ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 203

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
26. junij 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/877 z dne 3. aprila 2020 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 ter spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

1

 

*

Uredba Komisije (EU) 2020/878 z dne 18. junija 2020 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ( 1 )

28

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/879 z dne 23. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 glede posebnih določb za uskladitev določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva, s posebnimi ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19

59

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/880 z dne 24. junija 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

63

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/881 z dne 25. junija 2020 o sprejetju zahtevka za obravnavo novega proizvajalca izvoznika v zvezi z dokončnimi protidampinškimi ukrepi, uvedenimi z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

65

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/882 z dne 25. junija 2020 o sprejetju zahtevka za obravnavo novega proizvajalca izvoznika v zvezi z dokončnimi protidampinškimi ukrepi, uvedenimi z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

68

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/883 z dne 25. junija 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4375)  ( 1 )

71

 

 

Popravki

 

*

Popravek Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES ( UL L 176 27.6.2013 )

95

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/877

z dne 3. aprila 2020

o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 ter spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti členov 7, 10, 24, 88, 131, 156, 160, 168, 175, 183, 212, 216, 253 in 265 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Praktično izvajanje Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) v kombinaciji z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2015/2446 (2) je pokazalo, da je treba navedeno delegirano uredbo nekoliko spremeniti, da bi bila bolje prilagojena potrebam gospodarskih subjektov in carinskih organov ter da bi se upošteval zakonodajni razvoj in razvoj v zvezi z začetkom uporabe sistemov IT, vzpostavljenih za namene zakonika.

(2)

Za pojasnitev, kateri carinski urad mora zagotoviti, da se pred prihodom blaga izvede analiza tveganja na podlagi vstopne skupne informacije, bi bilo treba spremeniti opredelitev „carinskega urada prvega vstopa“ iz člena 1(15) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, tj. izrecno navesti, da se, kadar se uporablja ta izraz, nanaša na urad, ki je pristojen za kraj, v katerega naj bi prispelo prevozno sredstvo, tudi če iz kakršnega koli razloga prevozno sredstvo dejansko prispe na drug kraj, za katerega je pristojen drug urad.

(3)

Da bi se jasno razmejilo področje uporabe pravil o vstopni skupni deklaraciji, ki zajema blago v hitrih pošiljkah, in formalnosti, ki se uporabljajo za uvoz in izvoz takega blaga, bi bilo treba opredeliti izraza „hitra pošiljka“ in „hitri prevoznik“.

(4)

Za zagotovitev enotne uporabe carinskih določb, ki temeljijo na realni vrednosti blaga, je treba opredeliti izraz „realna vrednost“.

(5)

V skladu z akcijskim načrtom za vojaško mobilnost (3) je treba racionalizirati in poenostaviti carinske formalnosti za blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti. Ta cilj bi bilo treba doseči z določitvijo opredelitve takega blaga in določitvijo obrazca EU 302 kot carinskega dokumenta, ki ga bodo uporabljale države članice EU, tudi pri vojaških aktivnostih v okviru skupne varnostne in obrambne politike Unije.

(6)

Da bi se v skladu z zakonodajo Unije, ki ni carinska zakonodaja, omogočilo, da se za identifikacijo uporablja registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI), bi se morale osebe, ki niso gospodarski subjekti, registrirati v sistem EORI, kadar tako registracijo zahteva zakonodaja Unije in ne le, če to zahteva zakonodaja države članice. Člen 6 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Člen 13(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa možnost podaljšanja roka za sprejetje odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, kadar pristojni carinski organi preiskujejo kršitev carinske zakonodaje. Ta možnost bi morala veljati tudi za primere, v katerih pristojni carinski in davčni organi preiskujejo kršitev davčne zakonodaje, saj se lahko nekatera dovoljenja izdajo le, če ni resnih ali ponavljajočih se kršitev davčnih predpisov. Člen 17(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa obveznost carinskih organov, da odločbo zadržijo, dokler se ne ugotovi, ali je gospodarski subjekt storil hujšo ali ponavljajočo se kršitev. Ta obveznost bi morala zajemati tudi primere hudih kaznivih dejanj, ki se nanašajo na gospodarsko dejavnost vložnika, ne bi pa smela biti razširjena na kršitve ali kazniva dejanja, ki jih storijo osebe, odgovorne za carinske zadeve družbe, ki niso zaposlene v tej družbi, v skladu s členom 24(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447. (4) Člena 13(1) in 17(1) Delegirane uredbe (EU) št. 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Člen 86(3) zakonika določa pravila za izračun zneska carinskega dolga, kadar je dolg nastal za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja. Na zahtevo deklaranta se carinski dolg določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, narave in porekla blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, v trenutku sprejema carinske deklaracije, ki se nanaša na to blago. Člen 76 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pogoje, pod katerimi se uporablja člen 86(3) zakonika, ne da bi deklarant to zahteval. Da bi se preprečilo izogibanje protidampinškim in izravnalnim dajatvam, zaščitnim ukrepom in dodatnim dajatvam, ki so posledica začasne opustitve koncesij, ki bi se lahko uporabljale za blago, prvič dano v postopek aktivnega oplemenitenja, bi morala obveznost uporabe člena 86(3) zakonika, ne da bi deklarant to zahteval, zajemati tudi oplemenitene proizvode, pridobljene iz takega blaga, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja. Člen 76 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Odobriti bi bilo treba prehodno obdobje enega leta, da se gospodarskim subjektom omogoči dovolj časa za prilagoditev novim pravilom.

(9)

Člen 104(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa izjeme od zahteve za vložitev vstopne skupne deklaracije za blago, vneseno na carinsko območje Unije. Da ne bi prišlo do zamude pri uvozu organov in drugega človeškega ali živalskega tkiva ali človeške krvi, primernih za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih, bi morale izjeme zajemati tudi to blago. Poleg tega bi bilo treba za olajšanje vojaške mobilnosti navedene izjeme razširiti na blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302. Poleg tega se po vključitvi občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije (5)izjema ne bi smela več uporabljati za blago, prineseno s teh ozemelj. Člen 104(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Cilj Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je zaščititi morsko okolje pred negativnimi učinki izpustov odpadkov z ladij, ki uporabljajo pristanišča v Uniji, z izboljšanjem razpoložljivosti in uporabe ustreznih pristaniških sprejemnih zmogljivosti in oddajo odpadkov v te zmogljivosti. Da ne bi ogrozili cilja navedene direktive, bi bilo treba carinske formalnosti za take odpadke racionalizirati in poenostaviti z opustitvijo obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije in z upoštevanjem njihove predložitve carini kot carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet. Navedene poenostavitve bi se morale uporabljati le, če je bilo predhodno obvestilo o odpadkih iz člena 6 Direktive (EU) 2019/883 predloženo pristojnim organom. Člene 104, 138, 141 in 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(11)

Člen 104 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije za blago v poštnih pošiljkah in za blago, katerega vrednost ne presega 22 EUR, do datuma posodobitve sistema nadzora uvoza. Vendar se je Komisija z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2151 (delovni program) (7) odločila vzpostaviti nov elektronski sistem (ICS2), s katerim bo podprla carinsko analizo tveganja zaščite in varnosti pred prihodom blaga ter s tem povezan nadzor. Izvajanje novega sistema je treba izvesti v treh objavah (objava 1, objava 2 in objava 3). Splošno sklicevanje na posodobitev sistema nadzora uvoza iz člena 104 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba nadomestiti s podrobnejšimi sklicevanji na različne objave novega sistema, na katerega se bodo prevozniki postopoma povezali. V skladu z delovnim programom se bodo, kar zadeva letalski prevoz, izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki povezali z novim sistemom iz objave 1, vendar bodo morali predložiti minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je Unija, in za blago v hitrih pošiljkah. Novi sistem bo zajemal druge gospodarske subjekte ali postopke na področju letalskega prevoza od objave 2 dalje. Zadevni gospodarski subjekti v železniškem, cestnem in pomorskem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh se morajo povezati s sistemom od objave 3 dalje. Zato se po objavi 1 opustitev obveznosti za blago v poštnih pošiljkah ne bi smela uporabljati za pošiljke v letalskem prometu, katerih končni namembni kraj je država članica. Poleg tega se po objavi 2 ne bi smela uporabljati za pošiljke v letalskem prometu, katerih končni namembni kraj je tretja država, po objavi 3 pa za poštne pošiljke, ki se prevažajo po morju, celinskih plovnih poteh, cesti ali železnici. Prav tako se po objavi 1 opustitev obveznosti ne bi smela uporabljati za blago, katerega vrednost ne presega 22 EUR v hitrih pošiljkah, ki se prevažajo po zraku. Poleg tega se po objavi 2 ne bi smela uporabljati za tako blago v pošiljkah v letalskem prometu, ki niso niti poštne niti hitre pošiljke. Po objavi 3 se ne bi smela uporabljati za blago v pošiljkah, ki se prevažajo po morju, celinskih vodnih poteh, cesti ali železnici. Države članice morajo v sodelovanju s Komisijo določiti posebne datume, do katerih morajo gospodarski subjekti uporabljati različne objave novega sistema v skladu s Prilogo k delovnemu programu. Člen 104 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(12)

Člen 106 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa roke za vložitev vstopne skupne deklaracije v primeru letalskega prevoza. Navedeni roki bi morali odražati tudi odločitev o vzpostavitvi elektronskega sistema (ICS2) v treh objavah. Določba bi morala jasno razlikovati med splošnim pravilom glede roka za predložitev vstopne skupne deklaracije, roki za predložitev minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji ter roki za predložitev drugih navedb. To je zato, ker bo, kot je navedeno v členu 183 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, od objave 2 novega sistema postopoma mogoče, da navedbe v vstopni skupni deklaraciji predložijo različne osebe (večkratna vložitev). Od objave 1 novega sistema bi bilo treba od izvajalcev poštnih storitev in hitrih prevoznikov zahtevati, da čim prej predložijo minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden se blago natovori v zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije. Obveznost predložitve minimalnega nabora podatkov bi se morala uporabljati za vse letalske prevoznike in gospodarske subjekte, ki opravljajo letalske dejavnosti od objave 2. Od objave 2 novega sistema bi bilo treba od letalskih prevoznikov zahtevati, da minimalni nabor podatkov dopolnijo s preostalimi navedbami, tako da se popolna vstopna skupna deklaracija vloži v splošnih rokih. Vendar bi se moral med datumom objave 1 in datumom objave 2 minimalni nabor podatkov, ki ga predložijo izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki, šteti kot popolna vstopna skupna deklaracija za blago v poštnih pošiljkah in za blago v hitrih pošiljkah, katerega realna vrednost ne presega 22 EUR. V tem vmesnem obdobju letalski prevozniki namreč ne bodo povezani z novim sistemom in zato ne bodo mogli dopolnjevati minimalnega nabora podatkov. Pravilo, ki določa obveznost letalskih prevoznikov in gospodarskih subjektov, da čim prej predložijo minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa preden se blago natovori na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije, zagotavlja, da lahko carinski organi izvedejo analizo tveganja in sprejmejo potrebne ukrepe v okviru varnosti letalskega tovora. To je pomemben dopolnilni ukrep k obstoječemu regulativnemu okviru EU za varnost v letalstvu, in sicer k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(13)

Člena 112 in 113 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določata obveznosti predložitve navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb, ki niso prevoznik, v zvezi s prevozom po morju ali celinskih plovnih poteh in prevozom po zraku. Oba člena vsebujeta prehodne določbe za opustitev obveznosti do posodobitve sistema nadzora uvoza, zato bi morale te prehodne določbe odražati dejstvo, da bo predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani različnih oseb mogoča le od objave 2 novega sistema v primeru prevoza po zraku in od objave 3 v primeru prevoza po morju ali celinskih plovnih poteh. V skladu s tem bi morala biti obveznost oseb, ki niso prevoznik, da zagotovijo navedbe iz vstopne skupne deklaracije, v obeh objavah ustrezno opredeljena. Poleg tega bi bilo treba pravilo, ki določa, da je vsaka oseba odgovorna za navedbe iz vstopne skupne deklaracije, ki jih je predložila, črtati iz členov 112 in 113; to pravilo bi moralo postati nova splošna določba, ki bi se uporabljala za kateri koli način prevoza, ne samo za letalski in pomorski promet ali celinske plovne poti. Če bo obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije za poštne pošiljke in blago, katerega vrednost ne presega 22 EUR, postopoma opuščena, bi morala navedena določba vključevati tudi novo obveznost izvajalcev poštnih storitev in hitrih prevoznikov, da zagotovijo navedbe iz vstopne skupne deklaracije carinskemu uradu prvega vstopa, če niso predložili teh navedb prevoznikom, ki imajo obveznost dopolnitve minimalnega nabora podatkov, ki so ga zagotovili izvajalci poštnih storitev ali hitri prevozniki. Člena 112 in 113 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti in vstaviti nov člen 113a.

(14)

Za olajšanje vojaške mobilnosti bi moral obrazec EU 302 veljati tudi kot dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga. Člen 127 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Člen 128d Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pogoje za odobritev dovoljenja za pripravo manifesta pomorske družbe po odhodu. Ti pogoji bi se morali še naprej uporabljati, dokler se to dovoljenje lahko izda, ne glede na to, ali se je sistem odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije začel uporabljati ali ne. Sklicevanje na sistem odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije bi bilo zato treba črtati. Člen 128d Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(16)

V členu 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 so navedena nekatera dejanja, ki štejejo za carinske deklaracije za blago iz členov 138(a) do (d), 139 in 140(1) navedene uredbe. Formalnosti za deklariranje, tako za uvoz kot za izvoz, organov in drugega človeškega ali živalskega tkiva ali človeške krvi, ki so primerni za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih, morajo biti čim bolj omejene, da ne bi prišlo do zamude pri njihovi sprostitvi zaradi zapletenih carinskih formalnosti na meji in da se zagotovi njihova pravočasna uporaba. Zato bi bilo treba dovoliti, da se taki organi, tkivo ali kri deklarirajo s katerim koli dejanjem iz člena 141 Delegirane uredbe (EU) št. 2015/2446. Člene 138, 140 in 141 navedene delegirane uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Da bi dodatno poenostavili gibanje blaga, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti, bi bilo treba predložitev obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302 carini šteti kot carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet z oprostitvijo uvoznih dajatev kot vrnjeno blago za začasni uvoz, za izvoz ali ponovni izvoz ali tranzit. Ker elektronski sistem za predložitev obrazca zveze NATO 302 ali obrazca EU 302 carini ne obstaja, je primerno, da se dovoli predložitev teh obrazcev tudi drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov. Člene 138 do 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Ko bodo začela veljati nova pravila o davku na dodano vrednost (DDV) za prodajo na daljavo iz Direktive Sveta (EU) 2017/2455 (9), se bo DDV plačal za vse blago, uvoženo v Unijo, ne glede na njihovo vrednost. Za zagotovitev pobiranja DDV za to blago bo potrebna elektronska carinska deklaracija. Trenutno možnost deklaracije poštnih pošiljk s katerim koli dejanjem iz člena 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 je zato treba spremeniti. Ta možnost bi se morala uporabljati le do konca časovnega okvira za začetek uporabe za objavo 1 sistema ICS2, saj bi morali vsi izvajalci poštnih storitev do takrat imeti elektronske podatke, potrebne za predložitev vstopne skupne deklaracije. Za zagotovitev pravilnega pobiranja DDV bi moral to možnost poleg tega odobriti carinski organ in biti bi morala omejena na primere, v katerih se uvozni DDV pobere ob vnosu blaga v skladu s standardnim postopkom. Člena 138 in 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(19)

Zaradi rasti e-trgovanja se število pošiljk majhne vrednosti, ki se izvažajo iz Unije, povečuje. Izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki imajo pri navedenem izvozu pomembno vlogo. Poštne pošiljke se lahko prijavijo za izvoz z izstopom s carinskega območja Unije v skladu s členom 141(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, pri čemer je treba za drugo blago komercialne narave, če ne presega bodisi vrednosti 1 000 EUR bodisi neto mase 1 000 kg, predložiti ustno deklaracijo za izvoz v skladu s členom 137(1)(b) navedene uredbe. Ker je treba ustno deklaracijo vložiti pri carinskem uradu, ki je pristojen za kraj izstopa, ta poenostavitev ne ustreza poslovnemu modelu hitrih prevoznikov, ki kot poenostavitev uporabljajo enotno prevozno pogodbo. Če se uporablja enotna prevozna pogodba, se lahko vse izstopne formalnosti, vključno z uradnim zaključkom izvoznega gibanja, opravijo pri notranjem carinskem uradu, tako da lahko carinski urad, pristojen za kraj izstopa, zahteva le ad hoc pregled blaga. Informacije o izstopu blaga so na voljo v evidencah hitrega prevoznika in jih lahko carinski organi preverijo v okviru kontrole po reviziji. Da bi omogočili nemoteno izvozno carinjenje pošiljk majhne vrednosti s strani hitrih prevoznikov in tako preprečili ozka grla na mejnih carinskih uradih, bi bilo treba dovoliti, da se navedene pošiljke deklarirajo s katerim koli dejanjem iz člena 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446. Člena 140 in 141 navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(20)

Člen 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba spremeniti, da se pojasni, da se lahko prevozna sredstva, ki so upravičena do popolne oprostitve uvozne dajatve, prijavijo za začasni uvoz že pri samem prestopu meje carinskega območja Unije v katerem koli od naslednjih primerov iz točke (d) odstavka 1 navedenega člena. Enako velja za prevozna sredstva, ki se sprostijo v prosti promet kot vrnjeno blago v skladu s členom 203 zakonika. Tako pojasnilo je potrebno zaradi pravne varnosti.

(21)

V členu 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 je določeno blago, ki ga ni mogoče prijaviti ustno ali v skladu s členom 141 navedene uredbe, kot je blago, ki je predmet zahtevka za povračilo dajatev ali drugih pristojbin. Ko bodo začela veljati nova pravila o davku na dodano vrednost (DDV) za prodajo na daljavo iz Direktive Sveta (EU) 2017/2455, se bo DDV plačal za vse blago, uvoženo v Unijo, ne glede na njegovo vrednost. Če se tako blago vrne, mora deklarant zahtevati povračilo DDV, ki je bil zaračunan ob sprostitvi blaga v prosti promet. V takih primerih bo moral deklarant predložiti dokazilo, da je blago zapustilo carinsko območje Unije. Da bi upravno breme za pošiljke majhne vrednosti ohranili na razumni ravni, bi bilo treba ponovni izvoz takih pošiljk dovoliti na podlagi katerega koli drugega dejanja v skladu s členom 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, tudi če je bil predložen zahtevek za povračilo DDV. Člen 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Za pojasnitev, da je podatke, potrebne za sprostitev pošiljk majhne vrednosti v prosti promet, mogoče predložiti v različnih elektronskih oblikah, bi bilo treba spremeniti besedilo člena 143a. Poleg tega bi bilo treba uvesti prehodni ukrep za deklaracijo pošiljk majhne vrednosti v nacionalnih sistemih uvoza, ki še niso bili posodobljeni v skladu z zakonikom. V skladu s členom 278(2) zakonika in delovnim programom lahko države članice svoje nacionalne sisteme uvoza posodobijo do konca leta 2022. Nasprotno pa bodo novi ukrepi DDV iz Direktive (EU) 2017/2455 začeli veljati pred tem datumom. Zato je treba zagotoviti alternativni nabor podatkov za elektronsko carinsko deklaracijo pošiljk majhne vrednosti v neposodobljenih elektronskih sistemih, ki delujejo na podlagi prehodnih zahtev glede podatkov. Države članice bi zato morale imeti možnost, da namesto carinske deklaracije za nekatere pošiljke majhne vrednosti iz člena 143a(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 uporabijo poenostavljeno deklaracijo ali standardni nabor podatkov v carinski deklaraciji iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (10), dokler se nacionalni sistemi uvoza ne posodobijo.

(23)

Člen 144 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pravila za carinsko deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah. Navedena pravila bi morala odražati spremembe v deklaraciji takega blaga od začetka veljavnosti zadevnih določb Direktive (EU) 2017/2455. Pravilo o tem, kdo naj se ob predložitvi blaga šteje za dolžnika in deklaranta v deklaraciji o poštnih pošiljkah, bi bilo treba črtati, ker je treba blago v poštnih pošiljkah, katerega vrednost ne presega 150 EUR, od 1. januarja 2021 prijaviti z elektronsko carinsko deklaracijo. V tej deklaraciji je treba jasno navesti dolžnika in deklaranta. Določiti je treba prehodni ukrep za deklaracijo blaga v poštnih pošiljkah v vrednosti med 150 in 1 000 EUR v državah članicah, ki svojih nacionalnih sistemov uvoza še niso posodobile v skladu z zakonikom. Ohraniti bi bilo treba možnost deklaracije za sprostitev tega blaga v prosti promet ob predložitvi, skupaj s priloženo deklaracijo CN22 ali CN23 do konca obdobja za posodobitev nacionalnih sistemov uvoza, tj. do konca leta 2022, saj državam članicam še ni treba uporabljati različnih naborov podatkov za elektronske deklaracije do konca tega obdobja. Člen 144 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Člen 146 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa roke za vložitev dopolnilne deklaracije iz prvega pododstavka člena 167(1) zakonika. Navedena pravila bi morala jasneje povezati roke carinskih organov za vknjižbo zneska uvozne ali izvozne dajatve v skladu s členom 105(1) zakonika in roke, v katerih morajo deklaranti vložiti različne vrste dopolnilnih deklaracij. V skladu s tem je treba pojasniti, da so dopolnilne deklaracije, ki zajemajo eno samo poenostavljeno deklaracijo in so zajete v eni sami vknjižbi v skladu s prvim pododstavkom člena 105(1) zakonika, splošne dopolnilne deklaracije. Splošne dopolnilne deklaracije bi bilo treba vložiti v desetih dneh po prepustitvi blaga. Pojasniti bi bilo treba tudi, da periodične ali zbirne dopolnilne deklaracije zajemajo eno ali več poenostavljenih deklaracij istega deklaranta v določenem obdobju in so zajete v eni sami vknjižbi za skupni znesek uvoznih dajatev v skladu z drugim pododstavkom člena 105(1) zakonika. Te deklaracije bi bilo treba vložiti v desetih dneh po koncu obdobja, ki ga zajemajo.

(25)

Da bi sedanja pravila bolje prilagodili potrebam gospodarskih subjektov, bi bilo treba carinskim organom dovoliti, da deklarantom zagotovijo daljši rok za vložitev dopolnilne deklaracije in pridobitev ustreznih dokazil, kadar vložitev carinske deklaracije ne more povzročiti carinskega dolga. V primeru vložitve dopolnilnih splošnih deklaracij bi moral biti rok največ 120 dni od prepustitve blaga. Poleg tega je lahko rok največ dve leti, in sicer v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, kadar so razlogi za dopustitev daljšega roka povezani s carinsko vrednostjo blaga. Člen 146 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 in člen 147 navedene uredbe, ki določa rok, v katerem mora deklarant pridobiti spremne listine v primeru vložitve dopolnilnih deklaracij, bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(26)

Člen 163 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa primere, v katerih se carinska deklaracija šteje za zahtevek za pridobitev dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit. Ta določba bi morala vključevati tudi uničenje pošiljk v vrednosti 150 000 EUR ali manj, da bi v takih primerih olajšali carinske formalnosti za gospodarske subjekte. Uničenje pošiljk bi moralo biti mogoče brez uporabe sistema odločb carinskih organov, tako da lahko carinski organi odločijo o zahtevku, ko se blago, ki ga je treba uničiti, prijavi za carinski postopek. Poleg tega bi bilo treba občutljivo blago, navedeno v Prilogi 71-02 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446, izključiti iz zgoraj navedene poenostavitve, razen če se blago uniči in vrednost pošiljke ne presega 150 000 EUR. Člen 163 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(27)

Člen 163(2)(g) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa, da se carinska deklaracija ne sme obravnavati kot zahtevek za pridobitev dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit, kadar se uporablja člen 167(1)(f) navedene delegirane uredbe. Navedena določba se nanaša na obdelavo občutljivega blaga, ki je že izključeno iz področja uporabe člena 163(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446. Da bi se izognili tej ponovitvi, bi bilo treba člen 163(2)(g) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 črtati.

(28)

Člen 166(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa, da se pogoj za izdajo dovoljenja za postopek oplemenitenja iz člena 211(4)(b) zakonika, in sicer da postopek ne bi negativno vplival na bistvene interese proizvajalcev Unije (gospodarski pogoji), ne uporablja za dovoljenja za aktivno oplemenitenje, razen v nekaterih primerih, vključno z zahtevki, ki zajemajo blago, za katero veljajo ukrepi, kot so protidampinške ali izravnalne dajatve. Vendar je treba take zahtevke izključiti iz preverjanja gospodarskih pogojev, saj so te naloge namenjene zaščiti bistvenih interesov proizvajalcev Unije. Poleg tega preverjanje gospodarskih pogojev v takih primerih ne bo več potrebno, saj člen 76 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, kakor je spremenjena s to uredbo, določa samodejno uporabo protidampinških in izravnalnih dajatev za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ko se postopek zaključi. Člen 166(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(29)

Člen 168 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 se nanaša na izračun zneska uvozne dajatve v nekaterih primerih aktivnega oplemenitenja. Ta določba je odveč zaradi sprememb členov 76 in 166 navedene delegirane uredbe. V skladu s temi spremembami se uvozna dajatev v primerih, navedenih v členu 168 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, izračuna v skladu s členom 86(3) zakonika. Poleg tega je treba, če za blago veljajo ukrepi kmetijske ali trgovinske politike, proučiti gospodarske pogoje v skladu s členom 166 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, kakor je spremenjen s to uredbo. Člen 168 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba črtati.

(30)

Člen 177 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pravila v zvezi z ločenim knjigovodskim izkazovanjem, kadar se unijsko blago skladišči skupaj z neunijskim blagom v skladišču za carinsko skladiščenje. Da bi se izognili kakršni koli zlorabi teh pravil, bi bilo treba skladiščenje unijskega in neunijskega blaga v skladišču za carinsko skladiščenje (skupno skladišče) dovoliti le, če ima blago isto oznako KN, tržno kakovost in tehnične lastnosti. Dajanje blaga, za katero veljajo ukrepi, kot so protidampinške ali izravnalne dajatve, v skupno skladišče ne bi smelo biti dovoljeno, razen če je postalo unijsko blago, potem ko je bilo predmet zadevnih protidampinških ali izravnalnih dajatev. Člen 177 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(31)

Zaradi poenostavitve uporabe postopka začasnega uvoza v mednarodnem pomorskem prometu na obmejnih območjih in v zvezi z določeno pedagoško, znanstveno in tehnično opremo bi bilo treba vložniku in imetniku postopka začasnega uvoza izjemoma dovoliti, da imata sedež na carinskem območju Unije, in da jima ni treba imeti sedeža zunaj tega območja, kot je določeno v členu 250(2)(c) zakonika. Člene 220, 224, 227, 229 in 230 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(32)

Kadar se za začasni uvoz prijavi vojaško blago, bi moralo biti upravičeno do popolne oprostitve uvozne dajatve, rok za zaključek pa bi moral biti 24 mesecev, z možnostjo podaljšanja. Zato bi bilo treba v Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 vključiti nov člen 235a in ustrezno spremeniti člen 237 navedene uredbe.

(33)

Člen 245(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa izjeme od zahteve za vložitev predodhodne deklaracije za blago, ki izstopa z nekaterih ozemelj Unije zunaj carinskega območja Unije. Da se olajša vojaška mobilnost, bi bilo treba navedeno izjemo razširiti na blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302. Poleg tega se po vključitvi občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije izjema ne bi smela več uporabljati občino Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera. Člen 245(1)(i) in (p) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(34)

Člen 248 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba spremeniti, da se pojasni, da mora carinski urad izvoza izreči izvozno deklaracijo za neveljavno in izreči zadevno potrdilo o izstopu blaga za neveljavno, če ga je carinski urad izstopa obvestil, da se bo prevoz namesto zunaj carinskega območja Unije zaključil na carinskem območju Unije.

(35)

V Prilogi 71-03 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 je seznam običajnih oblik ravnanja za blago, dano v postopek oplemenitenja v skladu s členom 220 zakonika. Da bi se izognili zlorabi običajnih oblik ravnanja za pridobitev neupravičenih prednosti glede dajatve, bi bilo treba navedeno prilogo ustrezno spremeniti.

(36)

Točka 7 Priloge 71-04 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pogoje, pod katerimi je uporaba enakovrednega blaga dovoljena v okviru postopkov aktivnega oplemenitenja v zvezi z mlekom in mlečnimi proizvodi. Pogoji se nanašajo na maso različnih sestavin v takih izdelkih, in sicer suhe snovi, maščob in beljakovin. Za poenostavitev teh določb, tj. da bi za mleko in mlečne proizvode veljala splošna pravila o enakovrednosti iz tretjega pododstavka člena 223(1) zakonika, bi bilo treba Prilogo 71-04 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 ustrezno spremeniti.

