3.6.2020

Uradni list Evropske unije

LI 172/5

SKLEP SVETA (SZVP) 2020/732

z dne 2. junija 2020

v podporo mehanizmu generalnega sekretarja ZN za preiskovanje domnevne uporabe kemičnega in biološkega ali toksičnega orožja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: strategija EU), ki v poglavju III vsebuje seznam ukrepov za preprečevanje takega širjenja.

(2)	Unija dejavno izvaja strategijo EU in ukrepe iz poglavja III navedene strategije, zlasti tiste ukrepe, ki so povezani s krepitvijo, izvajanjem in univerzalizacijo Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (BTWC).

(3)

Mehanizem generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) za preiskovanje domnevne uporabe kemičnega in biološkega ali toksičnega orožja (MGS) se nanaša na pooblastilo, ki ga je generalni sekretar ZN prejel z Resolucijo A/RES/42/37 C Generalne skupščine ZN. To pooblastilo za vodenje preiskave v odziv na poročila, ki jih lahko katera koli država članica ZN predloži generalnemu sekretarju ZN, da bi ugotovil dejstva v zvezi z obtožbo o uporabi takega orožja, je bilo potrjeno z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 620(1988).

(4)	Svet je 27. februarja 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/184/SZVP (1) v podporo BTWC v okviru Strategije EU.

(5)	Svet je 20. marca 2006 sprejel akcijski načrt EU glede biološkega in toksičnega orožja (2), ki dopolnjuje Skupni ukrep 2006/184/SZVP v podporo BTWC. Z akcijskim načrtom je bila predvidena učinkovita uporaba ukrepov za krepitev zaupanja in MGS.

(6)	Svet je 10. novembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/858/SZVP (3) v podporo BTWC v okviru Strategije EU.

(7)	Svet je 18. julija 2011 sprejel Sklep 2011/429/SZVP (4) o stališču Unije na sedmi konferenci držav pogodbenic o pregledu BTWC, vključno s podporo MGS.

(8)	Svet je 23. julija 2012 sprejel Sklep 2012/421/SZVP (5) v podporo BTWC v okviru strategije EU.

(9)	Svet je 18. januarja 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/51 (6) v podporo BTWC v okviru strategije EU, vključno s podporo MGS.

(10)

Generalni sekretar ZN je v agendi za razoroževanje z naslovom „Varovanje naše skupne prihodnosti“, ki je bila predstavljena 24. maja 2018, opozoril, da v BTWC ni predviden enoten stalni organ, ki bi bil odgovoren za izvajanje preiskav, da bi ugotovili, ali je bilo biološko orožje uporabljeno v nasprotju s BTWC. Zato agenda za razoroževanje vzpostavlja ukrepe, katerih namen je „prispevati k razvoju okvira, ki bo zagotavljal usklajen mednarodni odziv na uporabo biološkega orožja“, in vzpostaviti „ključno stalno zmogljivost usklajevanja za vodenje neodvisnih preiskav domnevne uporabe biološkega orožja“.

(11)	Svet je 21. januarja 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/97 (7) v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju v okviru strategije EU.

(12)	Unija je s skupnima ukrepoma in sklepi v podporo BTWC prispevala k vzpostavitvi večstranske zmogljivosti za preiskovanje domnevne uporabe biološkega orožja. Ta sklep podpira MGS –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Za namene takojšnje in praktične uporabe nekaterih elementov strategije EU ter na podlagi uspešnega izvajanja skupnih ukrepov 2006/184/SZVP in 2008/858/SZVP ter Sklepa 2012/421/SZVP je ta sklep operativni instrument politike za zagotovitev nujnega nadaljnjega ukrepanja in dinamike dejavnosti, ki so se začele izvajati v obdobju 2016–2019 v okviru sklepov (SZVP) 2016/51 in (SZVP) 2019/97 v podporo BTWC.

