protidampinški ukrepi dosegli želeni rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(249)

Komisija je zato sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(250)

Komisija je v uvodni izjavi 247 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz LRK in Rusije. Na podlagi zgoraj opisanih trendov se zdi, da so protidampinški ukrepi dosegli želeni rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(251)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v zadevnih državah, privlačnost trga Unije in vpliv uvoza iz zadevnih držav na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(252)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 166 in 176, imajo kitajski in ruski izvozniki precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost za hitro povečanje izvoza. Njihova neizkoriščena zmogljivost je ocenjena na približno 6 531 000 ton oziroma 265 000 ton, kar je približno devetkratnik potrošnje v Uniji.

(253)

Po razkritju sta ruska izvoznika trdila, da združitev neizkoriščene zmogljivosti ruskih in kitajskih izvoznikov podaja zavajajoče in pristranske številke.

(254)

Ta trditev je stvarno netočna, saj Komisija ni združila neizkoriščene zmogljivosti ruskih in kitajskih izvoznikov. Ocena je bila izvedena ločeno za LRK (uvodna izjava 166) in Rusijo (uvodna izjava 176), kot je navedeno v uvodni izjavi 250. V zvezi z Rusijo je Komisija ugotovila, da če bi bili ukrepi razveljavljeni, imajo ruski proizvajalci dovolj neizkoriščene zmogljivosti, ocenjene na 265 000 ton, za ustvarjanje presežne ponudbe dampinškega fero-silicija na trgu Unije, kjer je potrošnja med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znašala 740 144 ton.

(255)

Zato Komisija vztraja pri svojem sklepu, da ima Rusija precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost, ki bi jo v primeru izteka ukrepov lahko uporabila za dobave na trg Unije, in zavrača trditev.

(256)

Glede na donosnejše cene na trgu Unije v primerjavi s trgi tretjih držav, kot je opisano v uvodnih izjavah 171 in 191, je verjetno, da bi bile znatne količine, ki se trenutno izvažajo v te države, v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov preusmerjene na trg Unije.

(257)

Na podlagi navedenega bi kitajski in ruski proizvajalci ob odsotnosti ukrepov verjetno povečali svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega in tržnega deleža, in sicer po dampinških cenah, ki bi verjetno nelojalno nižale cene industrije Unije ali pa vsaj močno pritiskale na prodajne cene industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 213 do 216.

(258)

En izvoznik je navedel, da so tržni delež, ki ga je prej v Uniji imel kitajski in ruski izvoz, prevzele druge tretje države, zaradi česar je malo verjetno, da bi se uvoz iz zadevnih držav v primeru izteka ukrepov močno povečal. Navedeni izvoznik je nadalje navedel, da trg Unije ni tako privlačen kot drugi trgi tretjih držav, kjer so se vzpostavili dobri odnosi.

(259)

Vendar je preiskava pokazala, da so bile cene na trgu Unije višje od cen na drugih izvoznih trgih zadevnih držav. Poleg tega so kitajski in ruski izvozniki, čeprav so imeli v Uniji le majhen tržni delež, še vedno izvajali damping. Zaradi tega in zaradi velike neizkoriščene zmogljivosti v LRK in Rusiji bi bila večja prisotnost na trgu Unije po dampinških cenah verjetna, zato je Komisija trditve zavrnila.

(260)

V primeru izteka ukrepov bi se po pričakovanjih povečal uvoz iz zadevnih držav, in sicer zaradi privlačnosti trga Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 254 do 257. Ta uvoz bi verjetno nelojalno nižal cene industrije Unije ali pa bi pomenil vsaj močan pritisk na neškodljivo ceno industrije Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 213 do 217.