(37)

V Prilogi 71-05 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 so navedeni podatkovni elementi, ki jih je treba dati na voljo za standardizirano izmenjavo informacij med carinskimi organi v okviru postopkov oplemenitenja. Pojasniti bi bilo treba, da se lahko nekateri podatkovni elementi izrazijo v merskih enotah, ki niso kilogrami, in v valutah, ki niso euro, saj v nasprotju z drugimi določbami o podatkovnih elementih, ki jih morajo zagotoviti gospodarski subjekti, člena 176 in 181 ter Priloga 71-05 te možnosti ne omenjajo izrecno. Moralo bi tudi biti mogoče, da se carinska deklaracija šteje kot zahtevek za pridobitev dovoljenja za aktivno ali pasivno oplemenitenje v skladu s členom 163 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446. Nazadnje, v oddelku B je treba dodati nov podatkovni element v zvezi z datumom nastanka carinskega dolga ali uporabe morebitnih ukrepov trgovinske politike, saj je za carinske organe ta podatkovni element pomemben pri izmenjavi v sistemu za standardizirano izmenjavo informacij (INF). Prilogo 71-05 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(38)

Delegirano uredbo (EU) 2016/341 bi bilo prav tako treba spremeniti, da bi odražala nekatere spremembe druge zakonodaje Unije. Prvič, uvedba obveznosti držav članic glede poročanja o napredku pri razvoju elektronskih sistemov iz člena 278a zakonika je strožja od obveznosti poročanja iz člena 56(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/341, zato bi bilo treba slednjo črtati. Drugič, Priloga 1 k Delegirani uredbi (EU) 2016/341, ki določa skupne zahteve glede podatkov za deklaracije, obvestila in dokazila o statusu Unije, ki se uporabljajo do uvedbe elektronskih sistemov iz zakonika, bi morala odražati sklep Komisije o posodobljenem delovnem programu za začetek uporabe sistema ICS2 v treh objavah. Navedena priloga bi se morala sklicevati izključno na priloge k navedeni delegirani uredbi, ki določajo zahteve glede podatkov za prehodno obdobje, vendar se ne bi smela sklicevati na Prilogo B k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446, saj se ta med prehodom ne uporablja. Nazadnje, po vključitvi opredelitve hitre pošiljke in hitrega prevoznika v člen 1 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba črtati opredelitev hitre pošiljke v Prilogi 9 k Delegirani uredbi (EU) 2016/341, da bi se izognili zmedi.

(39)

Člen 128a Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba popraviti, da se pojasnijo navodila o žigosanju in podpisovanju nekaterih dokazil o statusu Unije. Prvič, nekatera navodila so podvojena, zato bi bilo treba črtati en sklop takih navodil. Drugič, dodati je treba sklic na posebni žig, opisan v poglavju II dela II Priloge 72-04 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. Tretjič, pooblaščeni izdajatelji in pooblaščeni pošiljatelji sta dve različni pooblastili, pri čemer se določba napačno nanaša na pooblaščene pošiljatelje v okviru dovoljenj za izdajo dokazila. Določba bi se morala nanašati na „pooblaščenega izdajatelja“ in ne na „pooblaščenega pošiljatelja“ v vseh jezikih.

(40)

Sklicevanje v členu 150 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 na člen 138 Direktive Sveta 2006/112/ES (11) ni pravilno in bi ga bilo treba nadomestiti s sklicevanjem na člen 143(1) navedene direktive, saj navedeni člen določa veljavno oprostitev plačila DDV.

(41)

Možnost deklaracije organov in drugega človeškega ali živalskega tkiva ali človeške krvi, ki so primerni za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih, bi bilo treba uporabljati retroaktivno od 15. Marca 2020, da se olajša uvoz tega blaga v kriznih razmerah, nastalih zaradi koronavirusa –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2015/2446

Delegirana uredba (EU) 2015/2446 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

točka 15 se nadomesti z naslednjim:

„(15)

‚carinski urad prvega vstopa‘ pomeni carinski urad, pristojen za carinski nadzor na kraju, kjer prevozno sredstvo, ki prevaža blago, vstopi ali, kadar je to primerno, naj bi prispelo na carinsko območje Unije z ozemlja zunaj tega območja;“;

(b)

dodajo se naslednje točke:

„(46)

‚hitra pošiljka‘ pomeni posamezno pošiljko, ki jo pošlje ali je zanjo odgovoren hitri prevoznik;

(47)

‚hitri prevoznik‘ pomeni prevoznika, ki zagotavlja celostne storitve, ki vključujejo hitro/časovno določeno zbiranje, prevoz, carinjenje in dostavo paketov, pri čemer se sledi lokaciji pošiljke in ohranja nadzor nad njimi ves čas izvajanja storitve;

(48)

‚realna vrednost‘ pomeni

(a)

za blago komercialne narave: ceno blaga pri prodaji za izvoz na carinsko območje Unije brez stroškov prevoza in zavarovanja, razen če so vključeni v ceno in niso ločeno navedeni na računu, ter kakršnih koli drugih davkov in dajatev, kakor jih določijo carinski organi na podlagi kakršnih koli ustreznih dokumentov;

(b)

za blago nekomercialne narave: ceno, ki bi jo bilo treba plačati za blago, če bi bilo prodano za izvoz na carinsko območje Unije;

(49)

‚blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti‘ pomeni vsako blago, ki se giblje ali uporablja:

(a)

v okviru aktivnosti, ki jih organizirajo ali nadzirajo ustrezni vojaški organi ene ali več držav članic ali tretje države, s katero ima ena ali več držav članic sklenjen sporazum o izvajanju vojaških aktivnosti na carinskem območju Unije; ali

(b)

pri kakršnih koli vojaških aktivnostih:

v okviru skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije (SVOP); ali

v skladu s Severnoatlantsko pogodbo, podpisano 4. aprila 1949 v Washingtonu D.C.;

(50)

‚obrazec NATO 302‘ pomeni dokument za carinske namene, kakor je predviden v ustreznih postopkih za izvajanje Sporazuma med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisanega 19. junija 1951 v Londonu;

(51)

‚obrazec EU 302‘ pomeni dokument za carinske namene iz Priloge 52-01, ki ga izdajo pristojni nacionalni vojaški organi države članice ali je ta dokument izdan v njihovem imenu za blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti;

(52)

‚odpadki z ladij‘ pomeni odpadke z ladij v smislu točke 3 člena 2 Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(53)

‚nacionalno enotno okence za pomorski sektor‘ pomeni nacionalno enotno okence za pomorski sektor v smislu točke 3 člena 2 Uredbe (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

(*1)  Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116)."

(*2)  Uredba (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (UL L 198, 25.7.2019, str. 64).“;"

(2)

v členu 6(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

tako registracijo zahteva zakonodaja Unije ali zakonodaja države članice;“;

(3)

v členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum kršitve carinske ali davčne zakonodaje ter carinski in davčni organi izvajajo preiskave na podlagi teh razlogov, se rok za sprejetje odločbe lahko podaljša za čas, ki je potreben za izvedbo teh preiskav. Takšno podaljšanje ne presega devet mesecev. Če to ne ogroža preiskav, se vložnik obvesti o podaljšanju.“;

(4)

v členu 17(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar pa carinski organ meni, da imetnik odločbe ne izpolnjuje meril iz člena 39(a) zakonika, odločbo zadrži, dokler se ne ugotovi, ali je prišlo do hujše ali ponavljajoče se kršitve, vključno s hudim kaznivim dejanjem, ki jo je storila katera od naslednjih oseb:

(a)

imetnik odločbe;

(b)

oseba, ki vodi družbo imetnico zadevne odločbe ali nadzoruje njeno upravljanje;

(c)

zaposleni, odgovoren za carinske zadeve v družbi imetnici zadevne odločbe.“;

(5)

člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76

Odstopanje od izračuna zneska uvozne dajatve za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja

(člen 86(3) in člen 86(4) zakonika)

1.   Člen 86(3) zakonika se uporablja, ne da bi deklarant to zahteval, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja uvaža neposredno ali posredno zadevni imetnik dovoljenja v obdobju enega leta po njihovem ponovnem izvozu;

(b)

blago bi bilo ob sprejemu carinske deklaracije za dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja predmet ukrepa kmetijske ali trgovinske politike, začasne ali dokončne protidampinške dajatve, izravnalne dajatve, zaščitnega ukrepa ali dodatne dajatve, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če je bilo prijavljeno za sprostitev v prosti promet;

(c)

opraviti ni bilo treba nobenega preverjanja gospodarskih pogojev v skladu s členom 166.

2.   Člen 86(3) zakonika se uporablja, ne da bi deklarant to zahteval, tudi če so bili oplemeniteni proizvodi pridobljeni iz blaga, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja in za katerega bi bila ob sprejetju prve carinske deklaracije za dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja uvedena začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če bi bili prijavljeni za sprostitev v prosti promet, in če primer ni zajet v členu 167(1)(h), (i), (m) ali (p) te uredbe.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, kadar se za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ne bi več uporabljale začasne ali dokončne protidampinške dajatve, izravnalne dajatve, zaščitni ukrepi ali dodatne dajatve, ki so posledica začasne opustitve koncesij v trenutku nastanka carinskega dolga za oplemenitene proizvode.

4.   Odstavek 2 se ne uporablja za blago, prijavljeno za aktivno oplemenitenje najpozneje do 16. julija 2021, če je to blago zajeto v dovoljenju, ki je bilo izdano pred 16. julijem 2020.“;

(6)

člen 104 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točke (f), (h) in (m) se nadomestijo z naslednjim:

„(f)

blagom iz člena 138(b) do (d) in (h) ali člena 139(1), za katerega velja, da je deklarirano v skladu s členom 141, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;“;

„(h)

blagom, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302;“;

„(m)

blagom, vnesenim na carinsko območje Unije iz Ceute in Melille, Gibraltarja, Helgolanda, Republike San Marino, Vatikanske mestne države ali občine Livigno;“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(q)

odpadki z ladij, pod pogojem, da je bilo predhodno obvestilo o odpadkih iz člena 6 Direktive (EU) 2019/883 navedeno v nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor ali prek drugih kanalov poročanja, ki so sprejemljivi za pristojne organe, vključno s carino.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Vložitev vstopne skupne deklaracije za blago v poštnih pošiljkah se opusti, kot sledi:

(a)

kadar se poštne pošiljke prevažajo po zraku in je končni namembni kraj država članica, do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151 (*3) za začetek uporabe objave 1 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447;

(b)

kadar se poštne pošiljke prevažajo po zraku in je končni namembni kraj tretja država ali ozemlje, do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 2 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447;

(c)

kadar se poštne pošiljke prevažajo po morju, cesti ali železnici, do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 3 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

(*3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168).“;"

(c)

odstavek 3 se črta;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Vložitev vstopne skupne deklaracije za blago v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR, se opusti, če carinski organi v dogovoru z gospodarskim subjektom pristanejo, da bodo opravili analizo tveganja na podlagi informacij, ki jih vsebuje ali zagotavlja sistem, ki ga uporablja gospodarski subjekt, in sicer:

(a)

kadar je blago v hitrih pošiljkah, ki se prevažajo po zraku, do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 3 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447;

(b)

kadar se blago prevaža z zračnim prevozom, razen s poštnimi ali hitrimi pošiljkami, do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 2 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447;

(c)

kadar se poštne pošiljke prevažajo po morju, celinskih plovnih poteh, cesti ali železnici, do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 3 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.“;

(7)

člen 106 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 106

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije pri prevozu po zraku

(člen 127(2)(b), (3), (6) in (7) zakonika)

1.   Kadar se blago vnese na carinsko območje Unije po zraku, se čim prej vložijo popolne navedbe v vstopni skupni deklaraciji, v vsakem primeru pa v naslednjih rokih:

(a)

za lete, ki trajajo manj kot štiri ure, najpozneje ob dejanskem vzletu zrakoplova;

(b)

za druge lete najpozneje štiri ure pred prihodom zrakoplova na prvo letališče na carinskem območju Unije.

2.   Od datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 1 sistema, navedenega v členu182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki v skladu s členom 183 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 čim prej in najpozneje pred natovarjanjem blaga na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije, vložijo minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji.

2a.   Od datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 2 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, gospodarski subjekti, ki niso izvajalci poštnih storitev, in hitri prevozniki čim prej in najpozneje pred natovarjanjem blaga na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije, vložijo minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji.

3.   Od datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 2 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, kadar je bil v rokih iz odstavkov 2 in 2a v vstopni skupni deklaraciji zagotovljen le minimalni nabor podatkov, se drugi podatki predložijo v rokih iz odstavka 1.

4.   Do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 2 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, se minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, vložen v skladu z odstavkom 2, šteje za popolno vstopno skupno deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je država članica, in za blago v hitrih pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR. “;

(8)

člen 112 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se črta;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2019/2151/EU za začetek uporabe objave 3 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.“;

(9)

člen 113 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se črtata;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2019/2151/EU za začetek uporabe objave 2 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.“;

(10)

v poglavju 1 naslova IV se vstavi naslednji člen 113a:

„Člen 113a

Predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb

(člen 127(6) zakonika)

1.   Vsaka oseba, ki predloži navedbe iz člena 127(5) zakonika, je odgovorna za navedbe, ki jih je predložila v skladu s členom 15(2)(a) in (b) zakonika.

2.   Od datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 2 sistema iz člena 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, kadar izvajalec poštnih storitev navedb, zahtevanih za vstopno skupno deklaracijo poštnih pošiljk, ne da na voljo prevozniku, ki mora po tem sistemu predložiti preostale navedbe v deklaraciji, izvajalec poštnih storitev namembnega kraja, če je blago poslano v Unijo, ali izvajalec poštnih storitev države članice prvega vstopa, če je blago v tranzitu skozi Unijo, zagotovi te navedbe carinskemu uradu prvega vstopa v skladu s členom 127(6) zakonika.

3.   Od datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 2 sistema iz člena 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, kadar hitri prevoznik navedb, zahtevanih za vstopno skupno deklaracijo hitrih pošiljk, ki se prevažajo po zraku, ne da na voljo prevozniku, hitri prevoznik te navedbe zagotovi carinskemu uradu prvega vstopa v skladu s členom 127(6) zakonika.“;

(11)

člen 127 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 127

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga v obliki zvezka TIR ali zvezka ATA oziroma obrazcev NATO 302 ali EU 302

(člen 6(3)(a) zakonika)

Kadar se unijsko blago prevaža v skladu s Konvencijo TIR, Konvencijo ATA, Istanbulsko konvencijo ali na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302, se dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga lahko predloži drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.“;

(12)

v členu 128d(1) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Dovoljenje iz člena 128c se izda samo mednarodnim ladijskim družbam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:“;

(13)

člen 138 se spremeni:

(a)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)

do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 1 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, blago v poštni pošiljki, ki je oproščeno uvoznih dajatev v skladu s členom 23(1) ali členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1186/2009:“;

(b)

dodata se naslednji točki:

„(g)

do dneva pred datumom, določenim v četrtem pododstavku člena 4(1) Direktive (EU) 2017/2455, blago, katerega realna vrednost ne presega 22 EUR;

(h)

organi in drugo človeško ali živalsko tkivo ali človeška kri, primerni za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih;“;

(c)

dodata se naslednji točki:

„(i)

blago, ki ga zajema obrazec EU 302 ali obrazec NATO 302, ki je oproščeno uvozne dajatve za vrnjeno blago v skladu s členom 203 zakonika;

(j)

odpadki z ladij, pod pogojem, da je bilo predhodno obvestilo o odpadkih iz člena 6 Direktive (EU) 2019/883 navedeno v nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor ali prek drugih kanalov poročanja, ki so sprejemljivi za pristojne organe, vključno s carino.“;

(d)

drugi odstavek se črta;

(14)

člen 139 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji naslov:

„Blago, za katerega se šteje, da je prijavljeno za začasni uvoz, tranzit ali ponovni izvoz v skladu s členom 141

(člen 158(2) zakonika)“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„3.

Če blago, ki ga zajema obrazec NATO 302 ali obrazec EU 302, ni prijavljeno drugače, se šteje, da je prijavljeno za začasni uvoz v skladu s členom 141.

4.

Če blago, ki ga zajema obrazec NATO 302 ali obrazec EU 302, ni prijavljeno drugače, se šteje, da je prijavljeno za ponovni izvoz v skladu s členom 141.

5.

Če blago, ki ga zajema obrazec EU 302, ni prijavljeno drugače, se šteje, da je prijavljeno za tranzit v skladu s členom 141.“;

(15)

v členu 140(1) se dodajo naslednje točke:

„(c)

pisemske pošiljke;

(d)

blago v poštni ali hitri pošiljki, katerega vrednost ne presega 1 000 EUR in ni zavezano plačilu izvozne dajatve;

(e)

organi in drugo človeško ali živalsko tkivo ali človeška kri, primerni za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih;

(f)

blago, ki ga zajema obrazec NATO 302 ali obrazec EU 302.“;

(16)

člen 141 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

Dejanja, ki se štejejo kot carinska deklaracija ali deklaracija za ponovni izvoz

(člen 158(2) zakonika)“;

(b)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za blago iz člena 138(a) do (d) in (h), člena 139 in člena 140(1) se vsa naslednja dejanja štejejo kot carinska deklaracija:“;

(ii)

v točki (d) se dodata naslednji točki:

„(iv)

kadar se šteje, da je prevozno sredstvo iz člena 212 prijavljeno za začasni uvoz v skladu s členom 139(1) te uredbe;

(v)

kadar se na carinsko območje Unije v skladu s členom 138(c) te uredbe vnese neunijsko prevozno sredstvo, ki je v skladu s pogoji iz člena 203 zakonika.“;

(c)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Do datuma, določenega v skladu s Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 za začetek uporabe objave 1 sistema, navedenega v členu 182(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, se blago v poštni pošiljki lahko prijavi za sprostitev v prosti promet, tako da se predloži carini v skladu s členom 139 zakonika, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

carinski organi so sprejeli uporabo tega dejanja in podatke, ki jih je predložil izvajalec poštnih storitev;

(b)

DDV ni prijavljen v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES za prodajo na daljavo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj uvoženega blaga ali s posebno ureditvijo za prijavo in plačilo uvoznega DDV iz poglavja 7 naslova XII navedene direktive;

(c)

blago v poštni pošiljki, ki je oproščeno uvoznih dajatev na podlagi člena 23(1) ali člena 25(1) Uredbe (ES) št. 1186/2009;

(d)

pošiljki je priložena deklaracija CN22 ali CN23.

4.   Blago v poštni pošiljki, katerega vrednost ne presega 1 000 EUR in ni zavezano izvoznim dajatvam, se šteje za prijavljeno za izvoz z izstopom s carinskega območja Unije.“;

(d)

med odstavkoma 4 in 5 se vstavi naslednji odstavek:

„4a.   Blago v hitri pošiljki, katerega vrednost ne presega 1 000 EUR in ni zavezano izvoznim dajatvam, se šteje za prijavljeno za izvoz tako, da se predloži carinskemu uradu izstopa, pod pogojem, da so podatki v prevozni listini in/ali računu na voljo carinskim organom in so jih carinski organi sprejeli.“;

(e)

vstavijo se naslednji odstavki:

„6.   Blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti na podlagi obrazca NATO 302, se šteje za prijavljeno za sprostitev v prosti promet, začasni uvoz, izvoz ali ponovni izvoz, tako da se predloži carini v skladu s členom 139 oziroma členom 267(2) zakonika, pod pogojem, da so podatki, navedeni v obrazcu NATO 302, na voljo carinskim organom in so jih carinski organi sprejeli.

Ta obrazec se lahko predloži drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

7.   Blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti na podlagi obrazca EU 302, se šteje za prijavljeno za sprostitev v prosti promet, začasni uvoz, tranzit, izvoz ali ponovni izvoz, tako da se predloži carini v skladu s členom 139 oziroma členom 267(2) zakonika, pod pogojem, da so podatki iz Priloge 52-01 na voljo carinskim organom in so jih carinski organi sprejeli.

Ta obrazec se lahko predloži drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

8.   Odpadki z ladij se štejejo za prijavljene za sprostitev v prosti promet, tako da se predložijo carini v skladu s členom 139 zakonika, pod pogojem, da je bilo predhodno obvestilo o odpadkih iz člena 6 Direktive (EU) 2019/883 navedeno v nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor ali prek drugih kanalov poročanja, ki so sprejemljivi za pristojne organe, vključno s carino.“;

(17)

v členu 142 se točke (b), (c) in (d) nadomestijo z naslednjim:

„(b)

blago, v zvezi s katerim se vloži zahtevek za povračilo dajatev ali drugih pristojbin, razen če se tak zahtevek nanaša na izrek neveljavnosti carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet za blago, ki je oproščeno uvoznih dajatev v skladu s členom 23(1) ali členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1186/2009;

(c)

blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve, razen:

(i)

blaga, ki se giblje ali uporablja pri vojaških aktivnostih na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302;

(ii)

odpadkov z ladij;

(d)

blago, za katero velja katera koli druga posebna formalnost, predvidena v zakonodaji Unije, ki jo morajo uporabljati carinski organi, razen za blago, ki se giblje ali uporablja na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302.“;

(18)

člen 143a se spremeni:

(a)

naslov in odstavek 1 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 143a

Deklaracija za sprostitev pošiljk majhne vrednosti v prosti promet

(člen 6(2) zakonika)

1.   Od datuma iz četrtega pododstavka člena 4(1) Direktive (EU) 2017/2455 lahko oseba za sprostitev v prosti promet prijavi pošiljko, ki je oproščena uvoznih dajatev v skladu s členom 23(1) ali členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1186/2009, na podlagi posebnega nabora podatkov iz Priloge B, pod pogojem, da za blago v tej pošiljki ne veljajo prepovedi in omejitve.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Do datumov posodobitve nacionalnih sistemov uvoza iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 lahko države članice določijo, da za deklaracijo iz odstavka 1 tega člena veljajo zahteve glede podatkov iz Priloge 9 k Delegirani uredbi (EU) 2016/341.“;

(19)

člen 144 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 144

Carinska deklaracija za blago v poštnih pošiljkah

(člen 6(2) zakonika)

1.   Izvajalec poštnih storitev lahko vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, ki vsebuje manjši nabor podatkov iz stolpca H6 Priloge B, za blago v poštni pošiljki, kadar blago izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

njegova skupna vrednost ne presega 1 000 EUR;

(b)

za blago ne veljajo prepovedi ali omejitve.

2.   Do datumov posodobitve nacionalnih sistemov uvoza iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 lahko države članice določijo, da se šteje, da so bile carinske deklaracije za sprostitev blaga v poštnih pošiljkah, razen pošiljk iz člena 143a te uredbe, v prosti promet iz odstavka 1 tega člena vložene in sprejete s samo predložitvijo blaga carini, pod pogojem, da se blagu priloži deklaracija CN22 ali CN23.“;

(20)

Člena 146 in 147 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 146

Dopolnilna deklaracija

(člen 167(1) zakonika)

1.   Kadar morajo carinski organi vknjižiti znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve v skladu s prvim pododstavkom člena 105(1) zakonika, se rok za vložitev dopolnilne deklaracije iz prvega pododstavka člena 167(1) zakonika, kadar gre za splošno deklaracijo, vloži v 10 dneh po prepustitvi blaga.

2.   Kadar se vknjižba opravi v skladu z drugim pododstavkom člena 105(1) zakonika ali kadar carinski dolg ne nastane in je dopolnilna deklaracija periodična ali zbirna, obdobje, ki ga zajema dopolnilna deklaracija, ni daljše od enega koledarskega meseca.

3.   Rok za vložitev periodične ali zbirne dopolnilne deklaracije je 10 dni od datuma, ko se konča obdobje, ki ga zajema dopolnilna deklaracija.

3a.

Kadar carinski dolg ne nastane, rok za vložitev dopolnilne deklaracije ne sme biti daljši od 30 dni od datuma prepustitve blaga.

3b.

Carinski organi v ustrezno utemeljenih okoliščinah dovolijo daljši rok za vložitev dopolnilne deklaracije iz odstavkov 1, 3 ali 3a. Navedeni rok ni daljši od 120 dni od datuma prepustitve blaga. Vendar se lahko v izjemnih, ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na carinsko vrednost blaga, ta rok dodatno podaljša na največ dve leti od datuma prepustitve blaga.

4.   Do zadevnih datumov začetka uporabe avtomatiziranega izvoznega sistema in posodobitve ustreznih nacionalnih sistemov uvoza iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151 in brez poseganja v člen 105(1) zakonika lahko carinski organi dovolijo druge roke, kot so določeni v odstavkih 1 do 3b tega člena.

Člen 147

Rok, v katerem mora deklarant pridobiti spremne listine v primeru vložitve dopolnilnih deklaracij

(člen 167(1) zakonika)

Spremne listine, ki so manjkale, ko je bila vložena poenostavljena deklaracija, deklarant pridobi v roku za vložitev dopolnilne deklaracije v skladu s členom 146(1), (3), (3a), (3b) ali (4).“;

(21)

člen 163 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(g)

kadar je blago iz Priloge 71-02, katerega carinska vrednost ne presega 150 000 EUR, že dano ali bo dano v postopek aktivnega oplemenitenja in bo uničeno pod carinskim nadzorom zaradi izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščin.“;

(b)

v odstavku 2 se črta točka (g);

(22)

točka (b) člena 166(1) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

kadar se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 85 zakonika in bi za blago, namenjeno za dajanje v postopek aktivnega oplemenitenja, veljali ukrepi kmetijske ali trgovinske politike, če je bilo prijavljeno za sprostitev v prosti promet in tega primera člen 167(1)(h), (i), (m) ali (p) ne zajema;“;

(23)

v členu 167(1) se točka (k) nadomesti z naslednjim:

„(k)

oplemenitenje v proizvode, ki bodo vgrajeni ali uporabljeni za zrakoplove, za katere se je izdalo dovoljenje za sprostitev v uporabo (obrazec EASA 1) ali enakovredno potrdilo iz člena 2 Uredbe (EU) št. 2018/581 (*4);

(*4)  Uredba Sveta (EU) 2018/581 z dne 16. aprila 2018 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatero blago, ki se vgrajuje v zrakoplove ali se v njih uporablja, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1147/2002 (UL L 98, 18.4.2018, str. 1).“;"

(24)

člen 168 se črta.

(25)

člen 177 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 177

Skladiščenje unijskega blaga skupaj z neunijskim blagom v skladišču

(člen 211(1) zakonika)

1.   Kadar se unijsko blago skladišči skupaj z neunijskim blagom v skladišču za carinsko skladiščenje in je nemogoče v vsakem trenutku opredeliti vsako vrsto blaga ali bi to bilo mogoče le ob nesorazmernih stroških, dovoljenje iz člena 211(1)(b) zakonika določa, da se ločeno knjigovodsko izkazovanje izvaja za vsako vrsto blaga, carinski status in po potrebi poreklo blaga.

2.   Unijsko blago, ki se skladišči skupaj z neunijskim blagom v skladišču iz odstavka 1, mora imeti isto osemmestno oznako KN, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti.

3.   Za namene odstavka 2 se šteje, da neunijsko blago, za katero bi ob skladiščenju skupaj z unijskim blagom veljala začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če je bilo prijavljeno za sprostitev v prosti promet, nima enake tržne kakovosti kot unijsko blago.

4.   Odstavek 3 se ne uporablja, če se neunijsko blago skladišči skupaj z unijskim blagom, ki je bilo predhodno prijavljeno kot neunijsko blago za sprostitev v prosti promet in za katero so bile plačane dajatve iz odstavka 3.“;

(26)

v členu 220 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

 

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(27)

v členu 224 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije za blago iz točke (b).“;

(28)

v členu 227 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(29)

v členu 229 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(30)

v členu 230 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(31)

vstavi se novi člen 235a:

„Člen 235a

Blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302.

Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(32)

v členu 237 se doda naslednji odstavek:

„3.   Za blago iz prvega odstavka člena 235a je rok za zaključek postopka 24 mesecev od datuma, ko je bilo blago dano v postopek začasnega uvoza, razen če mednarodni sporazumi določajo daljše časovno obdobje.“;

(33)

v členu 245(1) se točki (i) in (p) nadomestita z naslednjim:

„(i)

blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302;“;

„(p)

blago, odpremljeno s carinskega območja Unije iz Ceute in Melille, Gibraltarja, Helgolanda, Republike San Marino, Vatikanske mestne države ali občine Livigno;“;

(34)

v členu 248 se doda naslednji odstavek:

„3.   Če je carinski urad izvoza v skladu s členom 340 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 obveščen, da blago ni bilo izneseno s carinskega območja Unije, nemudoma izreče zadevno deklaracijo za neveljavno in po potrebi nemudoma izreče ustrezno potrdilo o izstopu blaga, izdano v skladu s členom 334 (1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, za neveljavno.“;

(35)

vstavi se Priloga 52-01, kot jo določa Priloga I k tej uredbi;

(36)

v Prilogi 71-03 se za prvim odstavkom in pred seznamom oblik ravnanj vstavita naslednja odstavka:

„Poleg tega nobena od naslednjih oblik ravnanja ne sme povzročiti neupravičene prednosti glede uvozne dajatve.

Za namene prejšnjega odstavka se za katero koli običajno obliko ravnanja, navedeno spodaj, ki povzroči spremembo oznake KN ali porekla neunijskega blaga, šteje, da ima za posledico neupravičeno prednost glede uvozne dajatve, če bi za blago takrat, ko se začnejo običajne oblike ravnanja, veljale začasne ali dokončne protidampinške dajatve, izravnalne dajatve, zaščitni ukrepi ali dodatne dajatve, ki so posledica začasne opustitve koncesij, če bi bilo blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet.“;

(37)

v delu II „AKTIVNO PLEMENITENJE“ Priloge 71-04 se črta točka (7) „Mleko in mlečni proizvodi“;

(38)

Priloga 71-05 se spremeni, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2016/341

Delegirana uredba (EU) 2016/341 se spremeni:

(1)

v členu 56 se odstavek 2 črta;

(2)

Priloga 1 se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi;

(3)

v Prilogi 9, v Dodatku A, v uvodnih opombah k preglednicam, se črta točka 4.2.

Člen 3

Popravki Delegirane uredbe (EU) 2015/2446

Delegirana uredba (EU) 2015/2446 se popravi:

(1)

v členu 37 se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„(8)

‚regionalna kumulacija‘ pomeni sistem, ki izdelkom, ki imajo v skladu s tem oddelkom poreklo v državi članici neke regionalne skupine, omogoča, da se pri nadaljnji obdelavi ali vključitvi v izdelek v drugi državi članici te iste regionalne skupine štejejo za materiale s poreklom v tej drugi državi (ali državi članici druge regionalne skupine, kadar je možna kumulacija med skupinami);“;

(2)

v členu 128a(2) se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim:

„(e)

da mora biti prednja stran zadevnih trgovinskih dokumentov ali polje ‚C. Urad odhoda‘ na prednji strani obrazcev, uporabljenih za sestavo dokumentov ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘, in po potrebi dopolnilnih listov:

(i)

vnaprej žigosana z žigom carinskega urada iz odstavka (a) in podpisana s strani uradnika tega urada; ali

(ii)

žigosana s posebnim žigom pooblaščenega izdajatelja, ki ustreza vzorcu iz poglavja II dela II Priloge 72-04 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. Odtis žiga se na obrazce lahko vtisne vnaprej, kadar tiskanje opravi tiskarna, ki je bila za to pooblaščena. Polja 1 in 2 ter 4 do 6 posebnega žiga morajo biti dopolnjena z naslednjimi informacijami:

grbom države ali drugimi znaki ali črkami, ki označujejo državo,

pristojnim carinskim uradom,

datumom,

pooblaščenim izdajateljem,

številko dovoljenja;

(f)

pooblaščeni izdajatelj izpolni in podpiše obrazec najpozneje ob odpremi blaga. Vpiše tudi v polje ‚D‘. Kontrola, ki jo opravi ‚urad odhoda‘ na dokumentu ‚T2L‘ ali ‚T2LF‘ ali na jasno vidno mesto na uporabljenem komercialnem dokumentu, in sicer naziv pristojnega carinskega urada, datum izpolnjevanja dokumenta in enega od naslednjih zaznamkov:

Одобрен издател

Emisor autorizado

Schválený vydavatel

Autoriseret udsteder

Zugelassener Aussteller

Volitatud väljastaja

Εγκεκριμένος εκδότης

Authorised issuer

Emetteur agréé

Ovlaštenog izdavatelja

Emittente autorizzato

Atzītais izdevējs

Įgaliotasis išdavėjas

Engedélyes kibocsátó

Emittent awtorizzat

Toegelaten afgever

Upoważnionego wystawcę

Emissor autorizado

Emitent autorizat

Schválený vystaviteľ

Pooblaščeni izdajatelj

Valtuutettu antaja

Godkänd utfärdare.“;

(3)

v členu 150(3) se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

sprostitev v prosti promet blaga, oproščenega DDV v skladu s členom 143(1)(d) Direktive 2006/112/ES in, če je primerno, odlog plačila trošarine v skladu s členom 17 Direktive 2008/118/ES;

(b)

ponovni uvoz s sprostitvijo v prosti promet blaga, oproščenega DDV v skladu s členom 143(1)(d) Direktive 2006/112/ES in, če je primerno, odlog plačila trošarine v skladu s členom 17 Direktive 2008/118/ES.“.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(13)(b) in člen 1(16)(b)(i) se uporabljata od 15. marca 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. aprila 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(3)  Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost, JOIN(2018) 5 final z dne 28. marca 2018.

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(5)  Člen 1(1) Uredbe (EU) 2019/474 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 83, 25.3.2019, str. 38).

(6)  Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168).

(8)  Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (UL L 97, 9.4.2008, str. 72).

(9)  Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (UL L 348, 29.12.2017, str. 7).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).

(11)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).


PRILOGA I

V Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 se vstavi Priloga 52-01:

„Priloga 52–06

Obrazec EU 302

(1)

Obrazec EU 302 mora ustrezati vzorcu iz te priloge.

(2)

Obrazec EU 302 se sestavi v angleškem ali francoskem jeziku.

(3)

Če se izpolni ročno, morajo biti vnosi jasno berljivi.

(4)

Vsak obrazec EU 302 mora vsebovati tudi zaporedno številko, natisnjeno ali ne, po kateri ga je mogoče prepoznati.

EU FORM 302 / FORMULAIRE UE 302

Document for customs purposes for goods used for military activity only and not for commercial gain.

Document à usage douanier relatif à des marchandises utilisées exclusivement pour des activités militaires et sans intention commerciale

Copy n°:

Exemplaire n° :

Serial N°

Numéro

Mission/Exercise/Transport:

Mission/Exercice/Transport:

Mode of transport:

Mode de transport:

Temporary Admission (yes/no):

Admission temporaire (oui/non):

Name and address of transporter:

Nom et adresse du transporteur:

 

Name and address of consignor

Nom et adresse de l’expéditeur

Name and address of consignee

Nom et adresse du destinataire

Final destination / Destination finale:

Sealed/not sealed (*): when sealed: seal numbers, quantity and sealing authority will be show below.

Scellé/sans scellé (*) : si l’envoi a été scellé, indiquer ci-dessous l’espèce, le numéro et le nombre des scellés et l’autorité qui les a apposés.

Remarks: See attached shipping documents

Observations: Voir documents d’expédition en annexe

Seal numbers

Numéros des scellés

(Stamp / Cachet)

I (name in full) certify that the shipment described herein is transported under the authority of the military and contains only goods for their use without any commercial intent.

Je (nom et prénom) certifie que l’envoi décrit ci-dessus est transporté avec l’autorisation des forces militaires et contient uniquement des marchandises destinées à leur usage et sans intention commerciale.

Signature …

Rank and unit-address / Grade et adresse de l’unité:

Date:

Certificate of receipt / Certificat de réception

I (name in full) certify that the goods listed above have been received as described.

Je (nom et prénom) certifie que les marchandises indiquées ci-dessus ont été reçues et sont conformes.

Signature …

Rank and unit-address / Grade et adresse de l’unité:

Date:

 

This is an accountable document which constitutes both an official certificate of import/export autorisation and a customs declaration / Ce document est un document officiel engageant votre responsabilité, servant à la fois de licence d’importation et d’exportation ainsi que de déclaration en douane.

For instructions for use of this document see overleaf / Voir au verso les instructions pour l’utilisation de ce document.

Delete where inapplicable / Biffer la mention inutile.

EU FORM 302 / FORMULAIRE UE 302

I undertake

1.

to present this import/export notification to the appropriate customs authorities together with such goods as have not been accepted by the EU forces entity led to receive goods.

2.

not to hand such goods to any third party or parties without due observance of the current customs and other requisition of the land which delivery of the goods has been refused.

3.

to present my credentials to the customs authorities on demand.

4.

This form is not to be used for commercial intent (i.e. the buying or selling of products).

Je m’engage

1.

à présenter aux autorités douanières compétentes, cette déclaration d’importation/d’exportation, avec les marchandises qui ne seraient pas acceptées par l’unité des Forces UE.

2.

à ne céder ces marchandises à de tierces personnes, sans accomplir les formalités douanières et autres prévues par la réglementation en vigueur dans le pays où les marchandises ont été refusées.

3.

à présenter mes papiers d’identité sur demande aux autorités douanières.

4.

Ce formulaire ne peut pas être utilisé à des fins commerciales (par exemple, pour acheter ou vendre des marchandises).

Signature, name and address of person presenting the goods to customs

Signature, nom et adresse de la personne qui présente les marchandises à la douane

__________________________________________________________________________________

Goods presented to customs authorities (on/at place)

Marchandises présentées aux autorités douanières (date et lieu)

FOR CUSTOMS ONLY / PARTIE RESERVEE A LA DOUANE

 

Country

Pays

Customs Office

Bureau de douanes

Date of crossing

Date du passage

Signature of customs officer and remarks

Signature du douanier et obs

Official customs stamp

Cachet de la douane

Exit Sortie

 

 

 

 

 

Entry Entrée

 

 

 

 

 

Exit Sortie

 

 

 

 

 

Entry Entrée

 

 

 

 

 

INSTRUCTIONS FOR THE CONSIGNOR / INSTRUCTION POUR L’EXPEDITEUR

THE CONSIGNOR will present all copies of the shipment to the transporter. Tampering with the forms by means of erasures of addition there to by the consignor and/or the transporter of their employees will void this declaration.

L’EXPEDITEUR doit remettre tous les exemplaires au transporteur en même temps que l’envoi. L’altération des documents (suppressions ou additions) par l’expéditeur, le transporteur ou leurs employés entraîne automatiquement la nullité de cette déclaration.

DISTRIBUTION OF COPIES

Copy n° 1

Will be handed over to the consignee together with the shipment by the transporter after customs officials have processed and stamped this copy.

Copy n° 2

Should be returned by recipient to the despatching agency together with an acknowledgment of receipt.

Copy n° 3

Is intended for processing and retention by customs officials of origin.

Copy n° 4

Is intended for retention by customs officials of destination. For transit purposes further copies as necessary, to be marked 4a, 4b, etc. are intended for retention by customs officials of transit countries concerned.

Copy n° 5

Is intended for retention by the issuing organisation.

DESTINATION DES EXEMPLAIRES

Exemplaire n°1

Doit être remis au destinataire avec les marchandises, par le transporteur après avoir été complété et visé par les autorités douanières

Exemplaire n°2

Doit être renvoyé par le destinataire au service d’expédition avec un accusé de réception.

Exemplaire n° 3

Destiné au service des douanes du pays d’expédition qui le complète et le conserve dans ses archives.

Exemplaire n° 4

Destiné au service des douanes du pays destinataire pour le conserver dans ses archives. En cas de transit, seront établis des exemplaires supplémentaires numérotés 4a, 4b, etc. destinés aux services des douanes des pays de transit concernés pour y être conservés.

Exemplaire n°5

Destiné à l’unité militaire qui a établi ce document pour le conserver dans ses archives.


PRILOGA II

Priloga 71-05 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 se spremeni:

(1)

v oddelku A se v prvi tabeli prvi stolpec „Skupni podatkovni elementi“ spremeni:

(a)

prva vrstica „Številka dovoljenja (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Številka dovoljenja/deklaracije (O)“;

(b)

za drugo vrstico „Oseba, ki vloži zahtevek (O)“ se vstavi naslednja vrstica:

„Deklarant (N)“;

(c)

sedma vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost (O) blaga“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost blaga (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(d)

deveta vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost oplemenitenih proizvodov (O) “ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost oplemenitenih proizvodov (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(2)

v oddelku A se v prvi tabeli drugi stolpec „Pripombe“ spremeni:

(a)

za drugo vrstico „številka EORI (registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta), ki se uporablja za identifikacijo“ se vstavi naslednja vrstica:

„Samo če ta oseba ni imetnik dovoljenja“;

(b)

sedma vrstica se nadomesti z naslednjim:

„Ti podatkovni elementi se nanašajo na skupno neto količino blaga, za katerega se zahteva INF. Pred vložitvijo ustrezne carinske deklaracije ali carinskih deklaracij mora biti tarifna uvrstitev blaga enaka tisti, ki je določena v dovoljenju, ki ga izdajo pristojni carinski organi. Pred vložitvijo ustrezne carinske deklaracije se vrednost lahko oceni v skladu z dovoljenjem, ki ga izdajo pristojni carinski organi.“;

(c)

deveta vrstica se nadomesti z naslednjim:

„Ti podatkovni elementi se nanašajo na skupno neto količino oplemenitenih proizvodov, za katere se zahteva INF. Pred vložitvijo ustrezne carinske deklaracije ali carinskih deklaracij mora biti tarifna uvrstitev oplemenitenih proizvodov enaka tisti, ki je določena v dovoljenju, ki ga izdajo pristojni carinski organi. Pred vložitvijo ustrezne carinske deklaracije se vrednost lahko oceni v skladu z dovoljenjem, ki ga izdajo pristojni carinski organi.“;

(3)

v oddelku A se v drugi tabeli prvi stolpec „Posebni podatkovni elementi aktivnega oplemenitenja“ spremeni:

(a)

četrta vrstica „Postopek IP EX/IM“ se nadomesti z naslednjim:

„Postopek IP IM/EX (iz člena 1(30))“;

(b)

osma vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(c)

deseta vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(d)

dvanajsta vrstica „Postopek IP EX/IM“ se nadomesti z naslednjim:

„Postopek IP EX/IM (iz člena 1(29))“;

(e)

šestnajsta vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(f)

devetnajsta vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(4)

v oddelku A se v tretji tabeli prvi stolpec „Posebni podatkovni elementi pasivnega oplemenitenja“ spremeni:

(a)

prva vrstica „Postopek IP IM/EX“ se nadomesti z naslednjim:

„Postopek OP EX/IM (iz člena 1(28))“;

(b)

sedma vrstica „Oznaka KN, neto količina (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), (O)“;

(c)

dvanajsta vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(d)

trinajsta vrstica „Postopek IP IM/EX“ se nadomesti z naslednjim: „Postopek OP IM/EX (iz člena 1(27))“;

(e)

sedemnajsta vrstica „Oznaka KN, neto količina, vrednost (O)“ se nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN, neto količina (vključno z neto maso in/ali dodatnimi enotami, če je primerno), vrednost (z navedbo ustrezne valute) (O)“;

(5)

v oddelku B, v prvi tabeli, v prvem stolpcu „Skupni podatkovni elementi“, se za osmo vrstico „Glavna referenčna številka (MRN) (N)“ doda nova vrstica:

„Datum nastanka carinskega dolga ali datum, na katerega se uporablja CPM (O)“.


PRILOGA III

V Prilogi 1 k Delegirani uredbi (EU) 2016/341 se v legendi vrstice F1a do G1 nadomestijo z naslednjim:

Stolpci tabele iz Priloge B

Deklaracije/obvestila/dokazila o carinskem statusu unijskega blaga

Sistemi IT iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/255/EU

Prehodne podatkovne zahteve iz te delegirane uredbe

F1a

Vstopna skupna deklaracija – prevoz po morju in celinskih plovnih poteh – popolni nabor podatkov

ICS2 – objava 3

Priloga 9 – Dodatek A

F2a

Vstopna skupna deklaracija – letalski tovorni prevoz (splošno) – popolni nabor podatkov

ICS2 – objava 2

Priloga 9 – Dodatek A

F3a

Vstopna skupna deklaracija – hitre pošiljke – popolni nabor podatkov

ICS2 – objava 2

Priloga 9 – Dodatek A

F5

Vstopna skupna deklaracija – cestni in železniški prevoz

ICS2 – objava 3

Priloga 9 – Dodatek A

G1

Obvestilo o preusmeritvi

ICS2 – objava 3

Priloga 9 – Dodatek A


26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/28


UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/878

z dne 18. junija 2020

o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 131 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 določa zahteve za pripravo varnostnih listov, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij o kemičnih snoveh in zmeseh v Uniji.

(2)

Uredba Komisije (EU) 2018/1881 (2), ki spreminja Priloge I, III in VI do XII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, začne veljati 1. januarja 2020. Uredba (EU) 2018/1881 uvaja posebne zahteve za nanooblike snovi. Ker je treba informacije v zvezi z navedenimi zahtevami vključiti v varnostne liste, bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(3)

Globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS), pripravljen v okviru Združenih narodov, določa mednarodno usklajena merila za razvrščanje in označevanje kemikalij ter pravila o varnostnih listih. Unija je potrdila svojo namero, da merila GHS vključi v zakonodajo Unije.

(4)

Instrumenti, ki jih GHS predvideva za obveščanje o nevarnostih snovi in zmesi, so etikete in varnostni listi. Določbe GHS o varnostnih listih so vključene v Uredbo (ES) št. 1907/2006. Zato bi bilo treba zahteve za varnostne liste iz Priloge II Uredbe (ES) št. 1907/2006 prilagoditi pravilom za varnostne liste iz šeste in sedme revizije GHS.

(5)

Priloga VIII k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bo med drugim omogočila, da se enolični identifikator formule v zvezi z nevarnimi zmesmi, ki se uporabljajo na industrijskih območjih, navede le na varnostnem listu. Nadalje bo v zvezi z nekaterimi zmesmi, ki niso pakirane, zahtevala, da se enolični identifikator formule navede na varnostnem listu. Zaradi doslednosti bi morala Priloga II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 odražati navedene spremembe ter navesti, kje v varnostnem listu bi bilo treba navesti enolični identifikator formule.

(6)

Sporočilo Komisije z dne 7. novembra 2018„Za celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih“ (4) navaja, da Komisija pripravlja oceno, kako izboljšati komunikacijo v dobavni verigi v zvezi z endokrinimi motilci v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 in dela na varnostnih listih. Za varnostne liste je bilo določenih več posebnih zahtev, ki so pomembne za snovi in zmesi z lastnostmi endokrinih motilcev, zato bi bilo treba Prilogo II k tej uredbi ustrezno spremeniti.

(7)

Posebne mejne koncentracije, množilni faktorji in ocene akutne strupenosti, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, so pomembni za varno uporabo snovi in zmesi, zato bi jih bilo treba, če so na voljo, navesti v varnostnih listih.

(8)

Zahtevati od gospodarskih subjektov, ki so že pripravili varnostne liste, da jih nemudoma posodobijo v skladu z določbami te uredbe, bi zanje pomenilo nesorazmerno obremenitev. Gospodarskim subjektom bi bilo treba omogočiti, da določeno obdobje nadaljujejo z zagotavljanjem varnostnih listov v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/830 (5). To ne posega v obveznost posodabljanja varnostnih listov v skladu s členom 31(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ter v primere, ko se v varnostne liste doda enolični identifikator formule, kakor je določeno v oddelku 5 dela A Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 3 se lahko varnostni listi, ki niso v skladu s Prilogo k tej uredbi, še naprej uporabljajo do 31. decembra 2022.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2018/1881 z dne 3. decembra 2018 o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in XII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), da se zajamejo nanooblike snovi (UL L 308, 4.12.2018, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(4)  COM(2018) 734.

(5)  Uredba Komisije (EU) 2015/830 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 132, 29.5.2015, str. 8).


PRILOGA

„PRILOGA II

ZAHTEVE ZA PRIPRAVO VARNOSTNIH LISTOV

DEL A

0.1   Uvod

0.1.1

Ta priloga določa zahteve, ki jih dobavitelj izpolni pri pripravi varnostnega lista, predloženega za snov ali zmes v skladu s členom 31.

0.1.2

Podatki o snoveh v varnostnem listu so usklajeni s podatki iz registracije in poročila o kemijski varnosti, kadar se to zahteva. Če je poročilo o kemijski varnosti izpolnjeno, se ustrezni scenariji izpostavljenosti navedejo v prilogi k varnostnemu listu.

0.1.3

V varnostnem listu je v vsakem ustreznem oddelku navedeno, ali in katere različne nanooblike zajema, vsaka od navedenih nanooblik pa je povezana z zadevnimi varnostnimi informacijami. Kakor je določeno v Prilogi VI, se izraz ‚nanooblika‘ v tej prilogi nanaša na nanoobliko ali skupino podobnih nanooblik.

0.2   Splošne zahteve za izpolnjevanje varnostnega lista

0.2.1

Varnostni list mora uporabnikom omogočiti sprejetje nujnih ukrepov v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varnosti na delovnem mestu ter z varstvom okolja. Oseba, ki pripravi varnostni list, upošteva, da mora varnostni list uporabnike obveščati o nevarnostih snovi ali zmesi in zagotoviti podatke o varnem skladiščenju, ravnanju in odstranjevanju snovi ali zmesi.

0.2.2

Podatki iz varnostnih listov izpolnjujejo tudi zahteve iz Direktive 98/24/ES. Varnostni list zlasti omogoča delodajalcem, da določijo, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemijske snovi, in ocenijo vsako tveganje za zdravje in varnost delavcev, ki izhaja iz njihove uporabe.

0.2.3

Podatki v varnostnem listu se zapišejo jasno in jedrnato. Varnostni list pripravi pristojna oseba, ki upošteva posebne potrebe in znanje uporabniške skupine, kolikor je znana. Dobavitelji snovi in zmesi zagotovijo, da so bile pristojne osebe deležne ustreznega usposabljanja, vključno z izobraževanjem za osvežitev znanja.

0.2.4

Jezik, uporabljen v varnostnem listu, mora biti preprost, jasen in natančen, brez žargonskih izrazov, kratic in okrajšav. Izjave, kot so ‚lahko je nevarno‘, ‚ne škodi zdravju‘, ‚varno v skladu z večino pogojev uporabe‘, ‚neškodljivo‘ ali druge izjave, ki kažejo, da snov ali zmes ni nevarna, ali izjave, ki niso v skladu z razvrstitvijo zadevne snovi ali zmesi, se ne uporabljajo.

0.2.5

Datum priprave varnostnega lista se navede na prvi strani. Če je bil varnostni list popravljen in prejemnik prejme novo, popravljeno različico, je treba spremembe sporočiti prejemniku v oddelku 16 varnostnega lista, razen če so bile navedene drugje. V tem primeru se na prvi strani navedejo datum priprave, označen s ‚Sprememba: (datum)‘, kot tudi ena ali več navedb o nadomeščeni različici, kot so številka različice in številka popravka ali nadomestni datum.

0.3   Oblika varnostnega lista

0.3.1

Varnostni list nima določene dolžine. Dolžina varnostnega lista je sorazmerna z nevarnostjo snovi ali zmesi in podatki, ki so na voljo.

0.3.2

Vse strani varnostnega lista, vključno z vsemi prilogami, se oštevilčijo in vsebujejo bodisi navedbo dolžine varnostnega lista (npr. ‚stran 1 od 3‘) ali navedbo, da sledi naslednja stran (npr. ‚Nadaljevanje na naslednji strani‘ ali ‚Konec varnostnega lista‘).

0.4   Vsebina varnostnega lista

Podatki, ki jih zahteva ta priloga, se vključijo v varnostni list, kjer je to primerno in kadar so na voljo, pod ustreznimi pododdelki, navedenimi v delu B. Varnostni list ne sme vsebovati praznih pododdelkov.

0.5   Druge zahteve v zvezi s podatki

Vključitev dodatnih ustreznih in dostopnih podatkov v ustrezne pododdelke je v nekaterih primerih nujna zaradi raznolikosti lastnosti snovi in zmesi.

Za potrebe pomorščakov in drugih delavcev v prometu pri prevozu nevarnega blaga v razsutem stanju po morju ali celinskih plovnih poteh na ladjah za prevoz razsutega tovora ali tankerskih plovilih, za katere se uporabljajo predpisi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali nacionalni predpisi, se zahtevajo dodatne varnostne in okoljske informacije. Pododdelek 14.7 priporoča vključitev osnovnih podatkov o razvrstitvi, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu z ustreznimi instrumenti IMO. Poleg tega je treba ladjam za prevoz nafte ali naftnega goriva, kakor sta opredeljena v Prilogi I k MARPOL (1), v razsutem stanju ali kot oskrba ladij z gorivom pred nakladanjem zagotoviti ‚varnostni list’ v skladu z resolucijo Odbora za pomorsko varnost (MSC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ‚Priporočila za varnostne liste sestavin (MSDS) za Prilogo I h Konvenciji MARPOL glede naftnega tovora in naftnega goriva’ (MSC.286(86)). Da bi imeli en usklajeni varnostni list, predviden za pomorski in nepomorski promet, se lahko za prevoz tovora in ladijskih naftnih goriv po morju iz Priloge I h Konvenciji MARPOL po potrebi v varnostni list vključijo dodatne določbe Resolucije MSC.286(86).

0.6   Enote

Uporabljajo se merske enote, določene v Direktivi Sveta 80/181/EGS (2).

0.7   Posebni primeri

Varnostni listi se zahtevajo tudi za posebne primere, navedene v poglavju 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, za katere obstajajo izjeme v zvezi z označevanjem.

1.    ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja

Ta oddelek varnostnega lista predpisuje, kako se snov ali zmes identificira in kako se na varnostnem listu navedejo identificirane ustrezne uporabe, ime dobavitelja snovi ali zmesi in kontaktni podatki dobavitelja snovi ali zmesi, vključno s kontaktnimi podatki za nujne primere.

1.1   Identifikator izdelka

Za snovi se identifikator izdelka navede v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008 in za zmesi v skladu s členom 18(3)(a) Uredbe (ES) št. 1272/2008 ter kot je navedeno na etiketi v uradnem jeziku ali uradnih jezikih držav članic, v katerih se snov ali zmes daje v promet, razen če zadevne države članice določijo drugače.

Za snovi, ki so predmet registracije, je identifikator izdelka skladen s tistim iz registracije, navede pa se tudi registracijska številka, dodeljena na podlagi člena 20(3) te uredbe. Navedejo se lahko dodatni identifikatorji, tudi če niso bili uporabljeni pri registraciji.

Ne da bi to vplivalo na obveznosti nadaljnjih uporabnikov iz člena 39 te uredbe, lahko dobavitelj, ki je distributer ali nadaljnji uporabnik, izpusti del registracijske številke, ki se nanaša na posameznega registracijskega zavezanca skupne predložitve, če:

(a)

prevzame odgovornost za zagotovitev celotne registracijske številke na zahtevo za namene izvrševanja ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v skladu s točko (b), ter

(b)

na zahtevo organu države članice, odgovornemu za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: organ za izvrševanje) v sedmih dneh zagotovi celotno registracijsko številko, ki jo prejme neposredno od organa za izvrševanja ali od svojega prejemnika, ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v sedmih dneh od prejetja zahteve in hkrati o tem obvesti organ za izvrševanje.

En sam varnostni list lahko zajema več kot eno snov ali zmes, kadar podatki v navedenem varnostnem listu izpolnjujejo zahteve iz te priloge za vsako od navedenih snovi ali zmesi.

Kadar so različne oblike snovi zajete v enem varnostnem listu, se vključijo ustrezne informacije, ki jasno navajajo, katere informacije se nanašajo na kateri obrazec. Namesto tega se lahko za vsako obliko ali skupino oblik pripravi ločen varnostni list.

Če se varnostni list nanaša na eno ali več nanooblik ali snovi, ki vključujejo nanooblike, se to označi z besedo ‚nanooblika‘.

Druga sredstva za identifikacijo

Navedejo se lahko druga imena ali sopomenke, ki označujejo snov ali zmes, ali po katerih je snov ali zmes splošno znana.

Če ima zmes enolični identifikator formule (UFI) v skladu z oddelkom 5 dela A Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ter je ta UFI naveden v varnostnem listu, se v tem pododdelku navede UFI.

1.2   Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe

Navede se vsaj kratek opis identificiranih uporab (na primer čiščenje tal ali industrijska uporaba pri proizvodnji polimerov ali poklicna uporaba v sredstvih za čiščenje), pomembnih za prejemnike snovi ali zmesi.

Kadar je to primerno, se navedejo uporabe, ki jih dobavitelj odsvetuje, in razlogi za to. Ni nujno, da je seznam teh uporab izčrpen.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v pododdelku varnostnega lista skladni z identificiranimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in s scenariji izpostavljenosti, navedenimi v poročilu o kemijski varnosti iz priloge k varnostnemu listu.