2. Ta sklep temelji na naslednjih načelih:

(a)	čim boljša uporaba izkušenj, pridobljenih s sklepoma 2012/421/SZVP in (SZVP) 2016/51;

(b)	upoštevanje izkušenj, pridobljenih med zadnjo preiskavo v okviru MGS, ki je potekala leta 2013 v Siriji, z namenom nadaljnje uporabe teh izkušenj;

(c)	dejavno spodbujanje imenovanja strokovnjakov in laboratorijev z južne poloble na seznam MGS;

(d)	dejavno spodbujanje imenovanja strokovnjakinj na seznam MGS;

(e)	vzpostavljanje strateških partnerstev z ustreznimi institucijami;

(f)	podpiranje prizadevanj zainteresiranih držav članic ZN za zagotovitev polne operativne pripravljenosti MGS;

(g)	prispevek k izvajanju agende generalnega sekretarja ZN za razoroževanje z naslovom „Varovanje naše skupne prihodnosti“.

3. Unija podpira naslednje projekte, ki ustrezajo ukrepom iz strategije EU:

(a)	podpora za usposabljanje strokovnjakov s seznama MGS;

(b)	krepitev zmogljivosti laboratorijev iz držav v razvoju;

(c)	dejavnosti ozaveščanja za zagotovitev imenovanj strokovnjakov in laboratorijev z južne poloble na seznam MGS;

(d)	podpora za celotno terensko vajo (zaključna vaja);

(e)	podpora za redne usklajevalne dejavnosti ali delavnice ali oboje z ustreznimi organizacijskimi partnerji.

4. Ti projekti so podrobno opisani v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

2. Tehnična izvedba dejavnosti iz člena 1 se poveri Uradu Združenih narodov za razoroževanje (UN-ODA). UN-ODA to nalogo opravlja pod pristojnostjo VP, ki v ta namen sklene potrebne dogovore z UN-ODA.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(3) je 1 418 042 EUR.

2. Odhodki, financirani z zneskom iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 2. V ta namen z UN-ODA sklene sporazum o financiranju. V sporazumu o financiranju je določeno, da UN-ODA zagotovi prepoznavnost prispevka Unije glede na njegov obseg.

4. Komisija si prizadeva, da bi sporazum o financiranju sklenila čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. V primeru težav pri postopku o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi končnega finančnega in opisnega poročila, ki bo med drugim vsebovalo pridobljene izkušnje, pa tudi kratka poročila, ki jih UN-ODA pripravi za vsake projekt iz člena 1(3). Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet. Svetu se vsakih šest mesecev poroča o informacijah, ki jih zagotovi UN-ODA glede napredka pri izvajanju teh projektov. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih teh projektov.

Člen 5

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep preneha veljati 36 mesecev po dnevu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) oziroma šest mesecev po dnevu sprejetja tega sklepa, če sporazum o financiranju v tem času ni sklenjen.

V Bruslju, 2. junija 2020

Za Svet

Predsednik

G. GRLIĆ RADMAN

(1) Skupni ukrep Sveta 2006/184/SZVP z dne 27. februarja 2006 v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju, v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 65, 7.3.2006, str. 51).

(2) Akcijski načrt EU glede biološkega in toksičnega orožja, ki dopolnjuje Skupni ukrep EU v podporo BTWC (UL C 57, 9.3.2006, str. 1).

(3) Skupni ukrep Sveta 2008/858/SZVP z dne 10. novembra 2008 v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 302, 13.11.2008, str. 29).

(4) Sklep Sveta 2011/429/SZVP z dne 18. julija 2011 o stališču Evropske unije na sedmi konferenci držav pogodbenic o pregledu Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (BTWC) (UL L 188, 19.7.2011, str. 42).

(5) Sklep Sveta 2012/421/SZVP z dne 23. julija 2012 v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 196, 24.7.2012, str. 61).

(6) Sklep Sveta (SZVP) 2016/51 z dne 18. januarja 2016 v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) v okviru strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 12, 19.1.2016, str. 50).

(7) Sklep Sveta (SZVP) 2019/97 z dne 21. januarja 2019 v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju v okviru strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 19, 22.1.2019, str. 11).

