27.5.2020

Uradni list Evropske unije

L 165/1

UREDBA (EU) 2020/696 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. maja 2020

o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti zaradi pandemije COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pandemija COVID-19 je povzročila znaten upad zračnega prometa zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja po prevozu in neposrednih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in tretje države, kot so zapiranja meja in prepovedi zračnega prometa, za zajezitev pandemije.

(2)

Podatki, ki jih je objavil Eurocontrol, ki je upravitelj omrežja mreže za opravljanje zračnega prometa Enotnega evropskega neba, kažejo na približno 90-odstotno zmanjšanje zračnega prometa v evropski regiji konec marca 2020 v primerjavi z marcem 2019. Letalski prevozniki poročajo o velikem upadu vnaprejšnjih rezervacij zaradi pandemije COVID-19 in odpovedujejo lete v zimskem obdobju voznega reda letov 2019/2020 in poletnem obdobju voznega reda letov 2020. Nenadno zmanjšanje povpraševanja in neprimerljiva stopnja odpovedi sta povzročila resne likvidnostne težave za letalske prevoznike. Te likvidnostne težave so neposredno povezane s pandemijo COVID-19.

(3)

Letalski prevozniki Unije, ki so bili pred pandemijo COVID-19 v dobrem finančnem stanju, se srečujejo z likvidnostnimi težavami, ki bi lahko privedle do začasnega odvzema ali preklica njihovih operativnih licenc ali njihovega nadomestila z začasno licenco, ne da bi bila strukturna gospodarska potreba, da bi se to zgodilo. Izdaja začasne licence v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) bi lahko trgu poslala negativno sporočilo o zmožnosti letalskega prevoznika, da preživi, kar bi še poslabšalo kakršne koli, sicer začasne, finančne težave. Na podlagi ocene, ki se izvede v obdobju od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020, je zato, če ni ogrožena varnost in če obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove v dvanajstih mesecih, primerno, da se operativna licenca takim letalskim prevoznikom ne odvzame začasno ali prekliče. Ob koncu tega dvanajstmesečnega obdobja bi se moral za letalskega prevoznika Unije uporabljati postopek iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008. Obveznost iz člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008 o obveščanju Komisije bi morala veljati tudi za odločitve, da se operativna licenca ne odvzame začasno ali prekliče.

(4)

Poleg izrednih ukrepov, ki bi se lahko v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 1008/2008 sprejeli v primeru nenadnih kratkotrajnih težav, ki nastanejo zaradi nepredvidljivih in neizogibnih okoliščin, bi morale imeti države članice možnost, da zavrnejo, omejijo ali uvedejo pogoje za uresničevanje prometnih pravic, da razrešijo težave, ki nastanejo zaradi pandemije COVID-19 in ki bi lahko trajale dlje. Taki izredni ukrepi, sprejeti v okviru pandemije COVID-19, bi morali spoštovati načeli sorazmernosti in preglednosti ter temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih merilih, ki se uporabljajo v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 1008/2008.

(5)

Na letališčih, kjer je število izvajalcev storitev zemeljske oskrbe omejeno na podlagi členov 6(2) in 9 Direktive 96/67/ES (3), se lahko izvajalci izberejo za največ sedem let. Izvajalci, za katere se to obdobje izteka, imajo posledično težave pri pridobivanju dostopa do financiranja. Zato bi bilo treba to najdaljše možno obdobje podaljšati.

(6)

Na letališčih, kjer je število izvajalcev storitev zemeljske oskrbe omejeno, lahko zaradi pandemije COVID-19 eden ali več izvajalcev na določenem letališču preneha zagotavljati svoje storitve, preden se lahko nov izvajalec izbere v skladu z razpisom iz člena 11(1) Direktive 96/67/ES. V takih okoliščinah je primerno, da upravljavec letališča lahko izvajalca storitev zemeljske oskrbe neposredno izbere za opravljanje storitev za največ šest mesecev. Opozoriti bi bilo treba na to, da kadar mora upravljavec letališča zaradi pandemije COVID-19 naročiti storitve zemeljske oskrbe in je naročnik v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), se uporablja navedena direktiva.

(7)

Zadovoljivo finančno obnovo bi bilo treba izvesti z načrtom, ki stremi k preprečevanju odpuščanja ter z jamstvi, da finančna obnova ne bo negativno vplivala na pravice delavcev. Podaljšanja pooblastil izvajalcev storitev zemeljske oskrbe bi morala imeti za cilj ohraniti delovna mesta in pravice delavcev.