(261)

En izvoznik je trdil, da se bo potrošnja Unije povečala zaradi večjega povpraševanja jeklarskega sektorja, ki je nižje v prodajni verigi. Vložnik pa je trdil prav nasprotno. Tudi če bi se potrošnja Unije v prihodnje povečala, to v primeru izteka ukrepov vsekakor ne bi zmanjšalo škodljivega učinka dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(262)

Po razkritju sta ruska proizvajalca izvoznika navedla, da bi moral Komisijo zavezovati višji standard v zvezi z dokazi, potrebnimi za utemeljitev verjetnosti ponovitve škode, kar zadeva Rusijo, saj je sklep o nadaljnjem dampingu temeljil na zanemarljivem ruskem uvozu v Unijo. Statistični podatki Eurostata so za obdobje preiskave v zvezi s pregledom pokazali, da je bilo v Unijo iz Rusije uvoženih 2 735 ton fero-silicija, kar pomeni približno 0,4 % celotne potrošnje Unije (96).

(263)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 192, je Komisija sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Poleg tega je Komisija analizirala tudi trende v zvezi z izvozom v tretje države in sklenila, da je verjetno, da bi se izvoz v tretje države preusmeril v Unijo zaradi cen in velikosti trga Unije (uvodne izjave 191 do 193). Zato se Komisija ne strinja, da je njen sklep o verjetnosti ponovitve škode temeljil na manj kot ustreznem dokaznem standardu. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(264)

Z verjetnim prihodom velikih količin kitajskega in ruskega uvoza po dampinških cenah bi bila industrija Unije prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo ali znižati cene. Kar zadeva ruski uvoz, bi industrija Unije morala znižati cene, če bi želela ostati konkurenčna. Neizkoriščena zmogljivost v LRK je tako velika, da bi že manjša preusmeritev prodaje v Unijo negativno vplivala na industrijo Unije, zlasti ker je kitajski izvoz v druge tretje države pokazal, da se lahko cene znižajo na raven, ki pomeni nelojalno nižanje cen industrije Unije. Zmanjšanje obsega proizvodnje ali znižanje prodajnih cen industrije Unije bi povzročilo zelo hitro poslabšanje njene dobičkonosnosti in drugih kazalnikov uspešnosti.

(265)

Po razkritju sta ruska proizvajalca izvoznika navedla, da je zaradi nespremenjene ali pozitivne uspešnosti industrije Unije med obravnavanim obdobjem verjetnost ponovitve škode precej manjša. Ruska vlada je podobno navedla, da je evropska industrija fero-silicija trenutno v ugodnem in stabilnem položaju.

(266)

Preiskava Komisije je res potrdila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Vendar precejšnja neizkoriščena zmogljivost v Rusiji ogroža položaj industrije Unije, saj bi bila v primeru razveljavitve ukrepov prisiljena zmanjšati proizvodnjo ali znižati cene. Privlačnost trga Unije, ki ponuja donosnejše cene od drugih izvoznih trgov, še povečuje veliko možnost, da bi bile v primeru razveljavitve ukrepov v Unijo preusmerjene količine iz Rusije. Ruska proizvajalca izvoznika nista predložila nobenih argumentov, ki bi razveljavili te sklepe Komisije. Zato dejstvo, da industrija Unije trenutno ni utrpela znatne škode, ni zadosten argument in ne more voditi do sklepa, da se škoda v primeru razveljavitve ukrepov ne bi ponovila.

(267)

Poleg tega je ruska vlada navedla, da trg Unije ni dovolj privlačen za ruske proizvajalce, saj naj bi se ti od uvedbe protidampinških ukrepov že preusmerili na tretje trge. Zato bi bilo povečanje količine ruskega fero-silicija v Uniji zelo malo verjetno, ruski proizvajalci pa v primeru razveljavitve ukrepov dobav v Unijo ne bi mogli bistveno povečati.

(268)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 191 do 193, so cene na trgu Unije višje, trg Unije pa je za izvoznike privlačnejši tudi zaradi svoje velikosti. Ob upoštevanju potenciala tako cen kot tudi obsega v primerjavi z drugimi tretjimi državami ni nobenega razloga, zakaj ruski izvozniki svojih dobav ne bi spet preusmerili na trg Unije, kot navaja ruska vlada, saj bi iskali večjo prodajo in večjo dobičkonosnost. Zato Komisija vztraja pri svojem sklepu, da bi se ruski izvoz v primeru izteka ukrepov spet preusmeril v Unijo.