PRILOGA

1. OZADJE

Mehanizem generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) za preiskovanje domnevne uporabe kemičnega in biološkega ali toksičnega orožja (MGS) je bil ustanovljen leta 1987 z Resolucijo A/RES/42/37C Generalne skupščine ZN. To pooblastilo je bilo ponovno potrjeno z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 620(1988). Tehnične smernice in postopke za pravočasno in učinkovito preiskovanje v zvezi s poročili o domnevni uporabi takšnega orožja so razvili strokovnjaki, ki so jih dale na voljo zainteresirane države članice ZN, in so bili leta 1989 določeni v dokumentu Generalne skupščine ZN A/44/561. Te smernice in postopke je potrdila Generalna skupščina ZN leta 1990 z Resolucijo A/RES/45/57C.

Ker za preverjanje Konvencije o biološkem in toksičnem orožju ni takega mehanizma, kot obstaja za Konvencijo o kemičnem orožju, je MGS edini neodvisni, mednarodni instrument za preiskovanje obtožbe o uporabi biološkega orožja, ki sta ga potrdila tako Generalna skupščina ZN kot Varnostni svet ZN.

2. CILJI

S takojšnjo preiskavo domnevne uporabe kemičnega in biološkega ali toksičnega orožja ter z ugotavljanjem dejstev v zvezi s trditvami bi lahko MGS prispeval k spoštovanju svetovnih standardov boja proti uporabi takšnega orožja in odvračanju držav članic ZN, posameznikov ali organizacij od takšne uporabe ter nazadnje ohranjanju mednarodnega miru in varnosti.

Dejavnosti v podporo izboljšanju ravni pripravljenosti MGS na preiskovanje domnevne uporabe kemičnega in biološkega ali toksičnega orožja so skladne s strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Namen Sklepa (SZVP) 2016/51, in zlasti njegovega projekta 5: „Podpora mehanizmu generalnega sekretarja ZN“, je bil podpreti krepitev MGS z razširitvijo seznama strokovnjakov in laboratorijev MGS (v nadaljnjem besedilu: seznam MGS) ustrezno usposobljenih strokovnjakov, sklicem srečanja deležnikov MGS ter organizacijo številnih medorganizacijskih usposabljanj. Projekt 5 Sklepa (SZVP) 2016/51 je zagotavljal osnovno in specializirano usposabljanje strokovnjakov s seznama prek novega koncepta sistematičnega usposabljanja, vzpostavitve mreže imenovanih analitičnih laboratorijev ter dejavnosti krepitve zmogljivosti za take laboratorije kot tudi dejavnosti ozaveščanja za spodbujanje geografske raznolikosti strokovnjakov in laboratorijev.

Te dejavnosti je treba nadaljevati, da bi še bolj okrepili mednarodno zmogljivost in kapacitete za takojšnje preiskovanje kršitev svetovne prepovedi uporabe kemičnega in biološkega ali toksičnega orožja, s posebnim poudarkom na biološkem orožju. Spodbujanje geografske raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov strokovnjakov bi povečala verodostojnost in legitimnost MGS. Nadaljnji razvoj zmogljivosti in kompetenc strokovnjakov in imenovanih laboratorijev bi lahko imel tudi pozitivne sekundarne učinke na biološke raziskave ter raziskave in razvoj na področju javnega zdravja, zlasti v državah v razvoju. Poleg tega bo izvajanje teh dejavnosti služilo kot primer konkretne podpore agendi generalnega sekretarja ZN za razoroževanje z naslovom „Varovanje naše skupne prihodnosti“, in zlasti ukrepu 10 te agende z naslovom „pripravljenost za preiskovanje domnevne uporabe biološkega orožja“.

Načela

(a)	Čim boljša uporaba izkušenj, pridobljenih s sklepoma 2012/421/SZVP in (SZVP) 2016/51;

(b)	upoštevanje izkušenj, pridobljenih med preiskavo MGS leta 2013 v Siriji;

(c)	dejavno spodbujanje imenovanja strokovnjakov in laboratorijev z južne poloble na seznam MGS, in sicer prek mrež in strateških deležnikov na tej polobli;

(d)	vzpostavljanje strateških partnerstev z ustreznimi institucijami;

(e)	prizadevanje za širši nabor strokovnega znanja strokovnjakov na seznamu MGS in dejavno spodbujanje imenovanja strokovnjakinj na ta seznam;

(f)	podpora prizadevanjem zainteresiranih držav članic ZN za zagotovitev polne operativne pripravljenosti MGS ter

(g)	prispevanje k izvajanju agende generalnega sekretarja ZN za razorožitev.