(8)

Nadaljnji razvoj pandemije COVID-19 in njene posledice za sektor zračnega prometa je težko predvideti. Komisija bi morala stalno analizirati vpliv pandemije COVID-19 na sektor zračnega prometa in, če se razmere ne izboljšajo, bi morala Unija imeti možnost, da brez nepotrebnega odlašanja podaljša obdobje, v katerem se uporabljajo ukrepi, predvideni s to uredbo.

(9)

Da bi se, kadar je to potrebno in upravičeno, lahko podaljšalo obdobje, v katerem se lahko organi, pristojni za izdajo licenc, odločijo, da ne bodo začasno odvzeli ali preklicali operativnih licenc, obdobje, v katerem lahko države članice zavrnejo, omejijo ali uvedejo pogoje za uresničevanje prometnih pravic, ter obdobje, za katero se lahko pogodbe izvajalcev storitev zemeljske oskrbe podaljšajo in za katero lahko upravljavec letališča izbere izvajalca storitev zemeljske oskrbe neposredno, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo Uredbe (ES) št. 1008/2008. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(10)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in ki upravičujejo predlagane ukrepe, in zlasti da bi se lahko potrebni ukrepi sprejeli hitro ter s tem reševale resne in neposredne težave, s katerimi se sooča sektor, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU), PDEU in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(11)

Ker cilja te uredbe, in sicer spremembe Uredbe (ES) št. 1008/2008 zaradi pandemije COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(12)

Zaradi nepredvidljivega in nenadnega izbruha COVID-19 in zakonodajnih postopkov, potrebnih za sprejetje zadevnih ukrepov, takšnih ukrepov ni bilo mogoče sprejeti pravočasno. Zato bi morale določbe te uredbe zajemati tudi obdobje pred začetkom njene veljavnosti. Glede na naravo teh določb tak pristop ne povzroča kršitve legitimnih pričakovanj zadevnih oseb.

(13)	Uredbo (ES) št. 1008/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)	Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki upravičujejo uvedene ukrepe, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1008/2008 se spremeni:

(1)

v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Ta uredba ureja licenciranje letalskih prevoznikov Skupnosti, pravice za opravljanje zračnih prevozov letalskih prevoznikov Skupnosti znotraj Skupnosti in določanje cen zračnih prevozov znotraj Skupnosti. Ta uredba določa tudi začasna pravila za izvajanje storitev zemeljske oskrbe na letališčih Unije.“;

(2)

v členu 9 se vstavijo naslednji odstavki:

„1a. Na podlagi ocen iz odstavka 1, opravljenih od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020, lahko organ, pristojen za izdajo licenc, pred koncem navedenega obdobja odloči, da letalskemu prevozniku Unije ne odvzame začasno ali prekliče operativne licence, če ni ogrožena varnost in obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove v naslednjih dvanajstih mesecih. Ob koncu dvanajstmesečnega obdobja pregleda uspešnost tega letalskega prevoznika Unije in odloči, ali se operativna licenca začasno odvzame ali prekliče in izda začasna licenca na podlagi odstavka 1.

1b. Kadar Komisija na podlagi podatkov, ki jih je objavil Eurocontrol, ki je upravitelj omrežja mreže za opravljanje zračnega prometa Enotnega evropskega neba, ugotovi, da je obseg zračnega prometa v primerjavi z obsegom v ustreznem obdobju v letu 2019 še vedno manjši in da se bo to najverjetneje nadaljevalo, ter na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, kot so podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ugotovi, da je na te razmere vplivala pandemija COVID-19, v skladu s členom 25a sprejme delegirane akte za ustrezno spremembo te uredbe s podaljšanjem obdobja od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 iz odstavka 1a tega člena.

1c. Komisija stalno spremlja razmere glede na merila iz odstavka 1b. Komisija glede tega na podlagi razpoložljivih informacij do 15. novembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi zbirno poročilo. Kadar so merila iz odstavka 1b izpolnjena, Komisija čim prej sprejme delegirani akt iz odstavka 1b.

1d. Kadar v primeru dolgotrajnega vpliva pandemije COVID-19 na sektor zračnega prometa v Uniji tako zahtevajo razlogi nujnosti, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 25b.“;

(3)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 21a

Izredni ukrepi v zvezi s pandemijo COVID-19

1. Ne glede na člen 21 lahko države članice za obdobje od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 brez soglasja Komisije iz člena 21(1) zavrnejo, omejijo ali uvedejo pogoje za uresničevanje prometnih pravic, če je ta ukrep potreben za obravnavanje pandemije COVID-19. Tak ukrep spoštuje načelo sorazmernosti in preglednosti ter temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih.