1.3   Podrobnosti o dobavitelju varnostnega lista

Navedejo se podatki o dobavitelju varnostnega lista ne glede na to, ali je proizvajalec, uvoznik, edini predstavnik, nadaljnji uporabnik ali distributer. Navedejo se popoln naslov in telefonska številka dobavitelja ter elektronski naslov pristojne osebe, odgovorne za varnostni list.

Poleg tega, če dobavitelj ni iz države članice, v kateri je snov ali zmes dana v promet, in je imenoval odgovorno osebo za to državo članico, se navedeta polni naslov in telefonska številka odgovorne osebe.

Kadar je imenovan en sam predstavnik, se lahko navedejo tudi podrobnosti proizvajalca ali formulatorja zunaj Unije.

Za registracijske zavezance morajo biti podatki o dobavitelju varnostnega lista ter podatki, če so na voljo, o dobavitelju snovi ali zmesi skladni s podatki o identiteti proizvajalca, uvoznika ali edinega predstavnika, ki so navedeni v registraciji.

1.4   Telefonska številka za nujne primere

Navedejo se podatki o službah za nujne primere. Če v državi članici, v kateri se snov ali zmes daje v promet, obstaja uradni svetovalni organ (to je lahko organ, odgovoren za sprejemanje informacij v zvezi z zdravjem iz člena 45 Uredbe (ES) št. 1272/2008), zadošča navedba njegove telefonske številke. Če je dostop do takšnih storitev iz kakršnih koli razlogov omejen, npr. če je telefonska številka na voljo le v času uradnih ur ali če obstajajo omejitve pri zagotavljanju določenih vrst podatkov, se to jasno navede.

2.    ODDELEK 2: Določitev nevarnosti

Ta oddelek varnostnega lista opisuje nevarnosti snovi ali zmesi in ustrezne varnostne podatke v zvezi s temi nevarnostmi.

2.1   Razvrstitev snovi ali zmesi

Za snovi ali zmesi se navede razvrstitev, ki izhaja iz uporabe meril za razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Kadar dobavitelj posreduje informacije v zvezi s snovmi za popis razvrstitev in označitev v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 1272/2008, ali je navedene informacije navedel v okviru registracije v skladu s to uredbo, mora biti razvrstitev, podana za varnostni list, ista kot razvrstitev v navedenih informacijah ali registraciji.

Če zmes ne izpolnjuje meril za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se to jasno navede.

Podatki o snoveh in zmeseh so navedeni v pododdelku 3.2.

Če razvrstitev, vključno s stavki o nevarnosti, ni izpisana v celoti, se navede sklic na oddelek 16, kjer se navede celotno besedilo vsake razvrstitve, vključno z vsakim stavkom o nevarnosti.

Navedejo se najpomembnejši neugodni fizikalni učinki na zdravje ljudi in okolje v skladu z oddelkoma 9 in 12 varnostnega lista, in sicer na način, ki laikom omogoča opredelitev nevarnosti snovi ali zmesi.

2.2   Elementi etikete

Na podlagi razvrstitve se v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 na etiketi navedejo vsaj naslednji elementi: piktogrami za nevarnost, opozorilne besede, stavki o nevarnosti in previdnostni stavki. Barvni piktogram iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 lahko nadomesti črno-belo grafično reprodukcijo celotnega piktograma za nevarnost ali samo grafično reprodukcijo simbola.

Navedejo se veljavni elementi etikete v skladu s členom 25(1) do (6) in členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1272/2008.

2.3   Druge nevarnosti

Navedejo se podatki o tem, ali snov izpolnjuje merila za snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII, ali je snov bila vključena na seznam, določen v skladu s členom 59(1), za snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, ter ali je snov identificirana kot snov z lastnostmi endokrinih motilcev v skladu z merili iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2100 (3) ali Uredbe Komisije (EU) 2018/605 (4). V primeru zmesi se navedejo podatki za vsako snov, ki je v zmesi prisotna v koncentraciji, enaki ali večji od 0,1 mas. %.

Navedejo se podatki o drugih nevarnostih, ki niso predmet razvrstitve, vendar lahko prispevajo k splošnim nevarnostim snovi ali zmesi, kot so tvorba onesnaževalcev zraka med strjevanjem ali obdelavo, prašenje, eksplozivne lastnosti, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev dela 2 oddelka 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, nevarnost eksplozije prahu, navzkrižna preobčutljivost, dušenje, zmrzovanje, velika možnost učinkov na vonj ali okus ali okolje, na primer nevarnosti za organizme, ki živijo v tleh, ali možnost tvorbe fotokemičnega ozona. Navedba ‚Ob razpršitvi lahko tvori eksplozivno zmes prahu in zraka‘ je ustrezna v primeru nevarnosti eksplozije prahu.

3.    ODDELEK 3: Sestava/podatki o sestavinah

Ta oddelek varnostnega lista opisuje kemijsko identiteto sestavin snovi ali zmesi, vključno z nečistočami in stabilizatorji, kakor je navedeno spodaj. Navedejo se ustrezni in razpoložljivi podatki o varnosti površinske kemije.

3.1   Snovi

Kemijska identiteta glavne sestavine snovi je navedena z navedbo vsaj identifikatorja izdelka ali drugega podatka o identifikaciji iz pododdelka 1.1.

Kemijska identiteta nečistoče, stabilizatorja ali posamezne sestavine, razen glavne sestavine, ki je tudi sama razvrščena in prispeva k razvrstitvi snovi, se navede na naslednji način:

(a)

identifikator izdelka skladno s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008;

(b)

če identifikator izdelka ni na voljo, eno izmed drugih imen (običajno ime, trgovsko ime, kratica) ali identifikacijske številke.

Za snovi, vključene v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ali določene v skladu s Prilogo I k navedeni uredbi, se navedejo posebne mejne koncentracije, M-faktor in ocena akutne strupenosti, če so na voljo.

Če je snov registrirana in zajema nanoobliko, se navedejo lastnosti delcev, ki opredeljujejo nanoobliko, kakor je opisano v Prilogi VI.

Če snov ni registrirana, varnostni list pa zajema nanooblike, katerih lastnosti delcev vplivajo na varnost snovi, se navedene lastnosti navedejo.

Dobavitelji snovi lahko poleg tega navedejo vse sestavine, vključno z nerazvrščenimi.

V tem pododdelku se lahko navedejo tudi podatki o snoveh z več sestavinami.

3.2   Zmesi

Navedejo se identifikator izdelka, koncentracija ali območja koncentracij ter razvrstitev vsaj za tiste snovi, ki so navedene v točki 3.2.1 oziroma 3.2.2. Dobavitelji zmesi lahko poleg tega navedejo vse snovi v zmesi, vključno s snovmi, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev. Ti podatki prejemniku omogočijo takojšnjo opredelitev nevarnosti snovi v zmesi. Nevarnosti zmesi same se navedejo v oddelku 2.

Koncentracije snovi v zmesi se navedejo na enega izmed naslednjih načinov:

(a)

natančni masni ali volumski odstotki v padajočem vrstnem redu, če je to tehnično mogoče;

(b)

območja masnih ali volumskih odstotkov v padajočem vrstnem redu, če je to tehnično mogoče.

Pri uporabi območij odstotkov, če učinki zmesi kot celote niso na voljo, podatki o nevarnosti za zdravje in okolje opišejo učinke najvišje koncentracije vsake sestavine.

Če so na voljo učinki zmesi kot celote, se razvrstitev, določena na podlagi teh podatkov, vključi v oddelek 2.

Če je dovoljena uporaba alternativnega kemijskega imena v skladu členom 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008, se to ime lahko uporablja.

3.2.1

Za zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se navedejo naslednje snovi (glejte tudi preglednico 1.1), skupaj z njihovimi koncentracijami ali območji koncentracij v zmesi:

(a)

snovi, ki ogrožajo zdravje ali okolje v smislu Uredbe (ES) (št.) 1272/2008, če so prisotne v koncentracijah, ki so enake ali večje od najnižjih:

(i)

splošnih mejnih vrednosti iz preglednice 1.1 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

(ii)

splošnih mejnih koncentracij, navedenih v delih 3 do 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, pri kateri se v zvezi z obveznostjo, da se za zmesi na zahtevo dajo na voljo varnostni listi, upoštevajo koncentracije iz opomb k nekaterim tabelam v delu 3, ter za nevarnost pri vdihavanju (Oddelek 3.10 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008) ≥ 1 %;

(iii)

posebnih mejnih koncentracij, navedenih v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

(iv)

splošnih mejnih vrednosti iz preglednice 1.1 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, prilagojenih na podlagi izračuna iz oddelka 4.1 Priloge I k navedeni uredbi, če je bil v delu 3 Priloge VI k navedeni uredbi naveden M-faktor;

(v)

posebnih mejnih koncentracij, navedenih v popisu razvrstitev in označitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008;

(vi)

desetine posebnih mejnih koncentracij za snov, ki je razvrščena kot povzročitelj preobčutljivosti kože ali povzročitelj preobčutljivosti dihal s posebno mejno koncentracijo;

(vii)

mejnih koncentracij iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

(viii)

splošnih mejnih vrednosti iz preglednice 1.1 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, prilagojenih na podlagi izračuna iz oddelka 4.1 Priloge I k navedeni uredbi, če je bil v popisu razvrstitev in označitev v skladu z navedeno uredbo naveden M-faktor;

(b)

snovi, za katere obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Unije, ki še niso zajete v točko (a);

(c)

če je koncentracija posamezne snovi enaka ali večja od 0,1 %, snovi, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII,

snovi, vključene na seznam, določen v skladu s členom 59(1), zaradi nevarnosti, ki niso naštete pod točko (a) tega pododdelka, kot so lastnosti endokrinih motilcev,

snovi identificirane kot snov z lastnostmi endokrinih motilcev v skladu z merili iz Delegirane uredbe (EU) 2017/2100 ali Uredbe (EU) 2018/605.

Preglednica 1.1

Seznam razredov nevarnosti, kategorij nevarnosti in mejnih koncentracij, za katere je treba snov navesti kot snov v zmesi iz pododdelka 3.2.1

Razred in kategorija nevarnosti

Mejna koncentracija (%)

Akutna strupenost, kategorije 1, 2 in 3

≥ 0,1

Akutna strupenost, kategorija 4

≥ 1

Jedkost za kožo/draženje kože, kategorija 1, kategorije 1A, 1B, 1C in kategorija 2

≥ 1

Huda poškodba oči/draženje oči, kategoriji 1 in 2

≥ 1

Povzročitelj preobčutljivosti dihal, kategorija 1 ali kategorija 1B

≥ 0,1

Povzročitelj preobčutljivosti dihal, kategorija 1A

≥ 0,01

Povzročitelj preobčutljivosti kože, kategorija 1 ali kategorija 1B

≥ 0,1

Povzročitelj preobčutljivosti kože, kategorija 1A

≥ 0,01

Mutagenost za zarodne celice, kategoriji 1A in 1B

≥ 0,1

Mutagenost za zarodne celice, kategorija 2

≥ 1

Rakotvornost, kategorije 1A, 1B in 2

≥ 0,1

Strupenost za razmnoževanje, kategorije 1A, 1B, 2 in učinki na dojenje ali prek dojenja

≥ 0,1

Specifična strupenost za ciljne organe (STOT) – enkratna izpostavljenost, kategorije 1, 2 in 3

≥ 1

Specifična strupenost za ciljne organe (STOT) – ponavljajoča se izpostavljenost, kategoriji 1 in 2

≥ 1

Strupenost pri vdihavanju

≥ 1

Nevarno za vodno okolje – akutno, kategorija 1

≥ 0,1

Nevarno za vodno okolje – kronično, kategorija 1

≥ 0,1

Nevarno za vodno okolje – kronično, kategorije 2, 3 in 4

≥ 1

Nevarno za ozonski plašč

≥ 0,1

3.2.2

Za zmes, ki ne izpolnjuje meril za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se navedejo snovi, prisotne v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od koncentracij, navedenih v nadaljevanju, skupaj z njihovimi koncentracijami ali območji koncentracij:

(a)

1 mas. % za neplinaste zmesi in 0,2 vol. % za plinaste zmesi za

(i)

snovi, ki ogrožajo zdravje ali okolje v smislu Uredbe (ES) št. 1272/2008, ali

(ii)

snovi, za katere obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Unije;

(b)

0,1 mas. % za snovi, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene v skladu z merili iz Priloge XIII,

snovi, ki so zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII,

snovi, vključene na seznam, določen v skladu s členom 59(1), zaradi nevarnosti, ki niso naštete pod točko (a) tega pododdelka, kot so lastnosti endokrinih motilcev,

identificirane kot snov z lastnostmi endokrinih motilcev v skladu z merili iz Delegirane uredbe (EU) 2017/2100 ali Uredbe (EU) 2018/605;

(c)

0,1 % snovi, razvrščene kot povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1 ali 1B, povzročitelj preobčutljivosti dihal kategorije 1 ali 1B, ali rakotvoren kategorije 2;

(d)

0,01 % snovi, razvrščene kot povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1A ali povzročitelj preobčutljivosti dihal kategorije 1A;

(e)

desetina posebnih mejnih koncentracij za snov, ki je razvrščena kot povzročitelj preobčutljivosti kože ali povzročitelj preobčutljivosti dihal s posebno mejno koncentracijo;

(f)

0,1 % snovi, razvrščene kot strupena za razmnoževanje kategorij 1A, 1B ali 2, ali ki učinkuje na dojenje ali prek dojenja.

3.2.3

Za snovi iz pododdelka 3.2:

se navede razvrstitev snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vključno z razredi nevarnosti in oznakami kategorij, kot je določeno v preglednici 1.1 v Prilogi VI k navedeni uredbi, kot tudi stavki o nevarnosti ter dodatne informacije o nevarnosti. Stavkov o nevarnosti in dodatnih informacij o nevarnosti v tem pododdelku ni treba izpisati v celoti; zadoščajo njihove oznake. Če niso izpisani v celoti, se navede sklic na oddelek 16, kjer se navede celotno besedilo vsakega ustreznega stavka o nevarnosti. Če snov ne izpolnjuje meril za razvrstitev, se opiše razlog za navedbo snovi v pododdelku 3.2, na primer ‚nerazvrščena snov vPvB‘ ali ‚snov z mejno vrednostjo za izpostavljenost na delovnem mestu na ravni Unije‘;

za snovi, vključene v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ali določene v skladu s Prilogo I k navedeni uredbi, se navedejo posebne mejne koncentracije, M-faktor in ocena akutne strupenosti, če so na voljo;

če je snov, kot je uporabljena v zmesi, v nanoobliki ter je kot taka registrirana ali jo kot tako v poročilu o kemijski varnosti obravnava nadaljnji uporabnik, se navedejo lastnosti delcev, ki opredeljujejo nanoobliko, kakor je opisano v Prilogi VI. Če je snov, kot je uporabljena v zmesi, v nanoobliki, vendar ni registrirana ali je nadaljnji uporabnik ne obravnava v poročilu o kemijski varnosti, se navedejo lastnosti delcev, ki vplivajo na varnost zmesi.

3.2.4

Za snovi iz pododdelka 3.2 se določi ime in, če je na voljo, registracijska številka, dodeljena v skladu s členom 20(3) te uredbe.

Ne da bi to vplivalo na obveznosti nadaljnjih uporabnikov iz člena 39 te uredbe, lahko dobavitelj izpusti del registracijske številke, ki se nanaša na posameznega registracijskega zavezanca skupne predložitve, če:

(a)

prevzame odgovornost za zagotovitev celotne registracijske številke na zahtevo za namene izvrševanja ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v skladu s točko (b); ter

(b)

na zahtevo organu države članice, odgovornemu za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: organ za izvrševanje) v sedmih dneh zagotovi celotno registracijsko številko, ki jo prejme neposredno od organa za izvrševanja ali od svojega prejemnika, ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v sedmih dneh od prejetja zahteve in hkrati o tem obvesti organ za izvrševanje.

Številka ES, če je na voljo, se navede v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Številka CAS, če je na voljo, in poimenovanje po IUPAC, če je na voljo, sta prav tako lahko navedena.

Registracijska številka, številka ES in drugi natančni kemijski identifikatorji niso potrebni za snovi, navedene v tem pododdelku z alternativnim kemijskim imenom v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

4.    ODDELEK 4: Ukrepi za prvo pomoč

Ta oddelek varnostnega lista opisuje začetne ukrepe tako, da jih lahko razume in izvaja neizučena oseba brez uporabe zapletene opreme in razpoložljivosti velike izbire zdravil. Če je potrebna medicinska oskrba, navodila vsebujejo ta podatek, vključno s stopnjo nujnosti.

4.1   Opis ukrepov za prvo pomoč

4.1.1

Navodila za prvo pomoč se zagotovijo po ustreznih načinih izpostavljenosti. Za označbo postopka za vsak način izpostavljenosti, kot so vdihavanje, koža, oči ali zaužitje, se uporabi podrazdelke.

4.1.2

Svetuje se o tem, ali:

(a)

je potrebna takojšnja medicinska oskrba in ali je po izpostavljenosti mogoče pričakovati zapoznele učinke;

(b)

je priporočljivo premakniti izpostavljenega posameznika z območja na svež zrak;

(c)

je priporočljivo odstraniti oblačila in čevlje posameznika ter z njimi posebej rokovati ter

(d)

ali je priporočljiva osebna zaščitna oprema za tiste, ki nudijo prvo pomoč.

4.2   Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli

Zagotovijo se na kratko povzete informacije o najpomembnejših simptomih in učinkih izpostavljenosti, tako akutnih kot zapoznelih.

4.3   Navedba kakršne koli takojšnje medicinske oskrbe in posebnega zdravljenja

Če je primerno, se navedejo podatki o kliničnem testiranju in zdravstvenem nadzoru za zapoznele učinke, podrobnosti o protistrupih (če so znani) in kontraindikacijah.

Morda je pomembno poudariti, da morajo biti za nekatere snovi ali zmesi na delovnem mestu na voljo posebna sredstva za posebno in takojšnje zdravljenje.

5.    ODDELEK 5: Protipožarni ukrepi

Ta oddelek varnostnega lista opisuje zahteve za gašenje požara, ki ga povzroči snov ali zmes, ali požara, ki nastane v bližini te snovi ali zmesi.

5.1   Sredstva za gašenje

Ustrezna sredstva za gašenje:

Navedejo se podatki o ustreznem sredstvu za gašenje.

Neustrezna sredstva za gašenje:

Navede se, ali je katero sredstvo za gašenje neprimerno za določeno situacijo, ki vključuje snov ali zmes (npr. izogibati se je treba sredstvom z velikim pritiskom, ki bi lahko povzročila nastajanje potencialno eksplozivne zmesi prahu in zraka).

5.2   Posebne nevarnosti v zvezi s snovjo ali zmesjo

Navedejo se podatki o nevarnostih v zvezi s snovjo ali zmesjo, kot so na primer nevarni produkti izgorevanja, ki nastajajo pri gorenju snovi ali zmesi, na primer ‚pri gorenju lahko proizvaja strupene hlape ogljikovega monoksida‘ ali ‚pri izgorevanju proizvaja žveplove in dušikove okside‘.

5.3   Nasvet za gasilce

Zagotovijo se nasveti o zaščitnih ukrepih med gašenjem požara, kot na primer ‚posode hladite z brizganjem vode‘, ter o posebni zaščitni opremi za gasilce, kot so škornji, obleka, rokavice, zaščita za oči in obraz ter dihalni aparati.

6.    ODDELEK 6: Ukrepi o nenamernih izpustih

Ta oddelek varnostnega lista svetuje o ustreznem odzivu na razlitje, puščanje ali izpust z namenom preprečitve ali zmanjšanja škodljivih učinkov na ljudi, lastnino in okolje. Kadar ima količina razlite tekočine bistven učinek na nevarnost, priporočila razlikujejo med manjšim in večjim razlitjem. Če je razvidno, da postopki za zadrževanje in obnovitev zahtevajo različne prakse, se te prakse navedejo v varnostnem listu.

6.1   Osebni varnostni ukrepi, zaščitna oprema in postopki v sili

6.1.1   Za neizučeno osebje

Navedejo se nasveti v zvezi z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot so:

(a)

nošenje primerne zaščitne opreme (vključno z osebno zaščitno opremo iz oddelka 8 varnostnega lista) za preprečitev kontaminacije kože, oči in osebnih oblačil;

(b)

odstranitev virov vžiga, zagotovitev zadostnega prezračevanja, preprečevanje nastajanja prahu ter

(c)

postopki v sili, na primer potreba po evakuaciji nevarnega območja ali posvetovanju s strokovnjakom.

6.1.2   Za reševalce

Zagotovijo se nasveti glede primerne tkanine za osebna zaščitna oblačila (na primer ‚primerno: butilen‘; ‚neprimerno: PVC‘).

6.2   Okoljevarstveni ukrepi

Zagotovijo se nasveti o okoljevarstvenih ukrepih, povezanih z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot je hramba ločeno od odvodnih kanalov, površinske in podzemne vode.

6.3   Metode in materiali za zadrževanje in čiščenje

6.3.1

Zagotovijo se ustrezni nasveti o zadrževanju razlitja. Primerne tehnike zadrževanja lahko vključujejo:

(a)

ograditev, pokritje odvodnih kanalov;

(b)

postopke omejevanja.

6.3.2

Zagotovijo se ustrezni nasveti o čiščenju razlitja. Primerni postopki čiščenja lahko vključujejo:

(a)

tehnike nevtralizacije;

(b)

tehnike dekontaminacije;

(c)

vpojne materiale;

(d)

tehnike čiščenja;

(e)

tehnike sesanja;

(f)

opremo, potrebno za zadrževanje/čiščenje (uporaba orodja in opreme, ki se ne iskri, kjer je to primerno).

6.3.3

Navedejo se tudi drugi podatki v zvezi z razlitjem in izpustom, vključno z nasveti o neprimernih tehnikah zadrževanja ali čiščenja, na primer z navedbo ‚nikoli uporabljati …‘.

6.4   Sklicevanje na druge oddelke

Če je primerno, se navede sklic na oddelka 8 in 13.

7.    ODDELEK 7: Ravnanje in skladiščenje

Ta oddelek varnostnega lista zagotavlja nasvete o varnem ravnanju. Poudarja previdnostne ukrepe, primerne za identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in edinstvene lastnosti snovi ali zmesi.

Podatki v tem delu varnostnega lista se nanašajo na varovanje zdravja ljudi, varnost in okolje. Delodajalcu pomagajo pri oblikovanju ustreznih delovnih postopkov in organizacijskih ukrepov v skladu s členom 5 Direktive 98/24/ES in členom 5 Direktive 2004/37/ES.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v tem oddelku varnostnega lista skladni s podatki za identificirane uporabe iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti, iz katerih je razviden nadzor tveganja, iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

Poleg podatkov, navedenih v tem oddelku, so ustrezni podatki na voljo tudi v oddelku 8.

7.1   Varnostni ukrepi za varno ravnanje

7.1.1

Navedejo se priporočila, ki:

(a)

omogočajo varno ravnanje s snovjo ali zmesjo, kot na primer zadrževanje in ukrepi za preprečevanje požara ter nastajanja aerosolov in prahu;

(b)

preprečujejo ravnanje z nezdružljivimi snovmi;

(c)

opozarjajo na postopke in pogoje, ki s spreminjanjem lastnosti snovi ali zmesi ustvarjajo nova tveganja, ter na ustrezne protiukrepe ter

(d)

zmanjšujejo izpust snovi ali zmesi v okolje, kot na primer preprečevanje razlitij ali hramba ločeno od odvodnih kanalov.

7.1.2

Navedejo se nasveti o splošni higieni dela, kot so:

(a)

prepovedano uživanje hrane in pijače ter kajenje na delovnih območjih;

(b)

umivanje rok po uporabi ter

(c)

odstranitev kontaminiranih oblačil in zaščitne opreme pred vstopom v prostore, kjer se uživa hrana.

7.2   Pogoji za varno skladiščenje, vključno z nezdružljivostjo

Nasveti morajo biti skladni s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, opisanimi v oddelku 9 varnostnega lista. Če je ustrezno, se zagotovijo nasveti o posebnih zahtevah za skladiščenje, vključno s/z:

(a)

kako obvladovati tveganja, povezana z/s:

(i)

eksplozivnimi atmosferami,

(ii)

jedkimi snovmi,

(iii)

nevarnostmi vnetljivosti,

(iv)

nezdružljivimi snovmi ali zmesmi,

(v)

hlapljivimi snovmi ter

(vi)

morebitnim virom vžiga (vključno z električno opremo);

(b)

kako nadzorovati učinke:

(i)

vremenskih razmer,

(ii)

okoljskega tlaka,

(iii)

temperature,

(iv)

sončne svetlobe,

(v)

vlažnosti, ter

(vi)

vibracije;

(c)

kako zagotoviti neoporečnost snovi ali zmesi z uporabo:

(i)

stabilizatorjev ter

(ii)

antioksidantov;

(d)

drugimi nasveti, vključno s/z:

(i)

zahtevami o prezračevanju;

(ii)

posebnimi konstrukcijami za skladiščne prostore ali posode (vključno z zadrževalnimi stenami in prezračevanjem);

(iii)

mejnimi količinami glede na pogoje skladiščenja (če je pomembno) ter

(iv)

združljivostjo embalaže.

7.3   Posebne končne uporabe

Za snovi in zmesi, namenjene posebnim končnim uporabam, se priporočila nanašajo na identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in so podrobna ter pripravljena za izvajanje. Če je priložen scenarij izpostavljenosti, se lahko navede sklic nanj ali pa se priložijo podatki, kot je zahtevano v pododdelkih 7.1 in 7.2. Če je udeleženec v dobavni verigi izvedel oceno kemijske varnosti za zmes, zadošča, da so varnostni list in scenariji izpostavljenosti skladni s poročilom o kemijski varnosti za zmes namesto s poročili o kemijski varnosti vsake snovi v zmesi. Če so na voljo posebna navodila za določeno industrijo ali panogo, se lahko navede podroben sklic nanje (vključno z virom in datumom izdaje).

8.    ODDELEK 8: Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita

Ta oddelek varnostnega lista opisuje veljavne omejitve poklicne izpostavljenosti in potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v tem oddelku varnostnega lista skladni s podatki za identificirane uporabe iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti, iz katerih je razviden nadzor tveganja, iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

8.1   Parametri nadzora

8.1.1

Če so na voljo, se za snov ali vsako snov v zmesi navedejo naslednje nacionalne mejne vrednosti, vključno s pravno podlago za vsako od njih, ki velja za državo članico, v kateri je varnostni list predložen. Pri navedbi mejnih vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu se uporabi kemijska identiteta, kakor je opredeljena v oddelku 3:

8.1.1.1

nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu, ki ustrezajo mejnim vrednostim izpostavljenosti na delovnem mestu Unije v skladu z Direktivo 98/24/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU (5);

8.1.1.2

nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Unije v skladu z Direktivo 2004/37/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU;

8.1.1.3

katere koli druge nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu;

8.1.1.4

nacionalne biološke mejne vrednosti, ki ustrezajo biološkim mejnim vrednostim Unije v skladu z Direktivo 98/24/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU;

8.1.1.5

katere koli druge nacionalne biološke mejne vrednosti.

8.1.2

Navedejo se podatki o veljavnih priporočenih postopkih spremljanja za vsaj najbolj ustrezne snovi.

8.1.3

Če se med pravilno uporabo snovi ali zmesi tvorijo onesnaževalci zraka, se tudi zanje navedejo ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu in/ali biološke mejne vrednosti.

8.1.4

Kadar je na voljo poročilo o kemijski varnosti ali DNEL iz člena 1.4 Priloge I ali PNEC iz oddelka 3.3 Priloge I, se za scenarije izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedene v prilogi k varnostnemu listu, navedejo ustrezni DNEL ali PNEC.

8.1.5

Kadar je za odločitev o ukrepih za obvladovanje tveganja v zvezi s posebnimi uporabami uporabljen pristop opredelitve nadzora, se navede dovolj podrobnosti za učinkovito obvladovanje tveganja. Okvir in omejitve posebnega priporočila za opredelitev nadzora je treba natančno pojasniti.

8.2   Nadzor izpostavljenosti

Zagotovijo se podatki, zahtevani v tem pododdelku, razen če je scenarij izpostavljenosti, ki vsebuje te podatke, priložen varnostnemu listu.

Če je dobavitelj opustil preskus iz oddelka 3 Priloge XI, navede posebne pogoje uporabe, na podlagi katerih je opustitev upravičena.

Kadar je snov registrirana kot izolirana vmesna snov (na kraju samem ali med prevozom), dobavitelj navede, da je varnostni list v skladu s posebnimi pogoji, ki upravičujejo registracijo v skladu s členom 17 ali 18.