Pričakovani rezultati

Izvajanje tega projekta naj bi dalo naslednje splošne rezultate:

(a)	povečanje operativne pripravljenosti MGS;

(b)	nadaljnji razvoj mreže imenovanih laboratorijev;

(c)	izboljšanje znanj in spretnosti strokovnjakov, potrebnih v okviru misij MGS, ter

(d)	diverzifikacija strokovnega znanja s seznama MGS.

Poleg tega bi imelo izvajanje tega projekta naslednje sekundarne rezultate:

(a)	harmonizacijo nacionalnega, regionalnega in mednarodnega ustroja preiskav v zvezi z biološkim orožjem;

(b)	boljše znanje in zmogljivost preiskovanja v zvezi z domnevno uporabo biološkega ali kemičnega orožja na nacionalni ravni ter

(c)	ozaveščanje držav članic ZN in ustreznih deležnikov.

3. PROJEKTI

3.1 Projekt 1: Podpora za usposabljanje strokovnjakov s seznama MGS

3.1.1 Namen projekta

Izboljšati, posodobiti in uskladiti nabor znanj in spretnosti kvalificiranih strokovnjakov ter zagotoviti nadaljnje usposabljanje strokovnih svetovalcev, da se zagotovi takojšnja razpoložljivost zmogljivosti in kompetenc za terenske vaje in preiskave.

3.1.2 Pričakovani rezultati projekta

(a)	Usposobi se dodaten kader novih strokovnjakov, da bi tako zagotovili zadostno zmogljivost za dodatne okrepitve („reach-back capacity“) (rezerva/podpora);

(b)	strokovnjaki, ki že sodelujejo pri dejavnostih MGS, se še naprej dodatno usposabljajo;

(c)	v obdobju, ki ga zajema ta sklep, usposabljanja potekajo redno.

3.1.3 Opis projekta

V okviru tega projekta se bodo nadaljevale in še razširile dejavnosti in dosežki, nastali v okviru projekta 5 iz Sklepa (SZVP) 2016/51, da bi se povečalo število kvalificiranih strokovnjakov in strokovnih svetovalcev na seznamu MGS, ki so se usposabljali na področju ključnih znanj in spretnosti, potrebnih za uspešno izvedbo preiskav MGS, v okviru skupine ZN in v potencialno neugodnih razmerah na terenu.

Ta projekt bi Uradu Združenih narodov za razorožitev (UN-ODA) omogočil, da poveča število usposobljenih kvalificiranih strokovnjakov in strokovnih svetovalcev, da se zagotovi zadostna zmogljivost za dodatne okrepitve med terensko vajo ali dejansko preiskavo. Ključne kompetence za usposabljanje med drugim vključujejo zbiranje dokazov in ravnanje z njimi, pisanje poročil, operativno varovanje, komuniciranje na terenu, pogajanje in ravnanje z mediji.

Časovni okvir in lokacija teh usposabljanj bosta močno odvisna od držav članic ZN, ki taka usposabljanja nudijo. Smernice in postopki za preiskovanja MGS, ki so bili predloženi Generalni skupščini ZN leta 1989 in jih je ta potrdila, določajo, da vse zainteresirane države članice lahko generalnemu sekretarju predlagajo ustrezno specializirano usposabljanje ali tečaje, ki se jih lahko kvalificirani strokovnjaki udeležijo, da bi se pripravili na morebitno vlogo, da v imenu generalnega sekretarja preiskujejo morebitno uporabo kemičnih, bioloških ali toksičnih snovi.

3.1.4 Odgovornosti nosilca izvajanja

Priprava vsebine:

UN-ODA bo v posvetovanju z državami članicami ZN, ki gostijo usposabljanje, in ustreznimi partnerji pripravil program usposabljanja in izbral sodelujoče strokovnjake.