(269)

Ruska vlada je izrazila tudi zaskrbljenost, da je Komisija vpliv uvoza fero-silicija iz Rusije in LRK proučila kumulativno, uvoz fero-silicija iz teh dveh držav pa naj bi izkazoval nasprotne trende.

(270)

Sicer drži, da so bili v obravnavanem obdobju uvozni tokovi v Unijo pri obeh državah različni, vendar ruska vlada ni predložila argumentov, ki bi pojasnili, kako bi te razlike v primeru razveljavitve ukrepov vplivale na ugotavljanje ponovitve škode. Kot je pojasnjeno, je ponovitev škode v prihodnost usmerjena ocena, preiskava pa je na podlagi privlačnosti trga Unije in obsega proizvodnje obeh držav pokazala, da obstaja verjetnost ponovitve škode. Kot je navedeno v uvodni izjavi 252, je Komisija za vsako državo posebej ocenila zmogljivost in privlačnost trga Unije. Komisija je šele po sklepu, da imata državi precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost in da je trg Unije privlačen za izvoznike obeh držav, sklenila tudi, da v zvezi z obema državama obstaja verjetnost ponovitve škode. Trditev je bila zato zavrnjena.

(271)

Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode.

(272)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(273)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 262, bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov položaj industrije Unije verjetno zelo poslabšal. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in celoten pozitiven gospodarski položaj. Po drugi strani bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj bi se kitajski in ruski uvoz verjetno preusmerila na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, zaradi česar bi se ponovila znatna škoda za industrijo Unije.

(274)

En izvoznik je zahteval, naj Komisija podaljša ukrepe v zvezi z Rusijo za največ dve leti, da se doseže ustrezno ravnovesje odložitve interesov vseh zainteresiranih strani v industriji Unije. Vendar izvoznik ni predložil nobenih nadaljnjih utemeljitev, kako bi obdobje dveh let bolje uravnovesilo interese vseh zainteresiranih strani v Uniji.

(275)

Po dokončnem razkritju sta ruska proizvajalca izvoznika znova navedla, da bi bilo utemeljeno krajše obdobje podaljšanja veljavnosti ukrepov.

(276)

Komisija je ugotovila, da položaj industrije Unije in odsotnost znatne škode v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nista izjemni okoliščini. Ugotovila je tudi, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno pomenil ponovitev škode. Zato v tem primeru ni elementov, ki bi upravičili krajše podaljšanje na podlagi interesa Unije.

(277)

V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je bilo sklenjeno, da uporabniki ne bi bili nesorazmerno prizadeti, tudi če bi se ukrepi podaljšali.

(278)

V tej preiskavi je sodeloval en uporabnik, ki je nasprotoval obnovitvi veljavnosti protidampinških ukrepov. Vendar je ta uporabnik navedel, da je izdelek, ki se pregleduje, uporabljal le kot grelni material v proizvodnem postopku. Ker je izdelek, ki se pregleduje, le omejeno vplival na stroškovno strukturo zadevnega uporabnika, Komisija ni našla dokazov, ki bi kazali na to, da bi bilo treba v tej preiskavi v zvezi s pregledom spremeniti sklep prejšnje preiskave v zvezi s pregledom.

(279)

Poleg tega je ruska vlada nasprotovala izjavi Komisije, da zvišanje cene fero-silicija na trgu Unije ne bi škodovalo potrošnikom, in navedla, da bi nadaljevanje protidampinških ukrepov za fero-silicij povzročilo proizvodnjo precenjenih in nekonkurenčnih metalurških izdelkov, saj je treba upoštevati, da za jeklarsko industrijo veljajo tudi drugi ukrepi trgovinske zaščite. Ruska vlada ni predložila dokazov za to trditev.

(280)

Ker so protidampinški ukrepi že v veljavi, se Komisija ni strinjala, da bi se v primeru podaljšanja ukrepov cene zvišale. Poleg tega je namen protidampinških dajatev ceno dampinškega uvoza dvigniti na pošteno raven. Zato morebitno zvišanje cen na tem trgu ne bi pomenilo precenjenih in nekonkurenčnih izdelkov, ampak pošteno konkurenco. Ker ni dokazov, ki bi kazali, da so ti sklepi napačni, je Komisija trditev zavrnila.