8.2.1   Ustrezen tehnično-tehnološki nadzor

Opis ustreznih ukrepov za nadzor izpostavljenosti se nanaša na identificirane uporabe snovi ali zmesi iz pododdelka 1.2. Ti podatki zadoščajo delodajalcu za izvedbo ocene tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi prisotnosti snovi ali zmesi v skladu s členi 4 do 6 Direktive 98/24/ES in členi 3 do 5 Direktive 2004/37/ES, kadar je primerno.

Ti podatki dopolnjujejo podatke, že navedene v oddelku 7.

8.2.2   Osebni varnostni ukrepi, kot na primer osebna zaščitna oprema

8.2.2.1

Podatki o uporabi osebne zaščitne opreme morajo biti v skladu z dobro higieno dela in v povezavi z drugimi ukrepi za nadzor, vključno s tehnično-tehnološkim nadzorom, prezračevanjem in izolacijo. Če je primerno, se za nasvet o posebni osebni požarno/kemijsko zaščitni opremi navede sklic na oddelek 5.

8.2.2.2

Ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in s sklicevanjem na ustrezne standarde CEN se podrobno navede, katera oprema nudi ustrezno in primerno zaščito, vključno s/z:

(a)

zaščito za oči/obraz

Vrsta opreme, ki se zahteva za zaščito oči/obraza, je opredeljena glede na nevarnost snovi ali zmesi in morebitnega stika, na primer zaščitna stekla, zaščitna očala, zaščita za obraz.

(b)

zaščito kože

(i)

zaščito rok

Vrsta rokavic, ki jih je treba nositi pri ravnanju s snovjo ali zmesjo, mora biti jasno opredeljena glede na nevarnost snovi ali zmesi, morebitnega stika ter količine in trajanja izpostavljenosti kože, vključno s/z:

vrsto materiala in njegovo debelino,

značilnimi ali najkrajšimi časi prodiranja skozi material, iz katerega so izdelane rokavice.

Po potrebi se navedejo dodatni ukrepi za zaščito rok.

(ii)

drugo

Če je treba poleg rok zaščititi tudi druge dele telesa, se navedeta vrsta in kakovost potrebne zaščitne opreme, kot so dolge rokavice, škornji in obleka, glede na nevarnosti, povezane s snovjo ali zmesjo in morebitnim stikom.

Po potrebi se določijo vsi dodatni ukrepi za varovanje kože in posebni higienski ukrepi.

(c)

zaščito dihal

Za pline, hlape, meglice ali prah se navede vrsta zaščitne opreme na podlagi nevarnosti in možnosti izpostavljenosti, vključno z dihalno masko, ki čisti zrak, navedbo ustreznega čistilnega elementa (kartuša ali posoda), ustreznimi filtri za trdne delce in ustreznimi maskami ali zaprtimi dihalnimi aparati.

(d)

toplotno nevarnostjo

Pri navajanju zaščitne opreme, ki jo je treba nositi za materiale, ki predstavljajo toplotno nevarnost, se posebej upošteva izdelava osebne zaščitne opreme.

8.2.3   Nadzor izpostavljenosti okolja

Navedejo se podatki, ki jih potrebuje delodajalec, da lahko izpolni svoje obveznosti v skladu z okoljevarstveno zakonodajo Unije.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se za scenarije izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedene v prilogi k varnostnemu listu, navede povzetek ukrepov za obvladovanje tveganja izpostavljenosti okolja snovi.

9.    ODDELEK 9: Fizikalne in kemijske lastnosti

Ta oddelek varnostnega lista opisuje empirične podatke o snovi ali zmesi, če je pomembno. Uporablja se člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Da se omogoči sprejetje ustreznih nadzornih ukrepov, se navedejo vsi pomembni podatki o snovi ali zmesi. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

V primeru zmesi, kadar se podatki ne uporabljajo za celotno zmes, morajo vnosi jasno navajati, za katero snov v zmesi veljajo podatki.

Sporočene lastnosti je treba jasno opredeliti in navesti v ustreznih merskih enotah. Če je to pomembno za razlago numerične vrednosti, se navede tudi metoda določanja, vključno z merilnimi in referenčnimi pogoji. Če ni določeno drugače, so standardni temperaturni in tlačni pogoji 20 °C oziroma 101,3 kPa.

Lastnosti, navedene v pododdelkih 9.1 in 9.2, se lahko predložijo v obliki seznama. V pododdelkih se vrstni red navajanja lastnosti lahko po potrebi razlikuje.

9.1   Podatki o osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih

Vsak varnostni list vsebuje spodaj navedene lastnosti. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, je treba to jasno navesti ter podati razloge za to.

(a)

Agregatno stanje

Agregatno stanje (plinasto, tekoče ali trdno) se običajno navede pri standardnih pogojih temperature in tlaka.

Uporabljajo se opredelitve pojmov plina, tekočine in trdne snovi iz oddelka 1.0 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(b)

Barva

Navede se barva snovi ali zmesi ob dobavi.

Kadar se en varnostni list uporablja za več različic zmesi, ki so lahko različnih barv, se za opis barve lahko uporabi izraz ‚razno‘.

(c)

Vonj

Navede se kvalitativen opis vonja, če je dobro poznan ali opisan v literaturi.

Če je na voljo, se navede prag vonja (kvalitativen ali kvantitativen).

(d)

Tališče/ledišče

Se ne uporablja za pline.

Tališče in ledišče se navedeta pri standardnem tlaku.

Če tališče presega merilno območje metode, se navede temperatura, do katere tališče ni bilo opaženo.

Navede se, če pred taljenjem ali med njim pride do razgradnje ali sublimacije.

Pri voskih in pastah se lahko namesto tališča in ledišča navede zmehčišče.

Navede se, če pri zmeseh tehnično ni mogoče določiti tališča/ledišča.

(e)

Vrelišče ali začetno vrelišče in območje vrelišča

Te lastnosti se navedejo pri standardnem tlaku. Lahko pa se navede vrelišče pri nižjem tlaku, če je vrelišče zelo visoko ali če pride do razgradnje pred vretjem pri standardnem tlaku.

Če vrelišče presega merilno območje metode, se navede temperatura, do katere vrelišče ni bilo opaženo.

Navede se, če pred vretjem ali med njim pride do razgradnje.

Navede se, če pri zmeseh tehnično ni mogoče določiti vrelišča/območja vrelišča; v tem primeru se navede vrelišče sestavine z najnižjim vreliščem.

(f)

Vnetljivost

Uporablja se za pline, tekočine in trdne snovi.

Navede se, ali je snov ali zmes vnetljiva, tj. da se lahko sama vname ali da se lahko zažge, tudi če ni razvrščena kot vnetljiva.

Če so na voljo in če je to primerno, se lahko navedejo dodatni podatki, na primer, ali je učinek vžiga drugačen od običajnega gorenja (npr. eksplozija) in vnetljivost v nestandardnih razmerah.

Podrobnejši podatki o vnetljivosti se lahko navedejo na podlagi ustrezne razvrstitve glede na nevarnost. Podatki iz pododdelka 9.2.1 se ne navajajo pod to točko.

(g)

Spodnja in zgornja meja eksplozivnosti (7)

Se ne uporablja za trdne snovi.

Pri vnetljivih tekočinah se navede vsaj spodnja meja eksplozivnosti. Če je plamenišče pri približno –25 °C ali višje, se zgornje meje eksplozivnosti pri standardni temperaturi morda ne da določiti. V tem primeru se priporoča, da se zgornja meja eksplozivnosti navede pri višji temperaturi. Če je plamenišče nad 20 °C, se spodnje ali zgornje meje eksplozivnosti pri standardni temperaturi morda ne da določiti. V tem primeru se priporoča, da se tako spodnja kot zgornja meja eksplozivnosti navede pri višji temperaturi.

(h)

Plamenišče

Se ne uporablja za pline, aerosole in trdne snovi.

V zvezi z zmesmi se navede vrednost za zmes, če je na voljo. V nasprotnem primeru se navede plamenišče snovi z najnižjim plameniščem.

(i)

Temperatura samovžiga

Uporablja se samo za pline in tekočine.

Pri zmeseh se navede temperatura samovžiga za zmes, če je na voljo. Če vrednost za zmes ni na voljo, se navede temperatura samovžiga sestavin z najnižjimi temperaturami samovžiga.

(j)

Temperatura razgradnje

Uporablja se samo za samoreaktivne snovi in zmesi, organske perokside ter druge snovi in zmesi, ki se lahko razgradijo.

Navede se temperatura samopospešujoče razgradnje (SADT) in prostornina, za katero se uporablja, ali začetna temperatura razgradnje.

Pri tem se navede, ali je navedena temperatura SADT ali začetna temperatura razgradnje.

Če razgradnja ni bila opažena, se navede do katere temperature razgradnja ni bila opažena, npr. ‚razgradnja ni bila opažena do x °C‘.

(k)

pH

Se ne uporablja za pline.

Navede se pH snovi ali zmesi, kot je bila dobavljena, ali kadar gre za trdno snov, pH vodne tekočine ali raztopine pri določeni koncentraciji.

Navede se koncentracija testne snovi ali zmesi v vodi.

(l)

Kinematična viskoznost

Uporablja se samo za tekočine.

Merska enota je mm2/s.

V zvezi z ne-newtonskimi tekočinami se navede tiksotropsko ali reopeksijsko obnašanje.

(m)

Topnost

Topnosti se načeloma navede pri standardni temperaturi.

Navede se topnost v vodi.

Lahko se navede tudi topnost v drugih polarnih in nepolarnih topilih.

Pri zmeseh se navede, ali se zmes v celoti ali samo delno topi v vodi ali drugih topilih oziroma se meša z vodo ali drugimi topili.

Pri nanooblikah se poleg topnosti v vodi navede hitrost raztapljanja v vodi ali drugih ustreznih bioloških ali okoljskih medijih.

(n)

Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda (logaritemska vrednost)

Se ne uporablja za anorganske in ionske tekočine in se običajno ne uporablja za zmesi.

Navede se, ali sporočena vrednost temelji na preskušanju ali izračunu.

Pri nanooblikah snovi, za katere se porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda ne uporablja, se navede stabilnost disperzije v različnih medijih.

(o)

Parni tlak

Parni tlak se načeloma navede pri standardni temperaturi.

Pri hlapnih tekočinah se navede tudi parni tlak pri 50 °C.

Kadar se uporabi en varnostni list, ki zajema različice tekočih zmesi ali zmesi utekočinjenih plinov, se navede razpon za parni tlak.

Pri tekočih zmeseh ali zmeseh utekočinjenih plinov se navede razpon za parni tlak ali vsaj parni tlak večine hlapnih sestavin, kadar je parni tlak zmesi pretežno določen z navedenimi sestavinami.

Navede se lahko tudi nasičena koncentracija hlapov.

(p)

Gostota in/ali relativna gostota

Uporablja se samo za tekočine in trdne snovi.

Gostota in relativna gostota se običajno navedeta pri standardnih pogojih temperature in tlaka.

Navede se absolutna gostota in/ali relativna gostota (imenovana tudi specifična teža), pri čemer gostota vode pri 4 °C služi kot referenčna točka.

Kadar so možne razlike v gostoti, npr. zaradi proizvodnje serije, ali kadar se uporabi en varnostni list, ki zajema različice snovi ali zmesi utekočinjenega plina, se navede razpon za parni tlak.

V varnostnem listu se navede, ali je bila sporočena absolutna gostota (v enotah, kot sta g/cm3 ali kg/m3 ) in/ali relativna gostota (brez dimenzije).

(q)

Relativna parna gostota

Uporablja se samo za pline in tekočine.

Pri plinih se navede relativna gostota plina na osnovi zraka pri 20 °C kot referenčna točka.

Pri tekočinah se navede relativna parna gostota na osnovi zraka pri 20 °C kot referenčna točka.

Pri tekočinah se lahko navede tudi relativna gostota D m mešanice hlapov in zraka pri 20 °C.

(r)

Lastnosti delcev

Uporablja se le za trdne snovi.

Navede se velikost delcev (mediana enakovrednega premera, metoda izračuna premera (na podlagi števila, površine ali prostornine) in razpon variacij vrednosti mediane). Navedejo se lahko tudi druge lastnosti, kot so razporeditev po velikosti (npr. kot razpon), oblika in razmerje med širino in višino, agregatno stanje in stanje aglomeracije, specifična površina in prašenje. Če je snov v nanoobliki ali če dobavljena zmes vsebuje nanoobliko, se te lastnosti navedejo v tem pododdelku ali se navede sklic nanje, če niso navedene že drugje v varnostnem listu.

9.2   Drugi podatki

Poleg lastnosti iz pododdelka 9.1 se navedejo tudi drugi fizikalni in kemijski parametri, kot so lastnosti iz pododdelkov 9.2.1 in 9.2.2, če je njihova navedba pomembna za varno uporabo snovi ali zmesi.

9.2.1   Podatki glede razredov fizikalnih nevarnosti

Ta pododdelek navaja lastnosti, varnostne značilnosti in rezultate preskusov, ki so lahko uporabni za vključitev v varnostni list, kadar je snov ali zmes razvrščena v ustrezen razred fizikalnih nevarnosti. Po potrebi se lahko navedejo tudi podatki, ki se štejejo za pomembne glede določene fizikalne nevarnosti, ne privedejo pa do razvrstitve (npr. negativni rezultati preskusov, ki so blizu meje merila).

Skupaj s podatki se lahko navede ime razreda nevarnosti, na katerega se podatki nanašajo.

(a)

Eksplozivi

Ta točka se uporablja tudi za snovi in zmesi iz opombe 2 v oddelku 2.1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ter za druge snovi in zmesi, ki pozitivno reagirajo, če se segrevajo v zaprtem prostoru.

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

občutljivost na šok;

(ii)

učinek segrevanja v zaprtem prostoru;

(iii)

učinek vžiga v zaprtem prostoru;

(iv)

občutljivost na udarce;

(v)

občutljivost na trenje;

(vi)

termična obstojnost;

(vii)

pakiranje (vrsta, velikost, neto masa snovi ali zmesi), na podlagi katerega ji je bil dodeljen ‚oddelek‘ v eksplozivnem razredu ali na podlagi katerega je snov ali zmes izvzeta iz razvrstitve kot eksplozivna.

(b)

Vnetljivi plini

Pri čistih vnetljivih plinih se lahko poleg podatkov o mejah eksplozivnosti iz točke (g) pododdelka 9.1 navedejo naslednji podatki:

(i)

T Ci (najvišja vsebnost vnetljivega plina, ki ni vnetljiv v zraku, kadar se pomeša z dušikom, v mol. %);

(ii)

osnovna hitrost gorenja, če je plin razvrščen v kategorijo 1B na podlagi osnovne hitrosti gorenja.

Pri zmesi vnetljivih plinov se lahko poleg podatkov o mejah eksplozivnosti iz točke (g) pododdelka 9.1 navedejo naslednji podatki:

(i)

meje eksplozivnosti, če so preskušane, ali navedba, ali razvrstitev in dodelitev kategorije temeljita na izračunu;

(ii)

osnovna hitrost gorenja, če je zmes plinov razvrščena v kategorijo 1B na podlagi osnovne hitrosti gorenja.

(c)

Aerosoli

Navede se lahko naslednji skupni odstotek (mas. %) vnetljivih sestavin, razen če je aerosol razvrščen kot aerosol kategorije 1, ker vsebuje več kot 1 % (mas. %) vnetljivih sestavin ali ima toploto zgorevanja vsaj 20 kJ/g in ni predmet postopkov razvrščanja glede na vnetljivost (glej opombo v odstavku 2.3.2.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008).

(d)

Oksidativni plini

Pri čistem plinu se lahko navede C i (koeficient ekvivalentnosti kisika) v skladu s standardom ISO 10156 ‚Plini in zmesi plinov – Določitev stopnje vnetljivosti in oksidativnosti za izbiro izhodnega priključka ventila na jeklenki‘ ali v skladu z enakovredno metodo.

Pri zmesi plinov se lahko navede ‚oksidativni plin kategorije 1 (preskušan v skladu s standardom ISO 10156 (ali v skladu z enakovredno metodo))‘ v zvezi s preskušanimi zmesmi ali izračunana oksidativna moč v skladu s standardom ISO 10156 ali v skladu z enakovredno metodo.

(e)

Plini pod tlakom

Pri čistem plinu se lahko navede kritična temperatura.

Pri zmesi plinov se lahko navede psevdokritična temperatura.

(f)

Vnetljive tekočine

Kadar se snov ali zmes razvrsti kot vnetljiva tekočina, podatkov o vrelišču in plamenišču ni treba navesti pod to točko, saj jih je treba navesti v skladu s pododdelkom 9.1. Lahko se navedejo podatki o trajni gorljivosti.

(g)

Vnetljive snovi v trdnem stanju

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

pri kovinskem prahu hitrost izgorevanja ali čas gorenja;

(ii)

izjava o tem, ali je bilo območje vlage preseženo.

(h)

Samoreaktivne snovi in zmesi

Poleg navedb SADT, kakor je opredeljeno v točki (j) pododdelka 9.1, se lahko navedejo naslednji podatki:

(i)

temperatura razgradnje;

(ii)

detonacijske lastnosti;

(iii)

lastnosti deflagracije;

(iv)

učinek segrevanja v zaprtem prostoru;

(v)

eksplozivna moč, če je primerno.

(i)

Piroforne tekočine

Navede se lahko, ali prihaja do samodejnega vžiga ali pooglenitve filtrirnega papirja.

(j)

Piroforne trdne snovi

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

izjava o tem, ali prihaja pri trdnih snoveh v prahu pri sipanju ali v petih minutah po tem do samodejnega vžiga;

(ii)

ter o tem, ali se piroforne lastnosti sčasoma lahko spremenijo.

(k)

Samosegrevajoče se snovi in zmesi

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

izjava o tem, ali prihaja do samodejnega vžiga, ter o najvišjem doseženem povišanju temperature,

(ii)

rezultati presejalnih testov iz oddelka 2.11.4.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, če so pomembni in na voljo.

(l)

Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

identiteta sproščenega plina, če je poznana;

(ii)

izjava o tem, ali se sproščeni plin samodejno vname;

(iii)

hitrost nastanka plina.

(m)

Oksidativne tekočine

Navede se lahko, ali prihaja do samodejnega vžiga, kadar se zmešajo s celulozo.

(n)

Oksidativne trdne snovi

Navede se lahko, ali prihaja do samodejnega vžiga, kadar se zmešajo s celulozo.

(o)

Organski peroksidi

Poleg navedb SADT, kakor je opredeljeno v točki (j) pododdelka 9.1, se lahko navedejo naslednji podatki:

(i)

temperatura razgradnje;

(ii)

detonacijske lastnosti;

(iii)

lastnosti deflagracije;

(iv)

učinek segrevanja v zaprtem prostoru;

(v)

eksplozivna moč.

(p)

Jedko za kovine

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

kovine, ki jih snov ali zmes korodira;

(ii)

korozijska stopnja in izjava o tem, ali se nanaša na jeklo ali aluminij;

(iii)

sklic na druge oddelke varnostnega lista v zvezi z združljivimi ali nezdružljivimi materiali.

(q)

Desenzibilizirani eksplozivi

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

uporabljeni desenzibilizator;

(ii)

energija eksotermnega razpada;

(iii)

korigirana hitrost gorenja (Ac);

(iv)

eksplozivne lastnosti desenzibiliziranega eksploziva v navedenem stanju.

9.2.2   Druge varnostne značilnosti

Za snov ali zmes je lahko koristna navedba naslednjih lastnosti, varnostnih značilnosti in rezultatov preskusov:

(a)

mehanska občutljivost;

(b)

temperatura samopospešujoče polimerizacije;

(c)

nastajanje eksplozivnih zmesi prahu in zraka;

(d)

kisla/alkalna rezerva;

(e)

hitrost izparevanja;

(f)

mešanje;

(g)

prevodnost;

(h)

korozivnost;

(i)

skupina plinov;

(j)

redoks potencial;

(k)

potencial nastajanja radikalov;

(l)

fotokatalitske lastnosti.

Navedejo se drugi fizikalni in kemijski parametri, če je njihova navedba pomembna za varno uporabo snovi ali zmesi.

10.    ODDELEK 10: Obstojnost in reaktivnost

Ta oddelek varnostnega lista opisuje obstojnost snovi ali zmesi in možnost poteka nevarnih reakcij, ki nastopijo pod določenimi pogoji uporabe in tudi pri izpustu v okolje, vključno s sklicevanjem na uporabljeno preskusno metodo, kadar je to primerno. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to.

10.1   Reaktivnost

10.1.1

Opišejo se nevarnosti zaradi reaktivnosti snovi ali zmesi. Zagotovijo se določeni podatki o preskusih za snov ali zmes v celoti, kadar so na voljo. Vendar pa lahko podatki temeljijo tudi na splošnih podatkih za razred ali družino snovi ali zmesi, če takšni podatki ustrezno zastopajo predvideno nevarnost snovi ali zmesi.

10.1.2

Če podatki o zmeseh niso na voljo, se navedejo podatki o snoveh v zmesi. Pri ugotavljanju nezdružljivosti se upoštevajo snovi, posode in onesnaževala, ki jim je snov ali zmes lahko bila izpostavljena med prevozom, skladiščenjem in uporabo.

10.2   Kemijska stabilnost

Navede se, ali je snov ali zmes stabilna ali nestabilna v normalnem okolju ter predvidenih temperaturnih in tlačnih pogojih skladiščenja in ravnanja. Opišejo se vsi stabilizatorji, ki se uporabljajo ali jih je treba uporabljati za vzdrževanje kemijske stabilnosti snovi ali zmesi. Navede se pomen spremembe agregatnega stanja snovi ali zmesi za varnost. V zvezi z desenzibiliziranimi eksplozivi se navedejo podatki o roku uporabnosti in navodila o tem, kako preveriti desenzibilizacijo. Navesti je treba tudi, da odstranitev desenzibilizatorja izdelek spremeni v eksploziv.

10.3   Možnost poteka nevarnih reakcij

Če je pomembno, se navede, ali snov ali zmes lahko reagira ali polimerizira, pri čemer izpusti odvečen tlak ali toploto, ali ustvari druge nevarne pogoje. Opišejo se pogoji, pod katerimi lahko nastanejo nevarne reakcije.

10.4   Pogoji, ki se jim je treba izogniti

Naštejejo se pogoji, kot so temperatura, tlak, svetloba, šok, statično naelektrenje, tresljaji ali druge fizikalne obremenitve, ki lahko povzročijo nevarno reakcijo (‚pogoji, ki se jim je treba izogniti‘), in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi. Pri desenzibiliziranih eksplozivih se navedejo podatki o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se prepreči nenamerna odstranitev desenzibilizatorja, in pogoji, ki se jih je treba izogibati, če snov ali zmes ni dovolj desenzibilizirana.

10.5   Nezdružljivi materiali

Naštejejo se družine snovi ali zmesi ali določenih snovi, kot so voda, zrak, kisline, baze, oksidanti, s katerimi lahko snov ali zmes reagira in tako sproži nevarno reakcijo (na primer eksplozijo, izpust strupenih ali vnetljivih materialov ali izpust odvečne toplote), in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi.

10.6   Nevarni produkti razgradnje

Navedejo se znani in upravičeno predvideni nevarni produkti razgradnje, ki nastanejo zaradi uporabe, skladiščenja, razlitja in segrevanja. Nevarni produkti izgorevanja se navedejo v oddelku 5 varnostnega lista.

11.    ODDELEK 11: Toksikološki podatki

Ta oddelek varnostnega lista je namenjen predvsem medicinskim delavcem, delavcem na področju varnosti in zdravja pri delu ter toksikologom. Navesti je treba kratek, vendar popoln in razumljiv opis različnih toksikoloških (zdravstvenih) učinkov in razpoložljive podatke za opredelitev teh učinkov, vključno s podatki o toksikokinetiki, presnovi in porazdelitvi, kjer je primerno. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

11.1   Podatki o razredih nevarnosti, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1272/2008

Ustrezni razredi nevarnosti, za katere se navedejo podatki, so:

(a)

akutna strupenost;

(b)

jedkost za kožo/draženje kože;

(c)

resne okvare oči/draženje;

(d)

preobčutljivost pri vdihavanju in preobčutljivost kože;

(e)

mutagenost za zarodne celice;

(f)

rakotvornost;

(g)

strupenost za razmnoževanje;

(h)

STOT – enkratna izpostavljenost;

(i)

STOT – ponavljajoča se izpostavljenost;

(j)

nevarnost pri vdihavanju.

Te nevarnosti morajo biti vedno navedene na varnostnem listu.

Za snovi, ki so predmet registracije, se navedejo kratki povzetki podatkov, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI, vključno s sklicevanjem na uporabljene preskusne metode, kjer je primerno. Za snovi, ki so predmet registracije, podatki vključujejo tudi rezultat primerjave razpoložljivih podatkov z merili iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za CMR, kategoriji 1A in 1B, ki sledijo točki 1.3.1 Priloge I k tej uredbi.

11.1.1   Zagotovijo se podatki za vsak razred nevarnosti ali razlikovanje. Če je navedeno, da snov ali zmes ni razvrščena v določen razred nevarnosti ali razlikovanje, je v varnostnem listu jasno navedeno, ali je to zaradi manjkajočih podatkov, tehnične nezmožnosti pridobitve podatkov, nepopolnih podatkov ali popolnih podatkov, ki ne zadoščajo za razvrstitev; v slednjem primeru je na varnostnem listu navedeno ‚na podlagi razpoložljivih podatkov merila za razvrstitev niso izpolnjena‘.

11.1.2   Podatki, vključeni v ta pododdelek, veljajo za snov ali zmes, kot je dana v promet. Za zmesi podatki opisujejo toksikološke lastnosti zmesi v celoti, razen če se uporablja člen 6(3) Uredbe (ES) št. 1272/2008. Če so na voljo, se navedejo tudi pomembne toksikološke lastnosti nevarne snovi v zmesi, kot so LD50, ocene akutne strupenosti ali LC50.

11.1.3   Če obstaja znatna količina podatkov o preskusih snovi ali zmesi, je morda potrebno povzeti rezultate uporabljenih kritičnih študij, na primer načina izpostavljenosti.

11.1.4   Kadar merila za razvrstitev glede na določeno nevarnost niso izpolnjena, se navedejo podatki, ki podpirajo ta sklep.

11.1.5   Podatki o možnih načinih izpostavljenosti

Navedejo se podatki o možnih načinih izpostavljenosti in učinkih snovi ali zmesi preko vsakega možnega načina izpostavljenosti, tj. preko zaužitja (požiranja), vdihavanja ali izpostavljenosti kože/oči. Če učinki na zdravje niso znani, se to navede.

11.1.6   Simptomi, povezani s fizikalnimi, kemijskimi in toksikološkimi lastnostmi

Opišejo se morebitni škodljivi učinki na zdravje in simptomi, povezani z izpostavljenostjo snovi ali zmesi in njenih sestavin ali znanih stranskih produktov. Navedejo se razpoložljivi podatki o simptomih, povezanih s fizikalnimi, kemijskimi in toksikološkimi lastnostmi snovi ali zmesi, ki sledijo izpostavljenosti. Opišejo se prvi simptomi pri nizki izpostavljenosti vse do posledic resne izpostavljenosti, kot so ‚lahko se pojavita glavobol in omotica, ki se stopnjujeta do omedlevice ali nezavesti; večje doze lahko povzročijo komo in smrt‘.

11.1.7   Zapozneli in takojšnji učinki ter kronični učinki po kratkodobni in dolgodobni izpostavljenosti

Navedejo se podatki o tem, ali se lahko pričakujejo zapozneli ali takojšnji učinki po kratkodobni ali dolgodobni izpostavljenosti. Navedejo se tudi podatki o akutnih in kroničnih učinkih zaradi izpostavljenosti ljudi snovi ali zmesi. Kadar podatki o ljudeh niso na voljo, se povzamejo podatki o preskusih, pri čemer se predložijo podrobnosti bodisi v zvezi s podatki o živalih z jasno opredeljenimi vrstami ali preskusi in vitro z jasno opredeljenimi vrstami celic. Navede se, ali toksikološki podatki temeljijo na podatkih o ljudeh ali živalih ali preskusih in vitro.

11.1.8   Medsebojni učinki

Vključijo se podatki o medsebojnem delovanju, če so pomembni in na voljo.

11.1.9   Pomanjkanje določenih podatkov

Podatkov o nevarnostih snovi ali zmesi ni vedno mogoče pridobiti. Če podatki o določeni snovi ali zmesi niso na voljo, se lahko uporabijo podatki o podobnih snoveh ali zmeseh, če je primerno in če je podobna snov ali zmes opredeljena. Kadar določeni podatki niso uporabljeni ali niso na voljo, se to jasno navede.