Logistika in administrativne storitve:

UN-ODA bo logistiko za dejavnosti usposabljanja (kot je organizacija potovanj za udeležence in strokovnjake) zagotavljal skupaj z Uradom ZN za projektne storitve (UNOPS).

3.2 Projekt 2: Krepitev zmogljivosti laboratorijev iz držav v razvoju

3.2.1 Namen projekta

Podpirati udeležbo predstavnikov imenovanih laboratorijev pri dejavnostih usposabljanja, namenjenih razvoju mreže, s katero bi lahko podprli preiskovanje MGS v zvezi z domnevno uporabo biološkega orožja.

3.2.2 Pričakovani rezultati projekta

(a)	Večja udeležba predstavnikov laboratorijev iz držav v razvoju pri dogodkih, namenjenih razvoju mreže imenovanih laboratorijev MGS;

(b)	večja vključenost laboratorijev iz držav v razvoju v usposabljanje v okviru MGS.

3.2.3 Opis projekta

Da bi zagotovili dojemanje MGS kot integriran in popolnoma nepristranski mehanizem, sta polna udeležba imenovanih laboratorijev z južne poloble in njihova vključenost v te dejavnosti v podporo MGS ključnega pomena. Zato je bistveno, da se omogočita večja vključenost in udeležba na seznam vključenih laboratorijev iz teh dežel, med drugim z njihovo udeležbo na delavnici za laboratorije, ki jo organizirajo države članice ZN, ter njihovo udeležbo v vlogi opazovalcev pri dejavnostih usposabljanja za kvalificirane strokovnjake s seznama MGS, s čimer se zagotovi, da se laboratoriji in strokovnjaki zavedajo potrebe po pregledni uskladitvi dejavnosti v podporo ustrezno vodenemu preiskovanju.

3.2.4 Odgovornosti nosilca izvajanja

Priprava vsebine:

V posvetovanju z ustreznimi laboratoriji in državami članicami ZN, ki gostijo dogodek za razvoj mreže laboratorijev, bo UN-ODA identificiral laboratorije v državah v razvoju, katerih udeležbo v navedenem dogodku naj bi podprli.

Logistika in administrativne storitve:

UN-ODA bo logistiko (kot je organizacija potovanj za udeležence) zagotavljal skupaj z UNOPS.

3.3 Projekt 3: Dejavnosti ozaveščanja

3.3.1 Namen projekta

Več imenovanj strokovnjakov in laboratorijev z južne poloble na seznam MGS.

3.3.2 Pričakovani rezultati projekta

(a)	Regionalne delavnice za ozaveščanje v Afriki ter Srednji in Južni Ameriki;

(b)	več imenovanj strokovnjakov in laboratorijev iz teh treh regij na seznam MGS;

(c)	udeležba večjega števila strokovnjakov iz teh regij na specializiranih usposabljanjih v okviru MGS.

3.3.3 Opis projekta

Čeprav je seznam strokovnjakov in laboratorijev, ki jih imenujejo države članice ZN, raznolik, so države članice ZN iz Afrike ter Srednje in Južne Amerike še vedno premalo zastopane (1).

Integriteta in zaznana nepristranskost MGS se bosta okrepili s sestavo raznolikega nabora strokovnjakov in laboratorijev, med katerimi bosta lahko UN-ODA in generalni sekretar ZN izbirala, prvi za dejavnosti usposabljanja, drugi pa med dejansko preiskavo.