2. Zadevna država članica Komisijo in druge države članice brez odlašanja obvesti o takem ukrepu iz odstavka 1 in njegovem trajanju ter jim poda ustrezne razloge, ki utemeljujejo potrebo po tem ukrepu. Če država članica po začetku veljavnosti te uredbe spremeni, začasno ustavi ali umakne tak ukrep, o tem ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

3. Komisija lahko na zahtevo katere koli druge zadevne države članice ali držav članic ali na lastno pobudo začasno ustavi ukrep iz odstavka 2, če ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1 ali je kako drugače v nasprotju s pravom Unije.

4. Kadar Komisija na podlagi najboljših znanstvenih informacij, dokazov in podatkov, kot so podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki potrjujejo nadaljevanje pandemije COVID-19, ugotovi, da bodo zavrnitve, omejitve ali uvedbe pogojev držav članic za uresničevanje prometnih pravic verjetno potrebne tudi po obdobju iz odstavka 1 tega člena, v skladu s členom 25a sprejme delegirane akte za ustrezno spremembo te uredbe s podaljšanjem navedenega obdobja.

5. Komisija stalno spremlja razmere glede na merila iz odstavka 4. Komisija glede tega na podlagi razpoložljivih informacij do 15. novembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi zbirno poročilo. Komisija po potrebi čim prej sprejme delegirani akt iz odstavka 4.

6. Kadar v primeru dolgotrajnega vpliva pandemije COVID-19 na sektor zračnega prometa v Uniji tako zahtevajo razlogi nujnosti, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 25b.“;

(4)

vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE IVa

ZAČASNA PRAVILA ZA STORITVE ZEMELJSKE OSKRBE

Člen 24a

1. Z odstopanjem od točke (d) člena 11(1) Direktive Sveta 96/67/ES (*1) se lahko izvajalcem storitev zemeljske oskrbe, izbranim na podlagi postopka iz člena 11(1) navedene direktive, ki potečejo v obdobju od 28. maja 2020 do 31. decembra 2021, pogodbe ali pooblastila, ki so jim bila izdana, podaljša do 31. decembra 2022.

2. Z odstopanjem od točke (e) člena 11(1) Direktive 96/67/ES lahko upravljavec letališča ali pristojni organ države članice, kadar izvajalec storitev zemeljske oskrbe preneha opravljati svojo dejavnost pred koncem obdobja, za katerega je bil izbran, za obdobje od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 neposredno izbere izvajalca storitev zemeljske oskrbe za opravljanje teh storitev za največ šest mesecev ali za obdobje do 31. decembra 2020, pri čemer se upošteva daljše obdobje.

3. Kadar Komisija na podlagi podatkov, ki jih je objavil Eurocontrol, ugotovi, da je obseg zračnega prometa v primerjavi z obsegom v ustreznem obdobju v letu 2019 še vedno manjši in da se bo to najverjetneje nadaljevalo ter da je na te razmere vplivala pandemija COVID-19 in da povzroča motnje v izvajanju storitev zemeljske oskrbe ali težave pri dostopu do financiranja za izvajalce storitev zemeljske oskrbe na letališčih Unije, v skladu s členom 25a sprejme delegirane akte za ustrezno spremembo te uredbe s podaljšanjem obdobij iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

4. Komisija stalno spremlja razmere glede na merila iz odstavka 3. Komisija glede tega na podlagi razpoložljivih informacij do 15. novembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi zbirno poročilo. Komisija po potrebi čim prej sprejme delegirani akt iz odstavka 3.

5. Kadar v primeru dolgotrajnih posledic pandemije COVID-19 za sektor zračnega prometa v Uniji tako zahtevajo razlogi nujnosti, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 25b.

(*1) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36).“;"

(5)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 25a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 9(1b), 21a(4) in 24a(3) se prenese na Komisijo za obdobje enega leta od 28. maja 2020.

3. Prenos pooblastila iz členov 9(1b), 21a(4) in 24a(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagičlenov 9(1b), 21a(4) in 24a(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 25a. V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.“.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

A. METELKO-ZGOMBIĆ

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. maja 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. maja 2020.

(2) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).

(3) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36).

(4) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(5) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

27.5.2020

Uradni list Evropske unije

L 165/10

UREDBA (EU) 2020/698 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. maja 2020

o posebnih in začasnih ukrepih zaradi izbruha COVID-19 glede obnovitve ali podaljšanja nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter odloga nekaterih rednih preverjanj in rednih usposabljanj na nekaterih področjih prometne zakonodaje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91 in člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izbruh COVID-19 in z njim povezana javnozdravstvena kriza predstavljata izziv brez primere za države članice ter nalagata veliko breme nacionalnim organom, državljanom Unije in gospodarskim subjektom, zlasti prevoznikom. Javnozdravstvena kriza je povzročila izjemne okoliščine, ki vplivajo na običajno dejavnost pristojnih organov v državah članicah, kakor tudi delo prevoznih podjetij, kar zadeva upravne formalnosti, ki jih je treba opraviti v različnih prometnih sektorjih, in ki jih ob sprejetju ustreznih ukrepov ni bilo mogoče razumno predvideti. Te izjemne okoliščine močno vplivajo na različna področja, zajeta v prometnem pravu Unije.