11.1.10   Zmesi

Za določene učinke na zdravje, če zmes kot celota za svoj učinek na zdravje ni bila testirana, se navedejo ustrezni podatki o ustreznih snoveh iz oddelka 3.

11.1.11   Podatki o primerjavi med zmesjo in snovjo

11.1.11.1

Snovi v zmesi lahko v telesu medsebojno delujejo, kar se odraža v različnih stopnjah absorpcije, presnove in izločanja. Zaradi tega se lahko toksično delovanje spremeni in celotna strupenost zmesi se lahko razlikuje od strupenosti snovi v njej. To se upošteva pri navedbi podatkov o strupenosti v tem pododdelku varnostnega lista.

11.1.11.2

Treba je preučiti, ali je koncentracija vsake snovi dovolj visoka, da prispeva k splošnim učinkom zmesi na zdravje. Predstavijo se podatki o strupenih učinkih za vsako snov, razen v naslednjih primerih:

(a)

če so podatki podvojeni, se navedejo samo enkrat za celotno zmes, kot v primeru, ko dve snovi povzročata bruhanje in drisko;

(b)

če je malo verjetno, da se bodo ti učinki pojavili ob prisotni koncentraciji, kot v primeru, ko je blaga dražilna snov razredčena pod določeno koncentracijo v raztopini, ki ni dražilna;

(c)

kadar podatki o medsebojnem delovanju snovi v zmesi niso na voljo, se ne navajajo predpostavke, ampak se posebej navedejo učinki vsake snovi na zdravje.

11.2   Podatki o drugih nevarnostih

11.2.1   Lastnosti endokrinih motilcev

Pri snoveh, ki so bile v skladu s pododdelkom 2.3 identificirane kot snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, se navedejo podatki o škodljivih učinkih endokrinih motilcev na zdravje, če so na voljo. Ti podatki so sestavljeni iz kratkih povzetkov podatkov, pridobljenih iz uporabe meril za ocenjevanje, določenih v ustreznih uredbah ((ES) št. 1907/2006, (EU) 2017/2100, (EU) 2018/605), ki so pomembne za oceno lastnosti endokrinih motilcev za zdravje ljudi.

11.2.2   Drugi podatki

Vključijo se drugi pomembni podatki o škodljivih učinkih na zdravje, četudi jih merila za razvrščanje ne zahtevajo.

12.    ODDELEK 12: Ekološki podatki

Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za oceno vplivov snovi ali zmesi na okolje, v katero je bila snov ali zmes izpuščena. Pododdelki 12.1 do 12.7 varnostnega lista navajajo kratek povzetek podatkov, vključno z ustreznimi podatki o preskusih in jasno navedbo vrste, medija, enot, trajanja preskusa in preskusnih pogojev, če so na voljo. Ti podatki lahko pomagajo pri ravnanju z razlitji in ocenjevanju postopkov ravnanja z odpadki, nadzora izpustov, ukrepov ob nenamernih izpustih in prevoza. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja (ker razpoložljivi podatki kažejo, da snov ali zmes ne izpolnjuje meril za razvrstitev), ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to. Poleg tega, če snov ali zmes ni razvrščena zaradi drugih razlogov (na primer zaradi tehnične nezmožnosti pridobitve podatkov ali nepopolnih podatkov), bi to moralo biti jasno navedeno na varnostnem listu.

Nekatere lastnosti so značilne le za nekatere snovi, tj. kopičenje v organizmih, obstojnost in razgradljivost; ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako ustrezno sestavino v zmesi (tj. za tisto, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista in je nevarna za okolje ali snovi PBT/vPvB). Prav tako se navedejo podatki o nevarnih produktih transformacije, ki nastajajo pri razgradnji snovi in zmesi.

Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

Kadar so na voljo zanesljivi in ustrezni podatki iz preskusov, se navedejo ti podatki in imajo prednost pred podatki, pridobljenimi iz modelov.

12.1   Strupenost

Navedejo se podatki o strupenosti iz preskusov na vodnih in/ali zemeljskih organizmih, če so na voljo. Vključijo se ustrezni razpoložljivi podatki o akutni in kronični strupenosti za ribe, rake, alge in druge vodne rastline. Vključijo se tudi podatki o strupenosti za mikro- in makroorganizme v tleh ter druge okoljsko pomembne organizme, kot so ptice, čebele in rastline, kadar so takšni podatki na voljo. Če snov ali zmes deluje zaviralno na aktivnost mikroorganizmov, se navede možni vpliv na čistilne naprave za odplake.

Kadar zanesljivi in ustrezni podatki iz preskusov niso na voljo, dobavitelj preuči, ali se lahko navedejo zanesljivi in ustrezni podatki, pridobljeni iz modelov.

Za snovi, ki so predmet registracije, se vključijo povzetki informacij, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI k tej uredbi.

12.2   Obstojnost in razgradljivost

Razgradljivost je zmožnost snovi ali ustreznih snovi v zmesi, da se v naravi razgradijo, bodisi s pomočjo biorazgradnje ali drugih procesov, kot sta oksidacija ali hidroliza. Obstojnost je pomanjkanje dokaza razgradnje v primerih, opredeljenih v oddelkih 1.1.1 in 1.2.1 Priloge XIII. Kadar so na voljo, se navedejo rezultati preskusov, ki so pomembni za oceno obstojnosti in razgradljivosti. Če so navedene razpolovne dobe za razgradnjo, se navede, ali se te razpolovne dobe nanašajo na mineralizacijo ali primarno razgradnjo. Prav tako je treba omeniti možnost, da se snovi ali nekatere snovi v zmesi razgradijo v napravah za čiščenje odplak.

Kadar zanesljivi in ustrezni podatki iz preskusov niso na voljo, dobavitelj preuči, ali se lahko navedejo zanesljivi in ustrezni podatki, pridobljeni iz modelov.

Ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

12.3   Zmožnost kopičenja v organizmih

Zmožnost kopičenja v organizmih je zmožnost snovi ali določenih snovi v zmesi, da se kopičijo v živih organizmih in po možnosti prehajajo skozi prehranjevalno verigo. Navedejo se podatki, ki so pomembni za oceno zmožnosti kopičenja v organizmih. To vključuje upoštevanje koeficienta porazdelitve oktanol/voda (Kow) in biokoncentracijskega faktorja (BCF) ali drugih ustreznih parametrov v zvezi s kopičenjem v organizmih, če so na voljo.

Kadar podatki iz preskusov niso na voljo, se preuči, ali se lahko navedejo napovedi na podlagi modelov.

Ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

12.4   Mobilnost v tleh

Mobilnost v tleh je zmožnost snovi ali sestavin v zmesi, če so bile izpuščene v okolje, da s pomočjo naravnih sil prehajajo v podzemno vodo ali daleč stran od mesta izpusta. Zmožnost mobilnosti v tleh je navedena, kadar je na voljo. Podatki o mobilnosti v tleh se lahko določijo s pomočjo ustreznih podatkov o mobilnosti, kot so študije o adsorpciji ali spiranju, znana ali predvidena razporeditev na dele okolja ali površinske napetosti. Vrednosti koeficienta adsorpcije v tleh (Koc) je na primer možno predvideti iz porazdelitvenega koeficienta oktanol/voda (Kow). Spiranje in mobilnost je mogoče predvideti na podlagi modelov.

Ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

12.5   Rezultati ocene PBT in vPvB

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se navedejo rezultati ocenjevanja PBT in vPvB, kot je navedeno v poročilu o kemijski varnosti.

12.6   Lastnosti endokrinih motilcev

Pri snoveh, ki so bile v skladu s pododdelkom 2.3 identificirane kot snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, se navedejo podatki o škodljivih učinkih endokrinih motilcev na okolje, če so na voljo. Ti podatki so sestavljeni iz kratkih povzetkov podatkov, pridobljenih iz uporabe meril za ocenjevanje, določenih v ustreznih uredbah ((ES) št. 1907/2006, (EU) 2017/2100, (EU) 2018/605), ki so pomembne za oceno lastnosti endokrinih motilcev za okolje.

12.7   Drugi škodljivi učinki

Če so na voljo, so vključeni tudi podatki o drugih škodljivih vplivih na okolje, kot so obnašanje v okolju (izpostavljenost), možnost fotokemijskega nastajanja ozona, možnost tanjšanja ozonskega plašča ali možnost globalnega segrevanja ozračja.

13.    ODDELEK 13: Odstranjevanje

Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za ustrezno ravnanje z ostanki snovi ali zmesi in/ali njeno posodo z namenom pomagati pri določanju varnih in okolju prijaznih možnosti ravnanja z odpadki, ki se v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ujemajo z zahtevami države članice, v kateri je varnostni list predložen. Podatki, pomembni za varnost oseb, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z ravnanjem z odpadki, dopolnjujejo podatke, navedene v oddelku 8.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti in kadar je bila opravljena analiza ravnanja z odpadki, so podatki o ukrepih ravnanja z odpadki skladni z opredeljenimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

13.1   Metode ravnanja z odpadki

Ta pododdelek varnostnega lista:

(a)

opredeljuje posode za odpadke in metode ravnanja z odpadki, vključno z ustreznimi metodami ravnanja z ostanki snovi ali zmesi in kontaminirano embalažo (npr. sežig, recikliranje, odlaganje na odlagališča);

(b)

navaja fizikalne/kemijske lastnosti, ki bi lahko vplivale na možnosti ravnanja z odpadki;

(c)

priporoča, da se odplake ne spuščajo v kanalizacijo;

(d)

kadar je primerno, navaja posebne previdnostne ukrepe za katere koli priporočene možnosti ravnanja z odpadki.

Navaja sklicevanja na ustrezne določbe Unije v zvezi z odpadki, če jih ni, pa sklicevanja na ustrezne veljavne nacionalne ali regionalne določbe.

14.    ODDELEK 14: Podatki o prevozu

Ta oddelek varnostnega lista navaja osnovne podatke o razvrščanju za prevoz/dostavo snovi ali zmesi, navedenih v oddelku 1, po cesti, železnici, morju, celinskih plovnih poteh ali zraku. Kadar takšni podatki niso na voljo ali ustrezni, se to navede.

Kadar je to ustrezno, ta oddelek navaja podatke o razvrstitvi prevoza iz vsakega navedenega mednarodnega sporazuma, ki prenaša vzorčni predpis ZN za posamezne vrste prevoza: Sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR), Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID) in Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN), ki se izvajajo z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga (9), kot tudi Mednarodni pomorski kodeks o prevozu nevarnega blaga (IMDG) (10) za prevoz pakiranega blaga in zadevni kodeks IMO za prevoz razsutega tovora po morju (11) ter Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga (ICAO TI) (12).

14.1   Številka ZN in številka ID

Navede se številka ZN ali številka ID (tj. štirimestna identifikacijska številka snovi, zmesi ali člena, ki sledi črkama ‚UN‘ ali ‚ID‘) iz vzorčnih predpisov ZN, IMDG, ADR, RID, ADN ali ICAO TI.

14.2   Pravilno odpremno ime ZN

Navede se pravilno odpremno ime, kot je določeno v stolpcu 2, ‚Ime in opis‘, preglednice A iz poglavja 3.2 Seznama nevarnega blaga Vzorčnih predpisov ZN, v ADR, RID ter v preglednicah A in C poglavja 3.2 ADN, ki se po potrebi dopolni s tehničnim imenom v oklepajih, razen če se uporablja kot identifikator izdelka v pododdelku 1.1. Če se številka ZN in ustrezno odpremno ime v različnih načinih prevoza ne spremenita, teh podatkov ni treba ponavljati. Kar zadeva pomorski promet se poleg pravilnega odpremnega imena ZN po potrebi navede tehnično ime blaga, ki se prevaža v skladu s Kodeksom IMDG.

14.3   Razredi nevarnosti prevoza

Navede se razred nevarnosti prevoza (in dodatna tveganja), določen za snovi ali zmesi glede na prevladujočo nevarnost, ki jo predstavljajo, v skladu z vzorčnimi predpisi ZN. V zvezi z notranjim prevozom se navede razred nevarnosti prevoza (in dodatna tveganja), določen za snovi ali zmesi glede na prevladujočo nevarnost, ki jo predstavljajo v skladu z ADR, RID in ADN.

14.4   Skupina embalaže

Navede se številka skupine embalaže iz vzorčnih predpisov ZN, če je primerno, v skladu z vzorčnimi predpisi ZN, ADR, RID in ADN. Številka skupine embalaže je dodeljena določenim snovem v skladu z njihovo stopnjo nevarnosti.

14.5   Nevarnosti za okolje

Navede se, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v skladu z merili vzorčnih predpisov ZN (kakor je razvidno iz ADR, RID in ADN) in/ali onesnažuje morje v skladu s Kodeksom IMDG ter postopki za ravnanje ob nesrečah za ladje, ki prevažajo nevarno blago. Če je prevoz snovi ali zmesi po celinskih plovnih poteh s tankerskim plovilom odobren ali namenjen za odobritev, se to, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v tankerskih plovilih, navede samo v skladu z ADN.

14.6   Posebni previdnostni ukrepi za uporabnika

Navedejo se vsi posebni previdnostni ukrepi, ki bi jih uporabnik moral ali jih mora sprejeti ali izpolnjevati v zvezi s prevozom ali prevoznimi sredstvi znotraj ali izven svojih poslovnih prostorov za vse ustrezne vrste prevoza.

14.7   Pomorski prevoz v razsutem stanju v skladu z instrumenti IMO

Ta pododdelek se uporablja samo, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu z instrumenti Mednarodne pomorske organizacije (IMO): poglavje VI ali poglavje VII SOLAS (13), Priloga II ali Priloga V MARPOL, Kodeks IBC (14), Kodeks IMSBC (15) in Kodeks IGC (16) ali njegove predhodne različice, zlasti Kodeks EGC (17) ali Kodeks GC (18).

V zvezi s tekočim tovorom se navede ime izdelka (če se razlikuje od tistega, navedenega v pododdelku 1.1) v skladu z dokumentom za dostavo in imenom, uporabljenim v seznamih imen izdelkov, navedenih v poglavju 17 oziroma 18 Kodeksa IBC ali zadnji izdaji Odbora za varstvo morskega okolja IMO (MEPC).2/Okrožnica (19). V skladu s točko (3)B(a) Priloge I k Direktivi 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20) je treba navesti vrsto ladje in kategorijo onesnaževanja ter razred nevarnosti IMO.

V zvezi z razsutim tovorom v trdnem stanju se navede odpremno ime razsutega tovora. Navede se, ali je tovor škodljiv za morsko okolje v skladu s Prilogo V MARPOL, ali gre za material, ki je v skladu s Kodeksom IMSBC nevaren samo v razsutem stanju (21), ter v katero skupino tovora se šteje v skladu z IMSBC.

V zvezi z utekočinjenim plinom v razsutem stanju se navede ime izdelka, vrsta ladje, ki se zahteva v skladu s kodeksom IGC ali njegovimi predhodnimi različicami, zlasti Kodeksom EGC ali Kodeksom GC.

15.    ODDELEK 15: Zakonsko predpisani podatki

Ta oddelek varnostnega lista opisuje druge zakonsko predpisane podatke o snovi ali zmesi, ki še niso navedeni v varnostnem listu (kot na primer, ali je snov ali zmes predmet Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (22), Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (23) ali Uredbe (ES) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (24)).

15.1   Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes

Navedejo se podatki o ustreznih določbah o varnosti, zdravju in okolju Unije (na primer kategorija Seveso/poimenovane snovi v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/82/ES (25)) ali o nacionalnem regulativnem statusu snovi ali zmesi (vključno s snovmi v zmesi), vključno z nasvetom, kako naj zaradi navedenih določb ukrepa prejemnik. Kadar je to ustrezno, se navedejo nacionalni zakoni držav članic, ki izvajajo te določbe, in drugi nacionalni ukrepi, ki so lahko pomembni.

Če je snov ali zmes, ki je zajeta v ta varnostni list, predmet posebnih določb v zvezi z zaščito ljudi ali okolja na ravni Unije (npr. odobritve v skladu z naslovom VII ali omejitve iz naslova VIII), se te določbe navedejo. Če se z odobritvijo, dodeljeno v skladu z naslovom VII, nadaljnjim uporabnikom snovi ali zmesi določajo pogoji ali ureditve spremljanja, jih je treba navesti.

15.2   Ocena kemijske varnosti

Ta pododdelek varnostnega lista navaja, ali je dobavitelj izvedel oceno kemijske varnosti za snov ali zmes.

16.    ODDELEK 16: Drugi podatki

Ta oddelek varnostnega lista vsebuje druge podatke, ki niso vključeni v oddelke 1 do 15, vključno s podatki o preverjanju varnostnega lista, kot so:

(a)

v primeru preverjenega varnostnega lista, jasna navedba sprememb, ki so bile narejene v prejšnji različici varnostnega lista, razen če je takšna navedba drugje v varnostnem listu, z razlago sprememb, če je primerno. Dobavitelj snovi ali zmesi lahko na zahtevo zagotovi razlago sprememb;

(b)

pojasnilo ali tabela okrajšav in kratic, uporabljenih v varnostnem listu;

(c)

reference ključne literature in virov podatkov;

(d)

v primeru zmesi navedba, katera od metod za oceno informacij iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1272/2008 je bila uporabljena za razvrstitev;

(e)

seznam relevantnih stavkov o nevarnosti in/ali previdnostnih stavkov. Izpišite celotno besedilo stavkov, ki niso v celoti izpisani v oddelkih 2 do 15;

(f)

nasvet o ustreznem usposabljanju za delavce za zagotovitev varovanja zdravja ljudi in okolja.

DEL B

Varnostni list vključuje naslednjih 16 naslovov v skladu s členom 31(6) in poleg tega tudi navedene podnaslove, razen oddelka 3, kjer je treba ustrezno vključiti samo pododdelek 3.1 ali pododdelek 3.2:

ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja

1.1

Identifikator izdelka

1.2

Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe

1.3

Podrobnosti o dobavitelju varnostnega lista

1.4

Telefonska številka za nujne primere

ODDELEK 2: Določitev nevarnosti

2.1

Razvrstitev snovi ali zmesi

2.2

Elementi etikete

2.3

Druge nevarnosti

ODDELEK 3: Sestava/podatki o sestavinah

3.1

Snovi

3.2

Zmesi

ODDELEK 4: Ukrepi za prvo pomoč

4.1

Opis ukrepov za prvo pomoč

4.2

Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli

4.3

Navedba kakršne koli takojšnje medicinske oskrbe in posebnega zdravljenja

ODDELEK 5: Protipožarni ukrepi

5.1

Sredstva za gašenje

5.2

Posebne nevarnosti v zvezi s snovjo ali zmesjo

5.3

Nasvet za gasilce

ODDELEK 6: Ukrepi o nenamernih izpustih

6.1

Osebni varnostni ukrepi, zaščitna oprema in postopki v sili

6.2

Okoljevarstveni ukrepi

6.3

Metode in materiali za zadrževanje in čiščenje

6.4

Sklicevanje na druge oddelke

ODDELEK 7: Ravnanje in skladiščenje

7.1

Varnostni ukrepi za varno ravnanje

7.2

Pogoji za varno skladiščenje, vključno z nezdružljivostjo

7.3

Posebne končne uporabe

ODDELEK 8: Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita

8.1

Parametri nadzora

8.2

Nadzor izpostavljenosti

ODDELEK 9: Fizikalne in kemijske lastnosti

9.1

Podatki o osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih

9.2

Drugi podatki

ODDELEK 10: Obstojnost in reaktivnost

10.1

Reaktivnost

10.2

Kemijska stabilnost

10.3

Možnost poteka nevarnih reakcij

10.4

Pogoji, ki se jim je treba izogniti

10.5

Nezdružljivi materiali

10.6

Nevarni produkti razgradnje

ODDELEK 11: Toksikološki podatki

11.1

Podatki o razredih nevarnosti, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1272/2008

11.2

Podatki o drugih nevarnostih

ODDELEK 12: Ekološki podatki

12.1

Strupenost

12.2

Obstojnost in razgradljivost

12.3

Zmožnost kopičenja v organizmih

12.4

Mobilnost v tleh

12.5

Rezultati ocene PBT in vPvB

12.6

Lastnosti endokrinih motilcev

12.7

Drugi škodljivi učinki

ODDELEK 13: Odstranjevanje

13.1

Metode ravnanja z odpadki

ODDELEK 14: Podatki o prevozu

14.1

Številka ZN in številka ID

14.2

Pravilno odpremno ime ZN

14.3

Razredi nevarnosti prevoza

14.4

Skupina embalaže

14.5

Nevarnosti za okolje

14.6

Posebni previdnostni ukrepi za uporabnika

14.7

Pomorski prevoz v razsutem stanju v skladu z instrumenti IMO

ODDELEK 15: Zakonsko predpisani podatki

15.1

Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes

15.2

Ocena kemijske varnosti

ODDELEK 16: Drugi podatki


(1)  MARPOL – Konsolidirana izdaja 2006, London, IMO 2007, ISBN 978-92-801-4216-7.

(2)  Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2100 z dne 4. septembra 2017 o določitvi znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 301, 17.11.2017, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).

(5)  Sklep Komisije 2014/113/EU z dne 3. marca 2014 o ustanovitvi Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem in o razveljavitvi Sklepa 95/320/ES (UL L 62, 4.3.2014, str. 18).

(6)  Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L 81, 31.3.2016, str. 51);

(7)  Opomba: izraz ‚meja eksplozivnosti‘ je sopomenka izrazu ‚meja vnetljivosti‘, ki se uporablja zunaj Unije.

(8)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(9)  Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(10)  Skladnost s Kodeksom IMDG je obvezna za prevoz pakiranega nevarnega blaga po morju, kot je določeno v poglavju VII/Prav. 3 SOLAS in Prilogi III MARPOL – Pravila o preprečevanju onesnaževanja s škodljivimi snovmi, ki se po morju prevažajo v pakirani obliki.

(11)  IMO je razvila različne pravne instrumente, povezane z nevarnim blagom in blagom, ki onesnažuje okolje, pri čemer je razlikovala med tem, kako se blago prevaža (pakirano in v razsutem stanju), in vrsto tovora (trdne snovi, tekočine in utekočinjeni plini). Pravila o prevozu nevarnega tovora in ladij, ki prevažajo ta tovor, so navedena v Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS, 1974), kakor je bila spremenjena, in Mednarodni konvenciji o onesnaževanju morja (MARPOL 73/78), kakor je bila spremenjena. Ti konvenciji se dopolnjujeta z naslednjimi oznakami: IMDG, IMSBC, IBC in IGC.

(12)  IATA, izdaja 2007–2008.

(13)  SOLAS pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

(14)  Kodeks IBC pomeni Mednarodni kodeks IMO za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo nevarne kemikalije v razsutem stanju.

(15)  Kodeks IMSBC pomeni Mednarodni kodeks IMO za prevoz trdnega tovora v razsutem stanju po morju, kakor je bil spremenjen.

(16)  Kodeks IGC pomeni Mednarodni kodeks za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju, vključno z veljavnimi spremembami, v skladu s katerimi je bilo potrjeno plovilo.

(17)  Kodeks EGC pomeni Kodeks za obstoječe ladje za prevoz utekočinjenih plinov v razsutem stanju.

(18)  Kodeks IBC pomeni Kodeks IMO za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju.

(19)  MEPC.2/Okrožnica, Začasna kategorizacija tekočih snovi, različica 19, v veljavi od 17. decembra 2013.

(20)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(21)  Materiali, ki so nevarni samo v razsutem stanju (MHB), so materiali, ki predstavljajo nevarnost onesnaženja s kemikalijami, če se prevažajo v razsutem stanju, razen materialov, ki so v Kodeksu IMDG opredeljeni kot nevarno blago.

(22)   UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(23)   UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(24)   UL L 201, 27.7.2012, str. 60.

(25)   UL L 10, 14.1.1997, str. 13.


26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/59


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/879

z dne 23. junija 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 glede posebnih določb za uskladitev določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva, s posebnimi ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (1) in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (2) in zlasti člena 6(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 je pustila posledice brez primere na izvajanju programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 897/2014 (3). Izredne razmere je treba obravnavati s posebnimi ukrepi, ki bi morali omogočiti, da programi čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva prožno in učinkovito prispevajo k odzivanju na hitro nastajajoče potrebe v zvezi z najbolj prizadetimi sektorji, kot so zdravstvo, podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in trg dela, ter spodbujajo socialno-ekonomsko okrevanje na programskih območjih.

(2)

Za programe čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva bi se morali uporabljati ukrepi, primerljivi s tistimi iz uredb (EU) 2020/460 (4) in (EU) 2020/558 (5) Evropskega parlamenta in Sveta, ki se trenutno uporabljajo za programe čezmejnega sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“.

(3)

Da bi v razmerah pandemije COVID-19 zmanjšali proračunske stroške, ki bremenijo sodelujoče države ali upravičence do pomoči EU, se pravilo o sofinanciranju ne uporablja za prispevek Unije, ki zadeva nastale in plačane odhodke, kot so vključeni v letne računovodske izkaze programa za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021.

(4)

Zaradi kopičenja zamud na začetku programskega obdobja in nadaljnjega upočasnjevanja izvajanja projektov zaradi pandemije COVID-19 bi bilo treba rok za podpis vseh pogodb razen že sklenjenih velikih infrastrukturnih projektov, ki je 31. december 2021, podaljšati za dodatno leto, tj. do 31. decembra 2022. Iz istih razlogov ni mogoče pričakovati, da se bodo projektne dejavnosti, ki se financirajo v okviru programov, končale 31. decembra 2022. Ta rok bi bilo zato treba podaljšati za dodatno leto, in sicer do 31. decembra 2023.

(5)

Zaradi različnih zajezitvenih ukrepov, ki se izvajajo v sodelujočih državah, je lahko v določenem obdobju za revizijske organe težko ali celo nemogoče opravljati revizije na kraju samem in uporabljati metodo statističnega vzorčenja. Zato bi bilo treba revizijskim organom v zvezi z obračunskim letom od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 omogočiti, da uporabijo nestatistično metodo vzorčenja.

(6)

Projekti se lahko v izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo v okviru pandemije COVID-19 izberejo na podlagi dodelitve brez razpisa za zbiranje predlogov. Postopkovne korake, ki jih mora izvesti Komisija, bi bilo treba skrajšati, tako da se za oceno projekta ne zahteva predložitev popolne vloge za projekt Komisiji.

(7)

V Izvedbeni uredbi (EU) št. 897/2014 se izraz „končna poročila“ uporablja v dveh različnih kontekstih. Navedena izvedbena uredba bi morala zato jasno razlikovati med tistimi končnimi poročili, ki zajemajo program, na eni strani in tistimi končnimi poročili, ki se nanašajo na izvajanje določenega projekta, na drugi strani.

(8)

Upravičenost odhodkov za spodbujanje zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru pandemije COVID-19 bi morala biti izjemoma dovoljena od 1. februarja 2020.

(9)

V nasprotju s členom 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki določa 31. december 2023 kot končni datum za upravičenost izdatkov v zvezi s programi čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, Izvedbena uredba (EU) št. 897/2014 ne določa takega datuma, povezanega z odhodki v zvezi s programi čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva, ampak določa nekatere roke, povezane s projektnim ciklom in projektnimi dejavnostmi. Da bi se zagotovila skladnost med določbami Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014, bi bilo treba izvajanje obeh vrst programov čezmejnega sodelovanja uskladiti, kolikor je to mogoče. Zaradi pravne varnosti pa se obdobje, v katerem se lahko izvedejo dejavnosti, povezane z zaključkom programa in projektov, tj. med 1. januarjem 2024 in 30. septembrom 2024, ne bi smelo skrajšati. Zato je primerno še naprej omogočati upravičenost teh dejavnosti in zadevnih odhodkov med 1. januarjem 2024 in 30. septembrom 2024. V zvezi z navedenimi obdobji je primerno podaljšati obdobje izvajanja programov za eno leto, in sicer do 31. decembra 2025.

(10)

Za zagotovitev pravne varnosti za sodelujoče države je primerno uskladiti posebne ureditve in postopke za končno obračunsko leto in za zaključek programa z določbami, ki se uporabljajo za programe čezmejnega sodelovanja v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se v celoti uporabi prispevek Unije v okviru programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva, da se izkoristi dodatna prožnost, ki je zagotovljena za izračun plačila končne razlike ob koncu programskega obdobja.