V ta namen bodo v eni in drugi regiji organizirane regionalne delavnice, katerih cilj bo vzpostaviti neposredne stike z ustreznimi strokovnjaki v nacionalnih glavnih mestih, da bi pojasnili MGS, njegov pomen v usklajenem mednarodnem odzivu na obtožbo o domnevni uporabi biološkega orožja ter vlogo in pomen raznolike skupine strokovnjakov, če se sproži preiskava v okviru MGS. Po verbalni noti, ki jo UN-ODA vsako leto naslovi na vse države članice ZN, bodo zbrani podatki o imenovanjih s strani držav v teh regijah, da bi se ugotovilo, ali obstaja merljiv učinek na imenovanja. O natančnem obsegu in številu sodelujočih držav članic ZN in udeležencev na delavnicah se bo odločalo predvsem s posvetovanji med UN-ODA in državami, ki so ponudile organizacijo delavnic, ob upoštevanju dejavnikov, kot so lokacija delavnice, proračun in ustrezna zmogljivost v državah. UN-ODA obvesti Svet o postopku izbire držav gostiteljic, in Svet bo UN-ODA dal smernice in podporo.

3.3.4 Odgovornosti nosilca izvajanja

Priprava vsebine:

UN-ODA bo v posvetovanju z državami članicami ZN, ki gostijo delavnice, pripravil razpored in program ter izbral udeležence.

Logistika in administrativne storitve:

UN-ODA bo logistiko za delavnice, kot so organizacija potovanj za udeležence, zagotavljal skupaj z UNOPS.

3.4 Projekt 4: Podpora za zaključno vajo

3.4.1 Namen projekta

Zagotoviti ustrezne priprave na celotno terensko vajo (poznana kot zaključna vaja) in njeno uspešno izvedbo, ki bo predvidoma septembra 2020 v Nemčiji.

3.4.2 Pričakovani rezultati projekta

(a)	Priprave na zaključno vajo potekajo pravočasno in celovito;

(b)	potekajo misije načrtovanja za zaključno vajo in vse potrebne priprave na vajo so dokončane ali obravnavane skupaj z državo gostiteljico in organizatorji;

(c)	zagotovljena je podpora za udeležbo strokovnjakov na zaključni vaji;

(d)	poenostavitev in posvetovanje, ki ga je opravil UN-ODA, da se zagotovi, da bodo države članice ZN in drugi pred začetkom zaključne vaje zagotovili splošno in specializirano opremo, potrebno za izvedbo zaključne vaje.

3.4.3 Opis projekta

Namen zaključne vaje oziroma vrhunca usposabljanja je usposobljenim strokovnjakom omogočiti, da v celoti v praksi uporabijo svoje strokovno znanje in pridobljena ključna znanja in spretnosti na realističnem dogodku na terenu, za pripravo na dejansko napotitev. Takšno vajo trenutno načrtujeta vladi Nemčije in Švedske za drugo polovico leta 2020.

Da bi zagotovili uspeh in vrednost take dejavnosti, je treba pred začetkom zaključne vaje dokončati več usposabljanj, da se tako zagotovi, da bodo strokovnjaki, ki se vaje udeležijo, v celoti usposobljeni in pripravljeni. Ta usposabljanja so predvidena v zgornjem projektu 1. V okviru tega projekta bo zagotovljena podpora za udeležbo strokovnjakov in uradnikov iz ustreznih mednarodnih organizacij, kot so Svezovna zdravstvena organizacija (SZO), Svetovna organizacija za zdravje živali, Interpol.

Poleg tega bodo morale države članice ZN in drugi pridobiti in sodelujočim strokovnjakom pred začetkom zaključne vaje zagotoviti ustrezno opremo, kot so osebna zaščitna oprema, razkužila, preiskovalna oprema, komunikacijske naprave, druga potrebna oprema za odkrivanje in identifikacijo, naprave in materiali za umerjanje ter fotografske in snemalne naprave.

Izkušnje, pridobljene v zaključni vaji, bodo pomembno prispevale k prihodnjim dejavnostmi usposabljanja MGS, ki jih bodo tudi izboljšale, po drugi strani pa bodo pripomogle k identifikaciji vrzeli in izzivov v sedanji operativni strukturi tega mehanizma. Za sodelujoče strokovnjake bodo ob koncu zaključne vaje organizirane takojšnje razprave, namenjene oceni in poročanju, lahko pa tudi ločen dogodek o pridobljenih izkušnjah, financiran iz drugih virov.

Vse zadevne dejavnosti se bodo izvajale ob tesnem usklajevanju in sodelovanju med UN-ODA ter vladama Nemčije in Švedske.