(2)

Zlasti prevozniki in druge zadevne osebe morda ne morejo opraviti potrebnih formalnosti ali postopkov za zagotovitev skladnosti z nekaterimi določbami prava Unije v zvezi z obnovitvijo ali podaljšanjem potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj ali pooblastil ali za izvedbo drugih ukrepov, potrebnih za ohranitev njihove veljavnosti. Iz istih razlogov pristojni organi držav članic morda ne morejo izpolniti obveznosti iz prava Unije in zagotoviti obdelave ustreznih prošenj prevoznikov pred iztekom veljavnih rokov. Zato je treba sprejeti ukrepe za odpravo teh težav in za zagotovitev pravne varnosti in pravilnega delovanja zadevnih pravnih aktov. Treba bi bilo določiti ustrezne prilagoditve, zlasti v zvezi z nekaterimi roki, z možnostjo, da Komisija na podlagi zahteve, ki jo predloži katera koli država članica, odobri podaljšanja.

(3)

Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa pravila o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov. Ti vozniki morajo imeti spričevalo o strokovni usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: spričevalo) in morajo z vozniškim dovoljenjem ali izkaznico o vozniških kvalifikacijah, na katerih je zabeleženo redno usposabljanje, dokazati, da so opravili redno usposabljanje. Zaradi težav imetnika spričevala pri opravljanju rednega usposabljanja in podaljšanju spričevala, ki potrjuje, da je redno usposabljanje opravljeno, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ki se je v nekaterih državah članicah začel s 1. februarjem 2020, je treba podaljšati veljavnost tega spričevala za obdobje sedmih mesecev od datuma izteka njegove veljavnosti, da se zagotovi neprekinjeno opravljanje dejavnosti cestnega prevoza. Ukrepi v zvezi z zadevami, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 8(2) in (3) Direktive 2003/59/ES, Prilogo I k Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali Prilogo II k Direktivi 2003/59/ES pred začetkom veljavnosti te uredbe, bi morali ostati veljavni.

(4)

Direktiva 2006/126/ES določa pravila o vozniških dovoljenjih. Določa vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj, ki jih izdajajo države članice na podlagi vzorca vozniškega dovoljenja Unije, ter vrsto minimalnih zahtev za ta dovoljenja. Zlasti določa, da morajo imeti vozniki motornih vozil veljavno vozniško dovoljenje, ki ga je treba ob izteku veljavnosti podaljšati ali v nekaterih primerih zamenjati. Zaradi težav pri podaljševanju vozniških dovoljenj, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ki se je v nekaterih državah članicah začel s 1. februarjem 2020, je treba podaljšati veljavnost nekaterih vozniških dovoljenj za obdobje sedmih mesecev od datuma izteka njihove veljavnosti, da se zagotovi neprekinjena cestna mobilnost.

(5)

Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila o tahografih v cestnem prometu. Skladnost s pravili o času vožnje, delovnem času in času počitka, kot so določena v Uredbi (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Direktivi 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), je bistvena za zagotavljanje poštene konkurence in varnosti v cestnem prometu. Zaradi potrebe po zagotovitvi neprekinjenega izvajanja storitev cestnega prevoza kljub težavam pri izvajanju rednih kontrolnih pregledov tahografov, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, bi bilo treba kontrolne preglede iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 165/2014, ki bi morali biti izvedeni med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, izvesti najpozneje šest mesecev po datumu, na katerega naj bi bili opravljeni na podlagi navedenega člena. Iz istega razloga je zaradi težav pri podaljševanju in nadomeščanju vozniških kartic, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, upravičeno, da se pristojnim organom držav članic za te namene odobri dodaten čas. V takih primerih bi morali vozniki imeti možnost in bi morali biti primorani poiskati izvedljive alternative za beleženje potrebnih informacij v zvezi s časom vožnje, delovnim časom in časom počitka, dokler ne prejmejo nove kartice.

(6)

Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa pravila o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov. Redni tehnični pregledi so kompleksna naloga za zagotovitev varnega in okoljsko sprejemljivega stanja vozil v času njihove uporabe. Zaradi težav pri izvajanju rednih tehničnih pregledov, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ki se je v nekaterih državah članicah začel s 1. februarjem 2020, bi bilo treba redne tehnične preglede, ki naj bi se bili izvedli med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020, izvesti pozneje, vendar najpozneje sedem mesecev od prvotnega roka, zadevna potrdila pa bi morala ostati v veljavi do tega poznejšega datuma.