(281)

Zato je Komisija sklenila, da trenutno veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uporabnikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(282)

Vsi znani uvozniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Oglasili so se štirje uvozniki, vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nihče od njih iz zadevnih držav ni uvažal izdelka, ki se pregleduje.

(283)

Je pa en uvoznik nasprotoval podaljšanju protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK. Navedeni uvoznik je navedel, da je kitajski fero-silicij postal dražji od podobnega izdelka v Uniji, da se je struktura industrije Unije od prvotne preiskave spremenila ter da ta preiskava ne bi smela zajemati fero-silicija z nizko vsebnostjo silicija, saj je bil izključen iz nedavnih protidampinških preiskav fero-silicija iz tretjih držav, ki niso zadevne države.

(284)

Uvozna cena iz LRK na ravni CIF je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom v povprečju znašala 1 234 EUR/tono, cena Unije pa je znašala 1 338 EUR/tono. Komisija je ugotovila, da se je cena iz LRK v zadnjem semestru leta 2017 zvišala za 75,5 % in dosegla vrh decembra 2017 pri vrednosti 2 005 USD/tono (97), saj je bilo treba nekatere kitajske proizvodne obrate zapreti iz okoljskih razlogov. Oblasti so konec leta 2017 iz okoljskih razlogov zaprle proizvodnjo fero-silicija v pomembni regiji Ningxia. Po ponovnem zagonu proizvodnje so se štiri mesece pozneje cene hitro znižale za 31 % (1 387,5 USD/tono aprila 2018) in za 40 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom (1 195 USD/tono marca 2019). Zato je bila trditev družbe, da je bila cena kitajskega fero-silicija višja od cene podobnega izdelka v Uniji, zavrnjena, saj je bilo domnevno zvišanje nenadno, začasno in časovno omejeno.

(285)

V zvezi z navedbo, da se je struktura industrije Unije od prvotne preiskave spremenila, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da četudi se je struktura industrije Unije res nekoliko spremenila, ugotovitve Komisije temeljijo na trenutnih podatkih in se nanašajo na več kot 90 % celotne proizvodnje fero-silicija v Uniji. Poleg tega uvoznik ni predložil nobenih vsebinskih utemeljitev, kako in zakaj bi struktura industrije Unije vplivala na obstoj veljavnih ukrepov. Komisija je na podlagi tega trditev zavrnila.

(286)

V zvezi z vključitvijo fero-silicija z nizko vsebnostjo silicija je obseg izdelka v tem pregledu enak obsegu v prvotnem pregledu. Komisija je opozorila, da industrija Unije še vedno proizvaja to vrsto izdelka. Dejstvo, da druge protidampinške preiskave niso zajemale točno enakega izdelka kot ta pregled, ne spreminja ugotovitev Komisije v tej preiskavi o nadaljevanju dampinga in verjetnosti ponovitve škode v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

(287)

V prejšnji preiskavi v zvezi z iztekom ukrepov je bilo sklenjeno, da lahko uvozniki preprosto kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije in glavnih izvoznikov iz tretjih držav, ki prodajajo po nedampinških cenah. Komisija v tem pregledu ni našla dokazov, ki bi spodbijali ta sklep. Zato je sklenila, da ohranitev ukrepov ne bi bila nesorazmerna.

(288)

Komisija je sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje. Ohranitev ukrepov bi bila v interesu industrije Unije ter ne bi škodovala položaju uporabnikov in uvoznikov v Uniji.

(289)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za fero-silicij s poreklom iz LRK in Rusije ohraniti.

(290)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Ruskima proizvajalcema izvoznikoma je bilo predloženo dodatno dokončno razkritje. Vsem stranem je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem so po tem razkritju lahko predložile pripombe in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(291)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (98) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(292)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe. Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, je dal pozitivno mnenje –