3.4.4 Odgovornosti nosilca izvajanja

Priprava vsebine:

UN-ODA se bo posvetoval z vladama Nemčije in Švedske ter drugimi zadevnimi državami članicami ZN in partnerji glede vsebinske priprave zaključne vaje, tudi glede priprave njenega cilja, scenarija, programa in ocenjevalnega mehanizma.

Logistika in administrativne storitve:

UN-ODA bo logistiko za zaključno vajo, vključno z organizacijo potovanj za udeležence in strokovnjake ter pridobitev in prevoz opreme zagotavljal skupaj z UNOPS.

3.5 Projekt 5: Podpora za redne usklajevalne dejavnosti ali delavnice z ustreznimi organizacijskimi partnerji

3.5.1 Namen projekta

Opredeliti in vključiti organizacijske partnerje v sodelovanje pri MGS.

3.5.2 Pričakovani rezultati projekta

(a)	Organiziranih je več delavnic z ustreznimi mednarodnimi partnerji;

(b)	pripravijo in sprejmejo se novi načini sodelovanja s takimi mednarodnimi partnerji, kot so smernice, priporočeni operativni postopki, sporazumi in memorandumi o soglasju.

3.5.3 Opis projekta

Za čim večjo podporo sistema ZN mehanizmu generalnega sekretarja in glede na omejena sredstva UN-ODA je bistveno, da se vzpostavi tesno partnerstvo z ustreznimi mednarodnimi organizacijami. Med primere uspešnih ureditev zagotavljanja strokovnega znanja in podpore za usposabljanje in morebitne dejanske preiskave spadajo partnerstva UN-ODA z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), Svetovno organizacijo za zdravje živali, SZO, Interpolom in centri odličnosti CBRN.

To mrežo partnerstev bi bilo mogoče razširiti tako, da se vključi druge mednarodne organizacije, ki bi lahko imele podobne potrebe na področju usposabljanja, strokovnega razvoja in opreme.

UN-ODA si zato prizadeva opredeliti ustrezne organizacijske partnerje, sodelovati z ustrezno občutljivostjo za posamezne mandate in organizirati vrsto delavnic za opredelitev teh skupnih značilnosti in področij sodelovanja, da se zagotovijo zaveze, povezane s skupnimi dogodki usposabljanja, opremo in strokovnim znanjem.

3.5.4 Odgovornosti nosilca izvajanja

Priprava vsebine:

UN-ODA bo vsebinsko pripravil delavnico, vključno s pripravo poteka delavnice in programa ter izbiro udeležencev.

Logistika in administrativne storitve:

UN-ODA bo logistiko, vključno z organizacijo potovanj za udeležence in strokovnjake zagotavljal skupaj z UNOPS.

4. POROČANJE IN OCENA

UN-ODA bo o napredku pri izvajanju projekta Svetu poročal vsakih šest mesecev.

UN-ODA bo ob zaključku projekta visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) predložil končno finančno in opisno poročilo, ki bo vsebovalo kratka poročila o vsakem projektu.

5. TRAJANJE

Skupno ocenjeno trajanje izvajanja projekta je 32 mesecev, in sicer od maja 2020 do decembra 2022.

6. UPRAVIČENCI

Upravičenci v okviru projekta 1 bodo strokovnjaki na seznamu MGS, pa tudi nacionalni zdravstveni organi in institucije, s katerimi so ustrezni strokovnjaki povezani.

Upravičenci v okviru projekta 2 bodo imenovani laboratoriji, ki sodelujejo pri dejavnostih, zlasti tisti v državah v razvoju.

Upravičenci v okviru projekta 3 bodo države v geografskih regijah, ki so trenutno premalo zastopane na seznamu MGS. MGS bo svojo legitimnost lahko okrepil tudi z razširitvijo svoje geografske osnove, iz katere se črpajo strokovnjaki in laboratoriji za dejavnosti usposabljanja in misije.

Upravičenci v okviru projekta 4 bodo države članice ZN in partnerji, ki organizirajo zaključno vajo, ter strokovnjaki, ki sodelujejo v njej.