(7)

Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) določa skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Izbruh COVID-19 in z njim povezana javnozdravstvena kriza imata resne posledice za finančni položaj sektorja in nekatera prevozna podjetja ne izpolnjujejo več zahteve glede finančnega položaja. Glede na zmanjšano raven dejavnosti zaradi javnozdravstvene krize se pričakuje, da bodo podjetja potrebovala več časa kot običajno, da ponovno dokažejo trajno izpolnjevanje zahteve glede finančnega položaja. Zato je primerno najdaljši rok, določen za navedene namene v točki (c) člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009 v zvezi z ocenami finančnega položaja prevoznih podjetij, ki zajemajo celotno ali del obdobja med 1. marcem 2020 in 30. septembrom 2020, podaljšati s šestih na dvanajst mesecev. Če je bilo tako neizpolnjevanje že ugotovljeno in se rok, ki ga je določil pristojni organ, še ni iztekel, bi moral pristojni organ imeti možnost ta rok podaljšati na skupno 12 mesecev.

(8)

Uredbi (ES) št. 1072/2009 (9) in (ES) št. 1073/2009 (10) Evropskega parlamenta in Sveta določata skupna pravila za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga oziroma za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov. Za opravljanje mednarodnega cestnega prevoza blaga in mednarodnega avtobusnega prevoza potnikov je med drugim potrebna licenca Skupnosti, vozniki, ki so državljani tretjih držav, in ki prevažajo blago, pa morajo imeti tudi potrdilo za voznike. Tudi za opravljanje linijskih avtobusnih prevozov je potrebno dovoljenje. Te licence, potrdila in dovoljenja se lahko podaljšajo, če se ugotovi, da so še vedno izpolnjeni vsi ustrezni pogoji. Zaradi težav pri podaljševanju licenc in potrdil, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, je treba podaljšati veljavnost teh dokumentov za šest mesecev od datuma izteka njihove veljavnosti, da se zagotovi neprekinjeno opravljanje dejavnosti cestnega prevoza.

(9)

Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta (11) določa pravila o varnosti na železnici. Zaradi omejitev gibanja v kombinaciji z dodatno delovno obremenitvijo, povezano z zajezitvijo izbruha COVID-19, se nacionalni organi, prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture soočajo s težavami v zvezi s podaljšanjem enotnih varnostnih spričeval in, zaradi bližajočega se prenehanja veljavnosti obstoječih varnostnih pooblastil, z izdajo takih pooblastil za nadaljnje obdobje, zajeto v členu 10 oziroma 12 navedene direktive. Rok za podaljšanje enotnih varnostnih spričeval bi bilo zato treba podaljšati za šest mesecev, zadevna obstoječa enotna varnostna spričevala pa bi morala ostati ustrezno veljavna. Prav tako bi bilo treba za šest mesecev podaljšati veljavnost takih varnostnih pooblastil.

(10)

Nekatere države članice so v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 podaljšale obdobje za prenos navedene direktive. V teh državah članicah se zato še vedno uporabljajo pravila iz Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12). Zato je treba tudi zagotoviti podaljšanje rokov za podaljšanje veljavnosti varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil, izdanih na podlagi členov 10 in 11 Direktive 2004/49/ES, ter pojasniti, da zadevna varnostna spričevala in pooblastila ostanejo ustrezno veljavna.

(11)

Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) določa pravila o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Unije. Člena 14(5) in 16 navedene direktive določata, da je veljavnost dovoljenj za strojevodje omejena na deset let in se redno preverja. Zaradi težav pri obnovitvi dovoljenj, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, bi bilo treba dovoljenja, ki prenehajo veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšati za obdobje šestih mesecev od datuma poteka dovoljenja. Podobno bi bilo treba strojevodjem odobriti dodatno obdobje šestih mesecev, da opravijo redna preverjanja.

(12)

Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) vzpostavlja enotno evropsko železniško območje. Na podlagi člena 23(2) navedene direktive lahko licenčni organ izvede redni pregled za ugotovitev, da prevoznik v železniškem prometu izpolnjuje obveznosti, določene v poglavju III navedene direktive, ki veljajo za njegovo licenco. Na podlagi člena 24(3) navedene direktive lahko licenčni organi začasno odvzamejo ali prekličejo licenco zaradi neizpolnjevanja zahteve po finančni sposobnosti in lahko podelijo začasno licenco do reorganizacije prevoznika v železniškem prometu, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Zaradi izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, imajo licenčni organi resne težave pri izvajanju rednih pregledov v zvezi z obstoječimi licencami in pri sprejemanju ustreznih odločitev glede izdaje novih licenc po prenehanju veljavnosti začasne licence. Zato bi bilo treba roke za izvedbo rednih pregledov, ki se v skladu z navedeno direktivo iztečejo med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšati za šest mesecev. Enako bi bilo treba veljavnost začasnih licenc, ki se izteče med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšati za šest mesecev.