(11)

Zaradi nujnosti razmer, povezanih s pandemijo COVID-19, je primerno zagotoviti takojšnjo uporabo ukrepov iz te uredbe, ki bi zato morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 897/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 232/2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 897/2014 se spremeni:

(1)

v členu 12 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 ter v skladu s členom 6(1) se sofinanciranje prispevka Unije ne zahteva za nastale in plačane odhodke, kot so vključeni v letne računovodske izkaze programa za obračunsko leto od 1. julija 2020 do 30. junija 2021.“;

(2)

v členu 15 se „31. decembra 2024“ nadomesti z „31. decembra 2025“;

(3)

člen 18 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se „31. decembrom 2021“ nadomesti z „31. decembrom 2022“;

(b)

v odstavku 3 se „31. decembra 2022“ nadomesti z „31. decembra 2023“;

(4)

v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Med 1. januarjem 2024 in 30. septembrom 2024 se lahko izvajajo samo dejavnosti, povezane z zaključkom projektov s strani upravičencev v skladu s točko (a)(iii) člena 48(2) ali z zaključkom programov v okviru tehnične pomoči.“;

(5)

v členu 28 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a.   Za namene odstavka 1 je pandemija COVID-19 ustrezno utemeljeni primer, na katerega se lahko na podlagi strokovne presoje sklicuje revizijski organ pri uporabi nestatistične metode vzorčenja za obračunsko leto od 1. julija 2019 do 30. junija 2020.“;

(6)

člen 41 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka (c):

„(c)

projekt se izvaja, da bi spodbudili zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru pandemije COVID-19.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a.   Komisija z odstopanjem od postopka iz odstavka 4 oceni projekte, predlagane za izbiro brez razpisa za zbiranje predlogov, iz točke (c) odstavka 1 na podlagi povzetka projekta. Komisija o svoji oceni obvesti organ upravljanja v dveh mesecih po datumu predložitve dokumenta. Ta rok se lahko po potrebi podaljša. V primeru negativne ocene Komisija obvesti organ upravljanja o svojih razlogih.“;

(7)

člen 48 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točki (ii) in (iii) nadomestita z naslednjim:

„(ii)

nastale stroške bi bilo treba plačati pred predložitvijo končnih poročil o projektu. Pozneje se lahko plačajo, če so v končnem poročilu navedeni skupaj s predvidenim datumom plačila;

(iii)

izjema velja za stroške, povezane s končnimi poročili o projektu, vključno s potrditvijo odhodkov, revizijo in končno oceno projekta, ki lahko nastanejo po zaključku obdobja izvajanja projekta;“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.   Ne glede na člen 19(1) odhodki niso upravičeni do prispevka Unije, če se plačajo po 31. decembru 2023.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek 3 a:

„3a.   Z odstopanjem od odstavka 3 so stroški za projekte za spodbujanje zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru pandemije COVID-19 upravičeni od 1. februarja 2020.“;

(8)

člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64

Plačilo končne razlike

1.   Organ upravljanja predloži zahtevek za plačilo končne razlike, ki mu priloži dokumente iz člena 68 in člena 77(5).

2.   Plačilo končne razlike se izvede najpozneje tri mesece po datumu potrditve obračuna končnega obračunskega leta ali en mesec po datumu sprejetja končnega poročila o izvajanju, odvisno od tega, kateri datum nastopi pozneje.

3.   Plačilo končne razlike za program v končnem obračunskem letu lahko preseže prispevek Unije za do 10 % za vsak tematski cilj, določen v izvedbenem sklepu Komisije o odobritvi programa.

Prispevek Unije s plačilom končne razlike v končnem obračunskem letu ne presega skupnega prispevka Unije za vsak program, kakor je določeno v izvedbenem sklepu Komisije o odobritvi programa.“;

(9)

člen 77 se spremeni:

(a)

v odstavku 5 se „30. septembra 2024“ nadomesti s „15. februarja 2025“;

(b)

doda se naslednji odstavek 6:

„6.   Komisija lahko na podlagi sporočila zadevnega organa upravljanja roka iz odstavkov 1 in 5 izjemoma podaljša do 1. marca.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 77, 15.3.2014, str. 27.

(2)   UL L 77, 15.3.2014, str. 95.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 z dne 18. avgusta 2014 o določitvi posebnih določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 244, 19.8.2014, str. 12).

(4)  Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

(5)  Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).


26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/63


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/880

z dne 24. junija 2020

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2020

Za Komisijo

V imenu predsednice

Wolfgang BURTSCHER

Generalni director

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)   UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).


PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3

(v EUR/100 kg)

Poreklo  (1)

0207 12 90

Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 65 % perutnina, zamrznjeni

136,1

0

AR

0207 14 10

Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

251,1

189,6

249,6

240,9

15

35

15

18

AR

BR

CL

TH

1602 32 11

Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani

199,7

26

BR


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).


26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/65


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/881

z dne 25. junija 2020

o sprejetju zahtevka za obravnavo novega proizvajalca izvoznika v zvezi z dokončnimi protidampinškimi ukrepi, uvedenimi z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1198 z dne 12. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   VELJAVNI UKREPI

(1)

Svet je 13. maja 2013 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 412/2013 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK).

(2)

Komisija je 12. julija 2019 po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 ukrepe podaljšala še za nadaljnjih pet let.

(3)

Komisija je 28. novembra 2019 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe spremenila Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2131 (4).

(4)

V prvotni preiskavi je bilo za preiskavo proizvajalcev izvoznikov v LRK uporabljeno vzorčenje v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2016/1036.

(5)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike uvedla individualne stopnje protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka v razponu od 13,1 % do 23,4 %. Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila uvedena stopnja dajatve v višini 17,9 %. Sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec, so navedeni na seznamu v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2131. Poleg tega je bila uvedena dajatev na ravni države v višini 36,1 % na uvoz zadevnega izdelka družb v LRK, ki se niso javile ali niso sodelovale v preiskavi.

(6)

V skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198 lahko Komisija Prilogo I navedene uredbe spremeni tako, da novemu proizvajalcu izvozniku odobri stopnjo dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile vzorčene ali jim ni bila odobrena individualna obravnava, tj. tehtano povprečno stopnjo dajatve v višini 17,9 %, če kateri koli novi proizvajalec izvoznik v LRK Komisiji predloži zadostne dokaze, da:

(a)

v obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, in sicer med 1. januarjem 2011 in 31. decembrom 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje prvotne preiskave), v Unijo ni izvažal zadevnega izdelka,

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v LRK, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo, ter

(c)

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po koncu obdobja prvotne preiskave ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo.

B.   ZAHTEVEK ZA OBRAVNAVO NOVEGA PROIZVAJALCA IZVOZNIKA

(7)

Skupina povezanih družb Huatai Ceramics Industry Limited, Hunan, Kitajska, in Kerun Ceramics Manufactory Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Huatai in Kerun ali vložnik) je Komisiji predložila zahtevek za odobritev obravnave novega proizvajalca izvoznika (v nadaljnjem besedilu: ONPI), da bi zato zanjo veljala stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe v LRK, ki niso vključene v vzorec, tj. 17,9 %. Vložnik je trdil, da izpolnjuje vse tri pogoje iz člena 2 prvotne uredbe.

(8)

Da bi Komisija ugotovila, ali vložnik izpolnjuje pogoje za odobritev ONPI, določene v členu 2 prvotne uredbe (v nadaljnjem besedilu: pogoji za ONPI), je vložniku najprej poslala vprašalnik in ga pozvala, naj predloži dokaze, da izpolnjuje pogoje za ONPI.

(9)

Komisija je po analizi izpolnjenega vprašalnika zahtevala dodatne informacije in dokazila, ki jih je vložnik predložil.

(10)

Komisija si je prizadevala preveriti vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali vložnik izpolnjuje pogoje za ONPI. V ta namen je Komisija analizirala dokaze, ki jih je vložnik predložil v izpolnjenem vprašalniku, poizvedovala pa je tudi v različnih spletnih podatkovnih zbirkah, vključno z zbirkama Orbis (5) in Qichacha (6), ter navzkrižno preverila informacije družbe z informacijami, predloženimi v prejšnjih zadevah. Komisija je industrijo Unije hkrati obvestila o zahtevku vložnika in jo pozvala, naj po potrebi predloži morebitne pripombe. Industrija Unije ni predložila nobenih pripomb.

C.   ANALIZA ZAHTEVKA

(11)

Komisija je v zvezi s pogojem iz člena 2(a) prvotne uredbe, da vložnik v obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, in sicer med 1. januarjem 2011 in 31. decembrom 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje prvotne preiskave), v Unijo ni izvažal zadevnega izdelka, ugotovila, da vložnik v OP res ni izvažal v EU. Družba Huatai je bila ustanovljena septembra 2010 kot domači prodajalec keramike. Njen statut kaže, da do marca 2012 ni imela izvoznega dovoljenja in da do decembra 2012, kar je po OP, ni mogla proizvesti zadevnega izdelka. Družba Kerun je bila ustanovljena oktobra 2004. Dovoljenje za proizvodnjo zadevnega izdelka je prejela šele julija 2018, izvozno dovoljenje pa maja 2019, kar je oboje po OP. Zato vložnik izpolnjuje ta pogoj.

(12)

Komisija je glede pogoja iz člena 2(b) prvotne uredbe, da vložnik ni povezan z nobenimi izvozniki ali proizvajalci, za katere veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo, ugotovila, da je vložnik povezan z eno od svojih glavnih strank, tj. malezijsko trgovsko družbo Fluxline Trading SDN BHD. Vendar ta družba nima sedeža v LRK in zanjo niso veljali protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo. Ugotovljeni niso bili nobeni drugi odnosi, kot so opredeljeni v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (7). Zato vložnik izpolnjuje ta pogoj.

(13)

Komisija je v zvezi s pogojem iz člena 2(c) prvotne uredbe, da je vložnik po obdobju prvotne preiskave v Unijo dejansko izvažal zadevni izdelek ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo, ugotovila, da je vložnik v Unijo izvažal leta 2019, tj. po obdobju prvotne preiskave. Vložnik je predložil račune, seznam pošiljk, nakladnico in potrdilo o plačilu za naročilo s strani družbe v Avstriji iz leta 2019. Zato vložnik izpolnjuje ta pogoj.

(14)

Tako vložnik izpolnjuje vse tri pogoje za odobritev ONPI, določene v členu 2 prvotne uredbe, zato bi bilo treba zahtevek sprejeti. Zato bi morala za vložnika veljati protidampinška dajatev v višini 17,9 % za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave.

D.   RAZKRITJE

(15)

Vložnik in industrija Unije sta bila obveščena o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je štelo za primerno, da se stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave, odobri družbi Huatai Ceramics Industry Limited, Hunan, Kitajska, in Kern Ceramics Manufactory Ltd. (Huatai in Kerun).

(16)

Strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(17)

Uredba je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Naslednja družba se doda na seznam sodelujočih družb, ki niso bile vključene v vzorec, iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198 z dne 12. julija 2019, tj. v Prilogo I k navedeni uredbi:

Družba

Dodatna oznaka

TARIC

„Huatai Ceramics Industry Limited, Hunan, Kitajska, in Kerun Ceramics Manufactory Ltd.

C551“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)   UL L 189, 15.7.2019, str. 8.

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 412/2013 z dne 13. maja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 131, 15.5.2013, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2131 z dne 28. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 321, 12.12.2019, str. 139).

(5)  Orbis je svetovni ponudnik podatkov o družbah, ki zajema več kot 220 milijonov družb po vsem svetu. Zagotavlja predvsem standardizirane informacije o zasebnih družbah in korporacijskih strukturah.

(6)  Qichacha je zasebna in pridobitna podatkovna zbirka v lasti Kitajske, ki potrošnikom/strokovnjakom zagotavlja poslovne podatke, informacije o kreditih in analitične podatke v zvezi z zasebnimi in javnimi družbami s sedežem na Kitajskem.

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Člen 127 določa, da se osebi štejeta za povezani, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a) ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; (h) sta člana iste družine. Osebi, ki sta v poslu med seboj povezani tako, da je ena od njiju edini zastopnik, edini distributer ali edini koncesionar druge, se štejeta za povezani samo, če zanju veljajo merila iz prejšnjega stavka.


26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/68


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/882

z dne 25. junija 2020

o sprejetju zahtevka za obravnavo novega proizvajalca izvoznika v zvezi z dokončnimi protidampinškimi ukrepi, uvedenimi z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1198 z dne 12. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   VELJAVNI UKREPI

(1)

Svet je 13. maja 2013 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 412/2013 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK).

(2)

Komisija je 12. julija 2019 po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 ukrepe podaljšala še za nadaljnjih pet let.

(3)

Komisija je 28. novembra 2019 po preiskavi proti izogibanju v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe spremenila Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1198 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2131 (4).

(4)

V prvotni preiskavi je bilo za preiskavo proizvajalcev izvoznikov v LRK uporabljeno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(5)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike uvedla individualne stopnje protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka v razponu od 13,1 % do 23,4 %. Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila uvedena stopnja dajatve v višini 17,9 %. Sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec, so navedeni na seznamu v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2131. Poleg tega je bila uvedena dajatev na ravni države v višini 36,1 % na uvoz zadevnega izdelka družb v LRK, ki se niso javile ali niso sodelovale v preiskavi.

(6)

V skladu s členom 2 prvotne uredbe lahko Komisija Prilogo I navedene uredbe spremeni tako, da novemu proizvajalcu izvozniku odobri stopnjo dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile vzorčene ali jim ni bila odobrena individualna obravnava, tj. tehtano povprečno stopnjo dajatve v višini 17,9 %, če kateri koli novi proizvajalec izvoznik v LRK Komisiji predloži zadostne dokaze, da:

(a)

v obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, in sicer med 1. januarjem 2011 in 31. decembrom 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje prvotne preiskave), v Unijo ni izvažal zadevnega izdelka;

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v LRK, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo, ter

(c)

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po koncu obdobja prvotne preiskave ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo.

B.   ZAHTEVEK ZA OBRAVNAVO NOVEGA PROIZVAJALCA IZVOZNIKA

(7)

Družba Hunan Huazhi Ceramic Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Huazhi ali vložnik) je Komisiji predložila zahtevek za odobritev obravnave novega proizvajalca izvoznika (v nadaljnjem besedilu: ONPI), da bi zato zanjo veljala stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe v LRK, ki niso vključene v vzorec, tj. 17,9 %. Vložnik je trdil, da izpolnjuje vse tri pogoje iz člena 2 prvotne uredbe.

(8)

Da bi Komisija ugotovila, ali vložnik izpolnjuje pogoje za odobritev ONPI, določene v členu 2 prvotne uredbe (v nadaljnjem besedilu: pogoji za ONPI), je vložniku najprej poslala vprašalnik in ga pozvala, naj predloži dokaze, da izpolnjuje pogoje za ONPI.

(9)

Komisija je po analizi izpolnjenega vprašalnika zahtevala dodatne informacije in dokazila, ki jih je vložnik predložil.

(10)

Komisija si je prizadevala preveriti vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali vložnik izpolnjuje pogoje za ONPI. V ta namen je Komisija analizirala dokaze, ki jih je vložnik predložil v izpolnjenem vprašalniku, poizvedovala pa je tudi v različnih spletnih podatkovnih zbirkah, vključno z zbirkama Orbis (5) in Qichacha (6), ter navzkrižno preverila informacije družbe z informacijami, predloženimi v prejšnjih zadevah. Komisija je industrijo Unije hkrati obvestila o zahtevku vložnika in jo pozvala, naj po potrebi predloži morebitne pripombe. Industrija Unije ni predložila nobenih pripomb.

C.   ANALIZA ZAHTEVKA

(11)

Komisija je v zvezi s pogojem iz člena 2(a) prvotne uredbe, da vložnik v obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, in sicer med 1. januarjem 2011 in 31. decembrom 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje prvotne preiskave), v Unijo ni izvažal zadevnega izdelka, ugotovila, da vložnik takrat ni obstajal kot družba. Statut družbe Huazhi je iz oktobra 2013, njeno dovoljenje za poslovanje pa iz novembra 2013. Zato vložnik v obdobju preiskave ni mogel izvažati zadevnega izdelka v Unijo, zaradi česar izpolnjuje ta pogoj.

(12)

Komisija je glede pogoja iz člena 2(b) prvotne uredbe, da vložnik ni povezan z nobenimi izvozniki ali proizvajalci, za katere veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo, ugotovila, da dva delničarja družbe Huazhi nista imela drugih delničarjev. Čeprav je imela družba Huazhi kot eno od svojih glavnih strank kitajskega proizvajalca zadevnega izdelka, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, ni bil med njima ugotovljen noben odnos, kot je opredeljen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (7). Zato vložnik izpolnjuje ta pogoj.

(13)

Komisija je v zvezi s pogojem iz člena 2(c) prvotne uredbe, da je vložnik po obdobju prvotne preiskave v Unijo dejansko izvažal zadevni izdelek ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo, ugotovila, da je vložnik v Unijo izvažal leta 2019, tj. po obdobju prvotne preiskave. Vložnik je predložil račune, seznam pošiljk, nakladnico in potrdilo o plačilu za naročilo s strani družbe v Franciji iz leta 2019. Zato vložnik izpolnjuje ta pogoj.

(14)

Tako vložnik izpolnjuje vse tri pogoje za odobritev ONPI, določene v členu 2 prvotne uredbe, zato bi bilo treba zahtevek sprejeti. Zato bi morala za vložnika veljati protidampinška dajatev v višini 17,9 % za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave.

D.   RAZKRITJE

(15)

Vložnik in industrija Unije sta bila obveščena o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je štelo za primerno, da se stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec iz prvotne preiskave, odobri družbi Hunan Huazhi Ceramic Co., Ltd. (Huazhi).

(16)

Strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(17)

Uredba je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Naslednja družba se doda na seznam sodelujočih družb, ki niso bile vključene v vzorec, iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198, tj. v Prilogo I k navedeni uredbi:

Družba

Dodatna oznaka

TARIC

Hunan Huazhi Ceramic Co., Ltd.

C550

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)   UL L 189, 15.7.2019, str. 8.

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 412/2013 z dne 13. maja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 131, 15.5.2013, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2131 z dne 28. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/1198 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 321, 12.12.2019, str. 139).

(5)  Orbis je svetovni ponudnik podatkov o družbah, ki zajema več kot 220 milijonov družb po vsem svetu. Zagotavlja predvsem standardizirane informacije o zasebnih družbah in korporacijskih strukturah.

(6)  Qichacha je zasebna in pridobitna podatkovna zbirka v lasti Kitajske, ki potrošnikom/strokovnjakom zagotavlja poslovne podatke, informacije o kreditih in analitične podatke v zvezi z zasebnimi in javnimi družbami s sedežem na Kitajskem.

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Člen 127 določa, da se osebi štejeta za povezani, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a) ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; (h) sta člana iste družine. Osebi, ki sta v poslu med seboj povezani tako, da je ena od njiju edini zastopnik, edini distributer ali edini koncesionar druge, se štejeta za povezani samo, če zanju veljajo merila iz prejšnjega stavka.


SKLEPI

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/71


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/883

z dne 25. junija 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 4375)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/860 (5), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo na Slovaškem in Poljskem.

(2)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/860 je prišlo do novih pojavov afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v Litvi in pri domačih prašičih na Poljskem.

(3)

Junija 2020 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v pokrajini Telšiai v Litvi, in sicer na območju, ki je navedeno v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Litvi, ki je trenutno navedeno v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU in ki ga je prizadel ta nedavni primer afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge.

(4)

Junija 2020 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v polkowickem okrožju na Poljskem, in sicer na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki ga je prizadel ta nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu II navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(5)

Po teh nedavnih pojavih afriške prašičje kuge pri divjih in domačih prašičih v Litvi in na Poljskem ter ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v teh dveh državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Litvi in na Poljskem razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Dele I, II in III navedene priloge bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 25. junija 2020

Za Komisijo

Stela KIRIAKIDES

Članica Komisije


(1)   UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)   UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)   UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/860 z dne 18. junija 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 195, 19.6.2020, str. 94).


PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1.   Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

dans la province de Luxembourg:

la zone est délimitée, dans le sens des aiguilles d’une montre, par:

Frontière avec la France,

Rue Mersinhat à Florenville,

La N818jusque son intersection avec la N83,

La N83 jusque son intersection avec la N884,

La N884 jusque son intersection avec la N824,

La N824 jusque son intersection avec Le Routeux,

Le Routeux,

Rue d’Orgéo,

Rue de la Vierre,

Rue du Bout-d’en-Bas,

Rue Sous l’Eglise,

Rue Notre-Dame,

Rue du Centre,

La N845 jusque son intersection avec la N85,

La N85 jusque son intersection avec la N40,

La N40 jusque son intersection avec la N802,

La N802 jusque son intersection avec la N825,

La N825 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411jusque son intersection avec la N40,

N40: Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

Rue du Tombois,

Rue Du Pierroy,

Rue Saint-Orban,

Rue Saint-Aubain,

Rue des Cottages,

Rue de Relune,

Rue de Rulune,

Route de l’Ermitage,

N87: Route de Habay,

Chemin des Ecoliers,

Le Routy,

Rue Burgknapp,

Rue de la Halte,

Rue du Centre,

Rue de l’Eglise,

Rue du Marquisat,

Rue de la Carrière,

Rue de la Lorraine,

Rue du Beynert,

Millewée,

Rue du Tram,

Millewée,

N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg,

Frontière avec la France, jusque son intersection avec la Rue Mersinhat à Florenville.

2.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Hiiu maakond.

3.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

Csongrád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403250, 403350, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404570, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950, 406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye 250850, 250950, 251050, 251150, 251360, 251450, 251550, 251650, 251750, 251850, 251950, 252050, 252150, 252250, 252550, 252650 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye 553250, 553260, 553350, 553750, 553850 és 553910 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 571050, 571150, 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050,575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580050, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Pāvilostas novads,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

Grobiņas novads,

Rucavas novada Dunikas pagasts.

5.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Klaipėdos rajono savivaldybės: Agluonėnų, Priekulės, Veiviržėnų, Judrėnų, Endriejavo ir Vėžaičių seniūnijos,

Kretingos rajono savivaldybės: Darbėnų, Kretingos ir Žalgirio seniūnijos,

Plungės rajono savivaldybės: Nausodžio sen. dalis nuo kelio 166 į pietryčius ir Kulių seniūnija,

Skuodo rajono savivaldybės: Lenkimų, Mosėdžio, Skuodo, Skuodo miesto seniūnijos.

6.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

gminy Janowiec Kościelny, Janowo i Kozłowo w powiecie nidzickim,

powiat działdowski,

gminy Dąbrówno, Grunwald i Ostróda z miastem Ostróda w powiecie ostródzkim,

gminy Kisielice, Susz, Iława z miastem Iława, Lubawa z miastem Lubawa, w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

gminy Kulesze Kościelne, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

powiat zambrowski,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat sierpecki,

powiat żuromiński,

gminy Andrzejewo, Brok, Małkinia Górna, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Zaręby Kościelne i Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka w powiecie ostrowskim,

gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Kowala, Wierzbica, część gminy Wolanów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

powiat szydłowiecki,

powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

gmina Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

gminy Laszki, Radymno z miastem Radymno, część gminy Wiązownica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 i gmina wiejska Jarosław w powiecie jarosławskim,

gminy Przeworsk z miastem Przeworsk, Gać Jawornik Polski, Kańczuga, Tryńcza i Zarzecze w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Dzikowiec, Kolbuszowa, Niwiska i Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

gminy Borowa, Czermin, Gawłuszowice, Mielec z miastem Mielec, Padew Narodowa, Przecław, Tuszów Narodowy w powiecie mieleckim,

w województwie świętokrzyskim:

powiat opatowski,

powiat sandomierski,

gminy Bogoria, Łubnice, Oleśnica, Osiek, Połaniec, Rytwiany i Staszów w powiecie staszowskim,

gmina Skarżysko Kościelne w powiecie skarżyskim,

gmina Wąchock, część gminy Brody położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 0618T biegącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie, drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy oraz na północ od drogi nr 42 i część gminy Mirzec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

gminy Gowarczów, Końskie i Stąporków w powiecie koneckim,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Biała Rawska, Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka i Regnów w powiecie rawskim,

powiat skierniewicki,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Białaczów, Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

gminy Czerniewice, Inowłódz, Lubochnia, Rzeczyca, Tomaszów Mazowiecki z miastem Tomaszów Mazowiecki i Żelechlinek w powiecie tomaszowskim,

w województwie pomorskim:

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminygminy w powiecie nowodworskim,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gminy Maszewo i Gubin z miastem Gubin w powiecie krośnieńskim,

gminy Międzyrzecz, Pszczew, Trzciel w powiecie międzyrzeckim,

gmina Lubrza, Łagów, część gminy Zbąszynek położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Zbąszynia do Świebodzina oraz część położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od miasta Zbąszynek w kierunku zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 1210F, a nastęnie przez drogę 1210F biegnącą od skrzyżowania z linia kolejową do zachodniej granicy gminy, część gminy Szczaniec położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim,

gmina Cybinka w powiecie słubickim,

część gminy Torzym położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A2 w powiecie sulęcińskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Bolesławiec z miastem Bolesławiec, Gromadka i Osiecznica w powiecie bolesławieckim,

gmina Węgliniec w powiecie zgorzeleckim,

gminy Chocianów, Polkowice, część gminy Przemków położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12, w powiecie polkowickim,

gmina Jemielno, Niechlów i Góra w powiecie górowskim,

gmina Rudna i Lubin z miastem Lubin w powiecie lubińskim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Krzemieniewo, Rydzyna, część gminy Święciechowa położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12w powiecie leszczyńskim,

powiat nowotomyski,

gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gminy Czempiń, miasto Kościan, część gminy wiejskiej Kościan położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na wschód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim,

powiat miejski Poznań,

gminy Rokietnica, Suchy Las, Mosina, miasto Luboń, miasto Puszczykowo, część gminy Komorniki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5, część gminy Stęszew położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 5 i 32 i część gminy Kórnik położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr S11 biegnacą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 434 i drogę nr 434 biegnacą od tego skrzyżowania do południowej granicy gminy w powiecie poznańskim,

gminy Pniewy, Szamotuły, część gminy Duszniki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 92 oraz na północ od linii wyznaczonej przez droge nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 306, część gminy Kaźmierz położona na północ i na zachód od linii wyznaczonych przez drogi: nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Witkowice – Gorszewice – Kaźmierz (wzdłuż ulic Czereśniowa, Dworcowa, Marii Konopnickiej) – Chlewiska, biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie szamotulskim.

7.   Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

the whole district of Vranov nad Topľou,

the whole district of Humenné,

the whole district of Snina,

the whole district of Sobrance,

in the district of Michalovce, the whole municipalities of Tušice, Moravany, Pozdišovce, Michalovce, Zalužice, Lúčky, Závadka, Hnojné, Poruba pod Vihorlatom, Jovsa, Kusín, Klokočov, Kaluža, Vinné, Trnava pri Laborci, Oreské, Staré, Zbudza, Petrovce nad Laborcom, Lesné, Suché, Rakovec nad Ondavou, Nacina Ves, Voľa, Pusté Čemerné and Strážske,

in the district of Košice - okolie, the whole municipalities not included in Part II,

in the district of Gelnica, the whole municipalities of Uhorná, Smolník, Smolnícka Huta, Mníšek nad Hnilcom, Prakovce, Helcmanovce, Gelnica, Kojšov, Veľký Folkmár, Jaklovce, Žakarovce and Margecany,

in the district of Prešov, the whole municipalities of Klenov, Miklušovce, Sedlice, Suchá dolina, Janov, Radatice, Ľubovec, Ličartovce, Drienovská Nová Ves, Kendice, Petrovany, Drienov, Lemešany, Janovík, Bretejovce, Seniakovce, Šarišské Bohdanovce, Varhaňovce, Brestov Mirkovce, Žehňa, Tuhrina, Lúčina and Červenica,

in the district of Rožňava, the whole municipalities of Ardovo, Bohúňovo, Bôrka, Bretka, Brzotín, Čoltovo, Dlhá Ves, Drnava, Gemerská Hôrka, Gemerská Panica, Hrhov, Hrušov, Jablonov nad Turňou, Jovice, Kečovo, Kováčová, Krásnohorská Dlhá Lúka, Krásnohorské Podhradie, Kružná, Kunová Teplica, Lipovník, Lúčka, Meliata, Pača, Pašková, Plešivec, Rakovnica, Rožňava, Rudná, Silica, Silická Brezová, Silická Jablonica, Slavec and Vidová,

in the district of Revúca, the whole municipalities of Gemer, Tornaľa and Žiar,

in the district of Rimavská Sobota, the whole municipalities of Figa, Hubovo, Lenka, Včelince, Neporadza, Kráľ, Riečka, Abovce, Štrkovec, Chanava, Kešovce, Rumince, Barca, Bátka, Dulovo, Žíp, Vieska nad Blhom, Radnovce, Cakov, Ivanice, Zádor, Rimavská Seč, Lenartovce, Vlkyňa, Číž, Sútor, Belín, Rimavské Janovce, Pavlovce, Janice, Chrámec, Drňa, Orávka, Martinová, Bottovo, Dubovec, Šimonovce, Širkovce, Jesenské, Gortva, Hodejovec, Hodejov, Blhovce, Hostice, Jestice, Petrovce, Gemerské Dechtáre, Gemerský Jablonec, Hajnáčka, Dubno, Stará Bašta, Nová Bašta, Studená, Večelkov, Tachty and Stránska,

in the district of Lučenec, the whole municipalities of Trenč, Veľká nad Ipľom, Jelšovec, Panické Dravce, Lučenec, Kalonda, Rapovce, Trebeľovce, Mučín, Lipovany, Pleš, Fiľakovské Kováče, Ratka, Fiľakovo, Biskupice, Belina, Radzovce, Čakanovce, Šiatorská Bukovinka, Čamovce, Šurice, Halič, Mašková, Ľuboreč, Šíd and Prša,

in the district of Veľký Krtíš, the whole municipalities of Ipeľské Predmostie, Veľká Ves nad Ipľom, Sečianky, Kleňany, Hrušov, Vinica, Balog nad Ipľom, Dolinka, Kosihy nad Ipľom, Ďurkovce, Širákov, Kamenné Kosihy, Seľany, Veľká Čalomija, Malá Čalomija, Koláre, Trebušovce, Chrastince, Lesenice, Slovenské Ďarmoty, Opatovská Nová Ves, Bátorová, Nenince, Záhorce, Želovce, Sklabiná, Nová Ves, Obeckov, Vrbovka, Kiarov, Kováčovce, Zombor, Olováry, Čeláre, Glabušovce, Veľké Straciny, Malé Straciny, Malý Krtíš, Veľký Krtíš, Pôtor, Veľké Zlievce, Malé Zlievce, Bušince, Muľa, Ľuboriečka, Dolná Strehová, Vieska, Slovenské Kľačany, Horná Strehová, Chrťany and Závada.