Upravičenci v okviru projekta 5 bodo UN-ODA, ustrezni uradi in agencije v sistemu ZN ter mednarodni in regionalni partnerji.

7. NOSILEC IZVAJANJA – OSEBJE

Izvajanje tega projekta bo zaupano UN-ODA in bo skladno s sporazumom o financiranju, ki ga bosta sklenila Komisija in UN-ODA. UN-ODA bo logistično in upravno podporo temu projektu zagotavljal skupaj z UNOPS. Vloga UNOPS bi morala biti omejena le na logistično in upravno podporo.

Dejavnosti, ki naj bi jih za izvajanje tega projekta izvajal UN-ODA, niso predvidene v proračunu, zato bo potrebno dodatno osebje. Osebje bo odgovorno za uspešno izvajanje projekta in organizacijo ter izvajanje dejavnosti, opredeljenih v njegovih projektih. Zlasti se pričakuje, da bo osebje prispevalo z vsebinskimi izkušnjami in strokovnim znanjem k zasnovi in izvajanju dejavnosti usposabljanja ter imelo stike z ustreznimi partnerji, kot so mednarodne in regionalne organizacije ter laboratoriji. Glede na kompleksnost projekta in visoko raven za dejavnosti usposabljanja potrebnih izkušenj in znanja z različnih področij – vključno z napotitvijo na teren, preiskavami, zasnovo in izvajanjem dejavnosti usposabljanja, pa tudi na področju biologije in biološkega orožja – bo to osebje uvrščeno v višji razred (razred P-5, ki se uporablja v sistemu ZN).

Poleg tega bo UNOPS zagotavljal upravno in logistično podporo pri izvajanju projektov, ter zlasti pri organizaciji tečajev usposabljanja in delavnic, predvsem z rezervacijo in izdajo vozovnic in izplačevanjem dnevnic udeležencem. Uporaba strokovnega znanja osebja UNOPS kot izkušenega vira za izvajanje projektov in upravne podporne storitve bi bila boljša možnost od najema administrativnega podpornega osebja, ki pogosto pričakuje stalno zaposlitev v UN-ODA po zaključku projekta, pa tudi zaradi tveganja, da bi to administrativno podporno osebje zaradi deljenja pisarn z drugim osebjem opravljalo tudi naloge, ki niso povezane s projektom. Uporaba UNOPS za nosilca izvajanja v tem projektu bi UN-ODA tudi omogočil, da UNOPS nadalje vključi v dejavnosti MGS, vključno v primeru dejanske napotitve misije MGS v odziv na zahtevo držav članic ZN. Obsežna mreža za javna naročila, dobavo in prevoz, ki jo ima UNOPS, bi bila lahko zelo koristna v primerih, ko sta hiter nakup in prevoz opreme ključna za uspeh misije.

8. PREPOZNAVNOST EU

UN-ODA sprejme vse ustrezne ukrepe za seznanitev javnosti s tem, da je ta projekt financirala Unija. Na podporo Unije bo opozorjeno tudi v vabilih in drugih dokumentih, ki bodo razdeljeni udeležencem različnih dogodkov. UN-ODA bo zagotovil, da je Unija, kjer je to mogoče, zastopana na dogodkih, ki jih podpira ta sklep.

(1) Samo šest afriških držav članic je imenovalo strokovnjake, dve državi pa sta imenovali laboratorije. Samo pet držav Srednje/Južne Amerike je imenovalo strokovnjake, samo ena pa je imenovala laboratorij.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 172I

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 3. junij 2020

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2020/730 z dne 3. junija 2020 o izvajanju Uredbe (EU) 2017/1509 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji	1
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2020/731 z dne 28. maja 2020 o imenovanju člana in nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije	3
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2020/732 z dne 2. junija 2020 v podporo mehanizmu generalnega sekretarja ZN za preiskovanje domnevne uporabe kemičnega in biološkega ali toksičnega orožja	5
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2020/733 z dne 2. junija 2020 o izvajanju Sklepa (SZVP) 2016/849 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji	15