(13)

V skladu s členom 25(2) Direktive 2012/34/EU morajo licenčni organi odločitve o prošnjah za licence sprejeti v treh mesecih po predložitvi vseh ustreznih informacij, še posebej podatkov iz Priloge III k navedeni direktivi. Zaradi težav pri sprejemanju ustreznih odločitev, ki so posledica izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, bi bilo treba navedeni rok podaljšati za šest mesecev.

(14)

Prevozniki v železniškem prometu, ki so bili pred izbruhom COVID-19 finančno stabilni, se srečujejo z likvidnostnimi težavami, ki bi lahko sprožile začasen odvzem ali preklic njihove licence ali njeno nadomestitev z začasno licenco, brez da bi obstajala strukturna gospodarska potreba, da se to zgodi. Podelitev začasne licence na podlagi člena 24(3) Direktive 2012/34/EU bi lahko trgu poslala negativno sporočilo o zmožnosti prevoznikov v železniškem prometu, da preživijo, kar bi še poslabšalo njihove sicer začasne finančne težave. Zato bi bilo treba določiti, da bi moral licenčni organ, kadar na podlagi preverjanja, opravljenega v obdobju med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, ugotovi, da prevoznik v železniškem prometu ne more več izpolnjevati zahtev v zvezi s finančno sposobnostjo, imeti možnost, da se pred 31. avgustom 2020 odloči, da ne bo začasno odvzel ali preklical licence zadevnega prevoznika v železniškem prometu, pod pogojem, da ni ogrožena varnost in da obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove prevoznika v železniškem prometu v naslednjih šestih mesecih. Po 31. avgustu 2020 bi morala za prevoznika v železniškem prometu veljati splošna pravila iz člena 24(1) navedene direktive.

(15)

Direktiva Sveta 96/50/ES (15) določa pogoje za pridobitev potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh v Uniji. Imetniki potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov morajo ob dopolnitvi starosti 65 let opravljati redne zdravniške preglede. Zaradi ukrepov, sprejetih v zvezi z izbruhom COVID-19, in zlasti omejenega dostopa do zdravstvenih služb za zdravniške preglede, imetniki potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov morda ne morejo opraviti zahtevanega zdravniškega pregleda, ki naj bi ga opravili v obdobju, na katero se navedeni ukrepi nanašajo. Zato bi bilo treba v primerih, ko bi se rok za opravljanje zdravniškega pregleda sicer že iztekel ali bi se sicer iztekel med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, ta rok v vsakem zadevnem primeru podaljšati za šest mesecev. Potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov bi morala ostati ustrezno veljavna.

(16)

Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta (16) določa tehnične predpise za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh. Člen 10 navedene direktive določa omejitev veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poleg tega člen 28 Direktive (EU) 2016/1629 določa, da dokumenti, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive in so jih pristojni organi v državah članicah izdali pred 6. oktobrom 2018 na podlagi direktive, ki se je uporabljala pred tem, in sicer Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), ostanejo veljavni do izteka njihove veljavnosti. Zaradi ukrepov, sprejetih v zvezi z izbruhom COVID-19, je pristojnim organom morda oteženo in včasih onemogočeno opravljanje tehničnih pregledov z namenom podaljšanja veljavnosti zadevnih spričeval ali, v primeru dokumentov iz člena 28 Direktive (EU) 2016/1629, njihove nadomestitve. Da bi omogočili nadaljnje obratovanje zadevnih plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, je zato primerno, da se veljavnost spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ter dokumenti s področja uporabe člena 28 Direktive (EU) 2016/1629, ki bi sicer že prenehali veljati ali bi sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljša za šest mesecev.

(17)

Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (18) določa pravila o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES (19) določa ukrepe za povečanje varnosti v pristaniščih zaradi groženj varnostnih incidentov. Poleg tega zagotavlja, da povečana varnost v pristaniščih koristi zaščitnim ukrepom, sprejetim na podlagi Uredbe (ES) št. 725/2004. Trenutna javnozdravstvena kriza organom držav članic otežuje izvajanje inšpekcijskih pregledov in drugih pregledov na področju pomorske varnosti z namenom obnovitve nekaterih dokumentov na področju pomorske varnosti. Zato je treba roke za pregled varnostnih ocen in varnostnih načrtov, ki se zahtevajo z navedenimi pravnimi akti Unije, podaljšati za razumno obdobje, da se državam članicam in industriji ladijskega prometa omogoči prožen in pragmatičen pristop ter da bistvene dobavne verige ostanejo odprte, ne da bi se ogrozila varnost. Na področju pomorske varnosti bi bilo treba prožnost odobriti tudi za urjenja in vaje, katerih izvedba v določenih časovnih okvirih se zahteva s pravnimi akti Unije s področja pomorske varnosti.