8.   Grčija

Naslednja območja v Grčiji:

in the regional unit of Drama:

the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

in the regional unit of Xanthi:

the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

in the regional unit of Rodopi:

the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

in the regional unit of Evros:

the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

in the regional unit of Serres:

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

DEL II

1.   Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

dans la province de Luxembourg:

la zone est délimitée, dans le sens des aiguilles d’une montre, par:

La Rue de la Station (N85) à Florenville jusque son intersection avec la N894,

La N894 jusque son intersection avec la rue Grande,

La rue Grande jusque son intersection avec la rue de Neufchâteau,

La rue de Neufchâteau jusque son intersection avec Hosseuse,

Hosseuse,

La Roquignole,

Les Chanvières,

La Fosse du Loup,

Le Sart,

La N801 jusque son intersection avec la rue de l’Accord,

La rue de l’Accord,

La rue du Fet,

La N40 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d’Aubange,

La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d’Aubange,

La N88 jusque son intersection avec la N811,

La N811 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N88,

La N88 (rue Baillet Latour, rue Fontaine des Dames, rue Yvan Gils, rue de Virton, rue de Gérouville, Route de Meix) jusque son intersection avec la N981,

La N981 (rue de Virton) jusque son intersection avec la N83,

La N83 (rue du Faing, rue de Bouillon, rue Albert 1er, rue d’Arlon) jusque son intersection avec la N85 (Rue de la Station) à Florenville.

2.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

the whole region of Haskovo,

the whole region of Yambol,

the whole region of Stara Zagora,

the whole region of Pernik,

the whole region of Kyustendil,

the whole region of Plovdiv,

the whole region of Pazardzhik,

the whole region of Smolyan,

the whole region of Burgas excluding the areas in Part III.

3.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953550, 953560, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651100, 651200, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652100, 652200, 652300, 652601, 652602, 652603, 652700, 652900, 653000, 653100,653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655400, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658310, 658401, 658402, 658403, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800, valamint 652400, 652500 és 652800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Hajdú-Bihar megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe,

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 702950, 703050, 703150, 703250, 703350, 703360, 703370, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705150,705250, 705350, 705450, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 7151850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye: 252350, 252450, 252460, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350 és 253450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550710, 550810, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 551810, 551821, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553050, 553110, 553650 és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 570950, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250, 577250 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye valamennyi vadgazdálkodási egységének teljes területe.

5.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Ādažu novads,

Aizputes novads,

Aglonas novads,

Aizkraukles novads,

Aknīstes novads,

Alojas novads,

Alsungas novads,

Alūksnes novads,

Amatas novads,

Apes novads,

Auces novads,

Babītes novads,

Baldones novads,

Baltinavas novads,

Balvu novads,

Bauskas novads,

Beverīnas novads,

Brocēnu novads,

Burtnieku novads,

Carnikavas novads,

Cēsu novads,

Cesvaines novads,

Ciblas novads,

Dagdas novads,

Daugavpils novads,

Dobeles novads,

Dundagas novads,

Durbes novads,

Engures novads,

Ērgļu novads,

Garkalnes novads,

Gulbenes novads,

Iecavas novads,

Ikšķiles novads,

Ilūkstes novads,

Inčukalna novads,

Jaunjelgavas novads,

Jaunpiebalgas novads,

Jaunpils novads,

Jēkabpils novads,

Jelgavas novads,

Kandavas novads,

Kārsavas novads,

Ķeguma novads,

Ķekavas novads,

Kocēnu novads,

Kokneses novads,

Krāslavas novads,

Krimuldas novads,

Krustpils novads,

Kuldīgas novads,

Lielvārdes novads,

Līgatnes novads,

Limbažu novads,

Līvānu novads,

Lubānas novads,

Ludzas novads,

Madonas novads,

Mālpils novads,

Mārupes novads,

Mazsalacas novads,

Mērsraga novads,

Naukšēnu novads,

Neretas novads,

Ogres novads,

Olaines novads,

Ozolnieku novads,

Pārgaujas novads,

Pļaviņu novads,

Preiļu novads,

Priekules novads,

Priekuļu novads,

Raunas novads,

republikas pilsēta Daugavpils,

republikas pilsēta Jelgava,

republikas pilsēta Jēkabpils,

republikas pilsēta Jūrmala,

republikas pilsēta Rēzekne,

republikas pilsēta Valmiera,

Rēzeknes novads,

Riebiņu novads,

Rojas novads,

Ropažu novads,

Rugāju novads,

Rundāles novads,

Rūjienas novads,

Salacgrīvas novads,

Salas novads,

Salaspils novads,

Saldus novads,

Saulkrastu novads,

Sējas novads,

Siguldas novads,

Skrīveru novads,

Skrundas novads,

Smiltenes novads,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Strenču novads,

Talsu novads,

Tērvetes novads,

Tukuma novads,

Vaiņodes novads,

Valkas novads,

Varakļānu novads,

Vārkavas novads,

Vecpiebalgas novads,

Vecumnieku novads,

Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

Viesītes novads,

Viļakas novads,

Viļānu novads,

Zilupes novads.

6.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Alytaus miesto savivaldybė,

Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Alovės, Butrimonių, Daugų, Nemunaičio, Pivašiūnų, Punios, Raitininkų seniūnijos,

Anykščių rajono savivaldybė,

Akmenės rajono savivaldybė,

Biržų miesto savivaldybė,

Biržų rajono savivaldybė,

Druskininkų savivaldybė,

Elektrėnų savivaldybė,

Ignalinos rajono savivaldybė,

Jonavos rajono savivaldybė,

Joniškio rajono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė,

Kaišiadorių rajono savivaldybė,

Kalvarijos savivaldybė,

Kauno miesto savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė: Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos ir Vilkijos seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907,

Kazlų rūdos savivaldybė: Kazlų rūdos seniūnija į šiaurę nuo kelio Nr. 230, į rytus nuo kelio Kokė-Užbaliai-Čečetai iki kelio Nr. 2610 ir į pietus nuo kelio Nr. 2610,

Kelmės rajono savivaldybė,

Kėdainių rajono savivaldybė,

Kupiškio rajono savivaldybė,

Kretingos rajono savivaldybė: Imbarės, Kūlupėnų ir Kartenos seniūnijos,

Lazdijų rajono savivaldybė,

Marijampolės savivaldybė: Degučių, Marijampolės, Mokolų, Liudvinavo ir Narto seniūnijos,

Mažeikių rajono savivaldybė,

Molėtų rajono savivaldybė: Alantos seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio 119 ir į šiaurę nuo kelio Nr. 2828, Balninkų, Dubingių, Giedraičių, Joniškio ir Videniškių seniūnijos,

Pagėgių savivaldybė,

Pakruojo rajono savivaldybė,

Panevėžio rajono savivaldybė,

Panevėžio miesto savivaldybė,

Pasvalio rajono savivaldybė,

Radviliškio rajono savivaldybė,

Rietavo savivaldybė,

Prienų rajono savivaldybė: Stakliškių ir Veiverių seniūnijos,

Plungės rajono savivaldybė: Babrungo, Alsėdžių, Žlibinų, Stalgėnų, Paukštakių, Platelių ir Žemaičių Kalvarijos, Nausodžio sen. dalis nuo kelio Nr. 166 į šiaurės vakarus, Plungės miesto ir Šateikių seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė,

Rokiškio rajono savivaldybė,

Skuodo rajono savivaldybės: Aleksandrijos, Barstyčių, Ylakių, Notėnų ir Šačių seniūnijos,

Šakių rajono savivaldybė,

Šalčininkų rajono savivaldybė,

Šiaulių miesto savivaldybė,

Šiaulių rajono savivaldybė,

Šilutės rajono savivaldybė,

Širvintų rajono savivaldybė,

Šilalės rajono savivaldybė,

Švenčionių rajono savivaldybė,

Tauragės rajono savivaldybė,

Telšių rajono savivaldybė,

Trakų rajono savivaldybė,

Ukmergės rajono savivaldybė,

Utenos rajono savivaldybė,

Varėnos rajono savivaldybė,

Vilniaus miesto savivaldybė,

Vilniaus rajono savivaldybė,

Vilkaviškio rajono savivaldybė: Bartninkų, Gražiškių, Keturvalakių, Kybartų, Klausučių, Pajevonio, Šeimenos, Vilkaviškio miesto, Virbalio, Vištyčio seniūnijos,

Visagino savivaldybė,

Zarasų rajono savivaldybė.

7.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Prostki, Stare Juchy i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

gminy Elbląg, Gronowo Elbląskie, Milejewo, Młynary, Markusy, Rychliki i Tolkmicko w powiecie elbląskim,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

gmina Wieliczki w powiecie oleckim,

powiat piski,

gmina Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie w powiecie bartoszyckim,

gminy Biskupiec, Gietrzwałd, Kolno, Jonkowo, Purda, Stawiguda, Świątki, Olsztynek i miasto Olsztyn oraz część gminy Barczewo położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

gminy Łukta, Małdyty, Miłomłyn, Miłakowo, i część gminy Morąg położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

część gminy Ryn położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową łączącą miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

gminy Braniewo i miasto Braniewo, Frombork, Lelkowo, Pieniężno, Płoskinia oraz część gminy Wilczęta położona na pólnoc od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

gmina Reszel, część gminy Kętrzyn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn, na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy oraz na zachód i na południe od zachodniej i południowej granicy miasta Kętrzyn, miasto Kętrzyn i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim,

gmina Nidzica w powiecie nidzickim,

gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

gmina Zalewo w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

gminy Orla, Rudka, Brańsk z miastem Brańsk, Boćki w powiecie bielskim,

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wiznaw powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy Dziadkowice, Grodzisk, Mielnik, Milejczyce, Nurzec-Stacja i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

powiat hajnowski,

gminy Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

powiat kolneński z miastem Kolno,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Michałowo, Supraśl, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady, Choroszcz i część gminy Poświętne położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

powiat siedlecki,

powiat miejski Siedlce,

gminy Bielany, Ceranów, Kosów Lacki, Repki i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

powiat węgrowski,

powiat łosicki,

powiat ciechanowskip,

powiat sochaczewski,

powiat zwoleński,

gminy Garbatka – Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

powiat lipski,

gminy Gózd, Iłża, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, Jedlińsk, Przytyk, Zakrzew, część gminy Wolanów położona na północ od drogi nr 12 i w powiecie radomskim,

gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

powiat płoński,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

powiat wołomiński,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

gmina Boguty – Pianki w powiecie ostrowskim,

gminy Stupsk, Wiśniewo i Strzegowo w powiecie mławskim,

gminy Dębe Wielkie, Dobre, Halinów, Latowicz, Stanisławów i miasto Sulejówek w powiecie mińskim,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

powiat grójecki,

powiat grodziski,

powiat żyrardowski,

gminy Białobrzegi, Promna, Radzanów, Stara Błotnica, Wyśmierzyce w powiecie białobrzeskim,

powiat przysuski,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

gminy Aleksandrów, Biłgoraj z miastem Biłgoraj, Biszcza, Józefów, Księżpol, Łukowa, Obsza, Potok Górny, Tarnogród i Tereszpol, część gminy Frampol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Turobin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

powiat janowski,

powiat puławski,

powiat rycki,

gminy Adamów, Krzywda, Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Bychawa, Głusk, Jabłonna, Krzczonów, Garbów Strzyżewice, Wysokie, Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Konopnica, Wojciechów i Zakrzew w powiecie lubelskim,

gminy Abramów, Kamionka, Michów, Uścimów w powiecie lubartowskim,

gminy Mełgiew, Rybczewice, Piaski i miasto Świdnik w powiecie świdnickim,

gmina Fajsławice, część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

powiat hrubieszowski,

gminy Krynice, Rachanie, Tarnawatka, Łaszczów, Telatyn, Tyszowce i Ulhówek w powiecie tomaszowskim,

gminy Białopole, Chełm, Dorohusk, Dubienka, Kamień, Leśniowice, Ruda – Huta, Sawin, Wojsławice, Żmudź w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

gmina Adamów, Miączyn, Sitno, Komarów-Osada, Krasnobród, Łabunie, Zamość, Grabowiec, Zwierzyniec i część gminy Skierbieszów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 w powiecie zamojskim,

powiat miejski Zamość,

powiat kraśnicki,

powiat opolski,

gminy Dębowa Kłoda, Jabłoń, Podedwórze, Sosnowica w powiecie parczewskim,

gminy Stary Brus, Wola Uhruska, część gminy wiejskiej Włodawa położona na południe od południowej granicy miasta Włodawa i część gminy Hańsk położona na wschód od linii wyznaczonej od drogi nr 819 w powiecie włodawskim,

gmina Kąkolewnica, Komarówka Podlaska i Ulan Majorat w powiecie radzyńskim,

w województwie podkarpackim:

powiat stalowowolski,

gminy Horyniec-Zdrój, Cieszanów, Oleszyce, Stary Dzików i Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim,

gminy Adamówka i Sieniawa w powiecie przeworskim,

część gminy Wiązownica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 w powiecie jarosławskim,

gmina Kamień, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gminy Cmolas i Majdan Królewski w powiecie kolbuszowskim,

powiat leżajski,

powiat niżański,

powiat tarnobrzeski,

w województwie pomorskim:

gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

gminy Stegny, Sztutowo i część gminy Nowy Dwór Gdański położona na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminyw powiecie nowodworskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów polożona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

część gminy Brody położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na północny - wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 0618T biegącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie oraz przez drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

w województwie lubuskim:

powiat wschowski,

gminy Bobrowice, Bytnica, Dąbie i Krosno Odrzańskie w powiecie krośnieńskim,

gminy, Kolsko, część gminy Kożuchów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy, część gminy Bytom Odrzański położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 293 i 326, część gminy Nowe Miasteczko położona na zachód od linii wyznaczonych przez drogi 293 i 328, część gminy Siedlisko położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od rzeki Odry przy południowe granicy gminy do drogi nr 326 łączącej się z drogą nr 325 biegnącą w kierunku miejscowości Różanówka do skrzyżowania z drogą nr 321 biegnącą od tego skrzyżowania w kierunku miejscowości Bielawy, a następnie przedłużoną przez drogę przeciwpożarową biegnącą od drogi nr 321 w miejscowości Bielawy do granicy gminy w powieie nowosolskim,

gminy Babimost, Czerwieńsk, Kargowa, Nowogród Bobrzański, Sulechów, Świdnica, Trzebiechów oraz część gminy Bojadła położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy w powiecie zielonogórskim,

powiat żarski,

gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Szprotawa, Wymiarki, Żagań, miasto Żagań, miasto Gozdnica, część gminy Niegosławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 328 w powiecie żagańskim,

gmina Skąpe, część gminy Zbąszynek położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Zbąszynia do Świebodzina oraz część położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od miasta Zbąszynek w kierunku zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 1210F, a nastęnie przez drogę 1210F biegnącą od skrzyżowania z linia kolejową do zachodniej granicy gminy, część gminy Szczaniec położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim,

w województwie dolnośląskim:

gmina Pęcław, część gminy Kotla położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Krzycki Rów, część gminy wiejskiej Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 12, 319 oraz 329, część miasta Głogów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gmina Grębocice w powiecie polkowickim,

w województwie wielkopolskim:

powiat wolsztyński,

gminy Rakoniewice, Wielichowo i część gminy Kamieniec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gminy Wijewo, część gminy Włoszakowice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi 3903P biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Boguszyn, a następnie przez drogę łączącą miejscowość Boguszyn z miejscowością Krzycko aż do południowej granicy gminy i część gminy Święciechowa położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie leszczyńskim,

część gminy Śmigiel położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 3903P biegnącej od południowej granicy gminy przez miejscowości Bronikowo i Morowice aż do miejscowości Śmigiel do skrzyżowania z drogą 3820P i dalej drogą 3820P, która przechodzi w ul. Jagiellońską, następnie w Lipową i Glinkową, aż do skrzyżowania z drogą S5, następnie przez drogą nr S5 do północnej granicy gminy w powiecie kościańskim,

w województwie łódzkim:

gminy Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

gmina Sadkowice w powiecie rawskim.

8.   Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

in the district of Košice – okolie, the whole municipalities of Belza, Bidovce, Blažice, Bohdanovce, Byster, Čaňa, Ďurďošík, Ďurkov, Geča, Gyňov, Haniska, Kalša, Kechnec, Kokšov- Bakša, Košická Polianka, Košický Klečenov, Milhosť, Nižná Hutka, Nižná Mysľa, Nižný Čaj, Nižný Olčvár, Nový Salaš, Olšovany, Rákoš, Ruskov, Seňa, Skároš, Sokoľany, Slančík, Slanec, Slanská Huta, Slanské Nové Mesto, Svinica, Trstené pri Hornáde, Valaliky, Vyšná Hutka, Vyšná Myšľa, Vyšný Čaj, Vyšný Olčvár, Zdoba, Ždaňa, Hrašovík, Beniakovce, Budimír, Družstevná pri Hornáde, Kostoľany nad Hornádom, Sokoľ, Trebejov, Obišovce, Kysak, Veľká Lodina, Košická Belá, Opátka, Vyšný Klátov, Nižný Klátov, Hýľov, Bukovec, Baška,Nováčany, Hodkovce, Šemša and Malá Ida,

the whole city of Košice,

the whole district of Trebišov,

in the district of Michalovce, the whole municipalities of the district not already included in Part I.

9.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

Judeţul Bistrița-Năsăud,

Județul Suceava.

DEL III

1.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

the whole region of Blagoevgrad,

the whole region of Dobrich,

the whole region of Gabrovo,

the whole region of Kardzhali,

the whole region of Lovech,

the whole region of Montana,

the whole region of Pleven,

the whole region of Razgrad,

the whole region of Ruse,

the whole region of Shumen,

the whole region of Silistra,

the whole region of Sliven,

the whole region of Sofia city,

the whole region of Sofia Province,

the whole region of Targovishte,

the whole region of Vidin,

the whole region of Varna,

the whole region of Veliko Tarnovo,

the whole region of Vratza,

in Burgas region:

the whole municipality of Burgas,

the whole municipality of Kameno,

the whole municipality of Malko Tarnovo,

the whole municipality of Primorsko,

the whole municipality of Sozopol,

the whole municipality of Sredets,

the whole municipality of Tsarevo,

the whole municipality of Sungurlare,

the whole municipality of Ruen,

the whole municipality of Aytos.

2.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Alytaus rajono savivaldybė: Simno, Krokialaukio ir Miroslavo seniūnijos,

Birštono savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Čekiškės, Ežerėlio, Kačerginės, Kulautuvos, Raudondvario, Ringaudų ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907,

Kazlų Rūdos savivaldybė: Antanavo, Jankų, Kazlų rūdos seniūnijos dalis Kazlų Rūdos seniūnija į pietus nuo kelio Nr. 230, į vakarus nuo kelio Kokė-Užbaliai-Čečetai iki kelio Nr. 2610 ir į šiaurę nuo kelio Nr. 2610, Plutiškių seniūnijos,

Marijampolės savivaldybė: Gudelių, Igliaukos, Sasnavos ir Šunskų seniūnijos,

Molėtų rajono savivaldybė: Alantos seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 119 ir į pietus nuo kelio Nr. 2828, Čiulėnų, Inturkės, Luokesos, Mindūnų ir Suginčių seniūnijos,

Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Jiezno, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Prienų ir Šilavotos seniūnijos,

Vilkaviškio rajono savivaldybės: Gižų ir Pilviškių seniūnijos.

3.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Bisztynek, Sępopol i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

gminy Srokowo, Barciany, część gminy Kętrzyn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

część gminy Wilczęta położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

część gminy Morąg położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

gminy Godkowo i Pasłęk w powiecie elbląskim,

gminy Kowale Oleckie, Olecko i Świętajno w powiecie oleckim,

powiat węgorzewski,

gminy Kruklanki, Wydminy, Miłki, Giżycko z miastem Giżycko i część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

gminy Jeziorany, Dywity, Dobre Miasto i część gminy Barczewo położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

w województwie podlaskim:

gminy Wyszki, Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski w powiecie bielskim,

gminy Łapy, Juchnowiec Kościelny, Suraż, Turośń Kościelna, część gminy Poświętne położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

gminy Perlejewo i Drohiczyn w powiecie siemiatyckim,

gmina Ciechanowiec w powiecie wysokomazowieckim,

w województwie mazowieckim:

gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew i część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia dorzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

gminy Cegłów, Jakubów, Kałuszyn, Mińsk Mazowiecki z miastem Mińsk Mazowiecki, Mrozy i Siennica w powiecie mińskim,

gminy Jabłonna Lacka, Sabnie i Sterdyń w powiecie sokołowskim,

gmina Nur w powiecie ostrowskim,

gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

gmina Stromiec w powiecie białobrzeskim,

w województwie lubelskim:

gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Susiec, Tomaszów Lubelski i miasto Tomaszów Lubelski w powiecie tomaszowskim,

gminy Wierzbica, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze w powiecie chełmskim,

gminy Izbica, Gorzków, Rudnik, Kraśniczyn, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Siennica Różana i część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17, część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

gmina Stary Zamość, Radecznica, Szczebrzeszyn, Sułów, Nielisz i część gminy Skierbieszów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 powiecie zamojskim,

część gminy Frampol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Turobin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

gminy Hanna, Wyryki, Urszulin, część gminy Hańsk położona na zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 819 i część gminy wiejskiej Włodawa położona na północ od linii wyznaczonej przez północną granicę miasta Włodawa i miasto Włodawa w powiecie włodawskim,

powiat łęczyński,

gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

gminy Serokomla i Wojcieszków w powiecie łukowskim,

gminy Milanów, Parczew, Siemień w powiecie parczewskim,

gminy Borki, Czemierniki, Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski, Wohyń w powiecie radzyńskim,

gminy Lubartów z miastem Lubartów, Firlej, Jeziorzany, Kock, Niedźwiada, Ostrów Lubelski, Ostrówek, Serniki w powiecie lubartowskim,

gminy Jastków, Niemce i Wólka w powiecie lubelskim,

powiat miejski Lublin,

w województwie podkarpackim:

gmina Narol w powiecie lubaczowskim,

w województwie lubuskim:

gminy Nowa Sól i miasto Nowa Sól, Otyń oraz część gminy Kożuchów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy, część gminy Bytom Odrzański położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 293 i 326, część gminy Nowe Miasteczko położona na wschód od linii wyznaczonych przez drogi 293 i 328, część gminy Siedlisko położona na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od rzeki Odry przy południowe granicy gminy do drogi nr 326 łączącej się z drogą nr 325 biegnącą w kierunku miejscowości Różanówka do skrzyżowania z drogą nr 321 biegnącą od tego skrzyżowania w kierunku miejscowości Bielawy, a następnie przedłużoną przez drogę przeciwpożarową biegnącą od drogi nr 321 w miejscowości Bielawy do granicy gminy w powiecie nowosolskim,

gminy Zabór oraz część gminy Bojadła położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy w powiecie zielonogórskim,

część gminy Niegosławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 328 w powiecie żagańskim,

powiat miejski Zielona Góra.

w województwie wielkopolskim:

gminy Buk, Dopiewo, Tarnowo Podgórne, część gminy Komorniki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5, część gminy Stęszew położona na północny – zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 5 i 32 w powiecie poznańskim,

część gminy Duszniki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 306 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 92 oraz na południe od linii wyznaczonej przez droge nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 306, część gminy Kaźmierz położona na południe i na wschód od linii wyznaczonych przez drogi: nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Witkowice – Gorszewice – Kaźmierz (wzdłuż ulic Czereśniowa, Dworcowa, Marii Konopnickiej) – Chlewiska, biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie szamotulskim,

gminy Lipno, Osieczna, część gminy Włoszakowice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi 3903P biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Boguszyn, a następnie przez drogę łączącą miejscowość Boguszyn z miejscowością Krzycko aż do południowej granicy gminy w powiecie leszczyńskim,

powiat miejski Leszno,

część gminy Śmigiel położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 3903P biegnącej od południowej granicy gminy przez miejscowości Bronikowo i Morowice aż do miejscowości Śmigiel do skrzyżowania z drogą 3820P i dalej drogą 3820P, która przechodzi w ul. Jagiellońską, następnie w Lipową i Glinkową, aż do skrzyżowania z drogą S5, następnie przez drogą nr S5 do północnej granicy gminy, część gminy wiejskiej Kościan położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 5 oraz na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry, część gminy Krzywiń położona na zachód od linii wyznaczonej przez kanał Obry w powiecie kościańskim.

w województwie dolnośląskim:

gminy Jerzmanowa, Żukowice, część gminy Kotla położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Krzycki Rów, część gminy wiejskiej Głogów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 12, 319 oraz 329, część miasta Głogów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim,

gminy Gaworzyce, Radwanice i część gminy Przemków położona na północ od linii wyznaczonej prze drogę nr 12 w powiecie polkowickim.

4.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

Zona orașului București,

Județul Constanța,

Județul Satu Mare,

Județul Tulcea,

Județul Bacău,

Județul Bihor,

Județul Brăila,

Județul Buzău,

Județul Călărași,

Județul Dâmbovița,

Județul Galați,

Județul Giurgiu,

Județul Ialomița,

Județul Ilfov,

Județul Prahova,

Județul Sălaj,

Județul Vaslui,

Județul Vrancea,

Județul Teleorman,

Judeţul Mehedinţi,

Județul Gorj,

Județul Argeș,

Judeţul Olt,

Judeţul Dolj,

Județul Arad,

Județul Timiș,

Județul Covasna,

Județul Brașov,

Județul Botoșani,

Județul Vâlcea,

Județul Iași,

Județul Hunedoara,

Județul Alba,

Județul Sibiu,

Județul Caraș-Severin,

Județul Neamț,

Județul Harghita,

Județul Mureș,

Județul Cluj,

Judeţului Maramureş.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

tutto il territorio della Sardegna.


Popravki

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/95


Popravek Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES

( Uradni list Evropske unije L 176 z dne 27. junija 2013 )

Stran 415, člen 141(8), točka (d)(iv):

besedilo:

„(iv)

izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti, ki se lahko izvede z nastankom nove obveznosti izplačila ali z izplačilom obveznosti izplačila, ki je nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahtev po skupnem blažilniku.“

se glasi:

„(iv)

izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti, ki se lahko izvede z nastankom nove obveznosti izplačila ali z izplačilom obveznosti izplačila, ki je nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahteve po skupnem blažilniku.“.

Stran 416, člen 142(3):

besedilo:

„3.   Pristojni organ oceni načrt za ohranitev kapitala in ga odobri le, če meni, da je mogoče upravičeno pričakovati, da se bo z izvajanjem načrta zagotovil ali zbral zadosten kapital, ki bo instituciji omogočil izpolnjevanje zahtev po skupnem blažilniku v roku, ki je po njegovem mnenju primeren.“

se glasi:

„3.   Pristojni organ oceni načrt za ohranitev kapitala in ga odobri le, če meni, da je mogoče upravičeno pričakovati, da se bo z izvajanjem načrta zagotovil ali zbral zadosten kapital, ki bo instituciji omogočil izpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku v roku, ki je po njegovem mnenju primeren.“