(18)

Kadar država članica meni, da uporaba pravil, od katerih odstopa ta uredba, med drugim v zvezi z obnovitvijo ali podaljšanjem potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj ali pooblastil, zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali omejitev širjenja COVID-19, verjetno še ne bo izvedljiva tudi po datumih, določenih v tej uredbi, bi morala biti Komisija pooblaščena, da na zahtevo te države članice slednji dovoli, da dodatno podaljša obdobja, določena v tej uredbi, kot je ustrezno. Da bi se zagotovila pravna varnost in hkrati ne bi bila ogrožena varnost in varovanje v prometu, bi bilo treba tako podaljšanje omejiti na to, kar je potrebno glede na obdobje, v katerem izpolnjevanje formalnosti, postopkov, pregledov in usposabljanja verjetno še ne bo izvedljivo, in v nobenem primeru ne bi smelo biti daljše od šestih mesecev.

(19)

Izbruh COVID-19 je prizadel celotno Unijo, vendar ne na enak način. Države članice so bile prizadete v različnem obsegu in v različnih obdobjih. Glede na to, da bi morala biti odstopanja od pravil, ki bi se običajno uporabljala, omejena na to, kar je potrebno, bi morale imeti države članice možnost, da v zvezi z Direktivo 2006/126/ES, Uredbo (EU) št. 165/2014, Direktivo 2014/45/EU, Uredbo (ES) št. 1072/2009, Uredbo (ES) št. 1073/2009 in Direktivo 2007/59/ES te pravne akte še naprej uporabljajo brez uporabe odstopanj iz te uredbe, kadar je uporaba navedenih pravnih aktov še vedno izvedljiva. Kadar je bila država članica soočena s takšnimi težavami, vendar je za njihovo ublažitev sprejela ustrezne nacionalne ukrepe, bi moralo veljati isto. Države članice, ki se odločijo uporabiti to možnost, pa ne bi smele ovirati nobenega gospodarskega subjekta ali posameznika, da se zanese na odstopanja iz te uredbe, ki se uporabljajo v drugi državi članici, in bi morale zlasti priznati vsa potrdila, spričevala, licence, dovoljenja in pooblastila, katerih veljavnost je bila podaljšana s to uredbo.

(20)

Ker ciljev te uredbe, in sicer podaljšanja rokov, določenih v pravu Unije za obnovitev in podaljšanje obdobja veljavnosti nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil, ter odloga nekaterih rednih preverjanj in rednega usposabljanja v odziv na izjemne okoliščine, nastale z izbruhom COVID-19 na področju prevoza v cestnem in železniškem prometu in po celinskih plovnih poteh ter pomorske varnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(21)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo posebne okoliščine, nastale zaradi izbruha COVID-19, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(22)	Zaradi nepredvidljive in nenadne narave izbruha COVID-19 zadevnih ukrepov ni bilo mogoče sprejeti pravočasno. Zato bi morale določbe te uredbe zajemati tudi obdobje pred začetkom njene veljavnosti. Glede na naravo teh določb tak pristop ne povzroča kršitve legitimnih pričakovanj zadevnih oseb.

(23)

Glede na nujno potrebo po takojšnji obravnavi okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19 na področju prevoza v cestnem in železniškem prometu in po celinskih plovnih poteh ter pomorske varnosti, in ob zagotovitvi državam članicam, v primeru, da se odločijo, da ne bodo uporabile nekaterih odstopanj, predvidenih v tej direktivi, zadostnega časa, da o tem obvestijo Komisijo, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da bi bilo obdobje pravne negotovosti, ki vpliva na številne organe in prevoznike v različnih prometnih sektorjih, zlasti kadar so se zadevni roki že iztekli, čim krajše –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa posebne in začasne ukrepe, ki se uporabljajo za obnovitev in podaljšanje obdobja veljavnosti nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter za odlog nekaterih rednih preverjanj in rednega usposabljanja v odziv na izjemne okoliščine, nastale z izbruhom COVID-19 na področjih prevoza v cestnem in železniškem prometu in po celinskih plovnih poteh ter pomorske varnosti.

Člen 2

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 2003/59/ES

1. Ne glede na člen 8(2) in (3) Direktive 2003/59/ES se šteje, da so roki za opravljanje rednega usposabljanja s strani imetnika spričevala o strokovni usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: spričevala), ki bi se v skladu z navedenimi določbami sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020, v vsakem posameznem primeru podaljšani, ali so bili podaljšani, za obdobje sedmih mesecev. Spričevala ostanejo ustrezno veljavna.

2. Šteje se, da je veljavnost usklajene kode Unije „95“ iz Priloge I k Direktivi 2006/126/ES, ki jo pristojni organi navedejo na vozniškem dovoljenju ali na izkaznici o vozniških kvalifikacijah iz člena 10(1) Direktive 2003/59/ES na podlagi spričeval iz odstavka 1 navedenega člena, podaljšana za sedem mesecev od datuma, navedenega na vsakem takem vozniškem dovoljenju ali izkaznici o vozniških kvalifikacijah.

3. Šteje se, da je veljavnost izkaznic o vozniških kvalifikacijah iz Priloge II k Direktivi 2003/59/ES, ki bi sicer že prenehale veljati ali bi sicer prenehale veljati med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje sedmih mesecev od datuma prenehanja veljavnosti, navedenega na vsaki taki izkaznici.

4. Brez poseganja v čezmejne dejavnosti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ostanejo ukrepi, ki jih sprejmejo države članice v skladu z določbami direktiv 2003/59/ES in 2006/126/ES iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena v obdobju med 1. februarjem 2020 in 28. majem 2020, veljavni.

5. Kadar država članica meni, da opravljanje rednega usposabljanja ali izdaja spričeval zanj, navedba usklajene kode Unije „95“ ali podaljšanje izkaznic o vozniških kvalifikacijah po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bodo izvedljivi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1, 2 in 3, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020 ali na obdobja sedmih mesecev, določena v odstavkih 1, 2 in 3, kot je ustrezno, ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

6. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, 2 oziroma 3, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje zadevnega rednega usposabljanja ali izdaja spričeval zanj, navedba usklajene kode Unije „95“ ali podaljšanje izkaznic o vozniških kvalifikacijah verjetno še vedno ne bosta izvedljivi, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 2006/126/ES

1. Ne glede na člen 7 Direktive 2006/126/ES in točko 3(d) Priloge I k navedeni direktivi se šteje, da je veljavnost vozniških dovoljenj, ki bi v skladu z navedenima določbama sicer že prenehala veljati ali bi sicer prenehala veljati med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje sedmih mesecev od datuma izteka veljavnosti, navedenega na vsakem takem vozniškem dovoljenju.

2. Kadar država članica meni, da podaljšanje vozniških dovoljenj po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavka 1. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje sedmih mesecev ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

3. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 2, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje vozniških dovoljenj verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

4. Kadar država članica ni bila in verjetno ne bo soočena s težavami, zaradi katerih podaljšanje vozniških dovoljenj v obdobju med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020 ni izvedljivo zaradi izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ali je sprejela ustrezne nacionalne ukrepe za ublažitev teh težav, se ta država članica lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 1, potem ko o tem najprej obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice in obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Država članica, ki se je odločila, da ne bo uporabila odstavka 1, kot je določeno v prvem pododstavku, ne ovira čezmejnih dejavnosti gospodarskega subjekta ali posameznika, ki se je zanesel na odstopanja iz odstavka 1, ki se uporabljajo v drugi državi članici.

Člen 4

Podaljšanje rokov, določenih v Uredbi (EU) št. 165/2014

1. Ne glede na člen 23 Uredbe (EU) št. 165/2014 se redni kontrolni pregledi iz odstavka 1 navedenega člena, ki bi sicer morali že biti opravljeni ali bi sicer morali biti opravljeni med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 v skladu z navedenim odstavkom, opravijo najpozneje šest mesecev po datumu, na katerega bi sicer morali biti opravljeni v skladu z navedenim členom.

2. Ne glede na člen 28 Uredbe (EU) št. 165/2014, kadar voznik zaprosi za podaljšanje vozniške kartice v skladu z odstavkom 1 navedenega člena med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, pristojni organi držav članic izdajo novo vozniško kartico najpozneje dva meseca po prejetju prošnje. Dokler voznik od organov, ki kartice izdajo, ne prejme nove vozniške kartice, se zanj smiselno uporablja člen 35(2) navedene uredbe, pod pogojem, da lahko voznik dokaže, da je zaprosil za podaljšanje vozniške kartice v skladu s členom 28(1) navedene uredbe.

3. Ne glede na člen 29(4) Uredbe (EU) št. 165/2014, kadar voznik zaprosi za nadomestitev vozniške kartice v skladu z odstavkom 4 navedenega člena med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, pristojni organi držav članic izdajo nadomestno kartico najpozneje dva meseca po prejetju prošnje. Ne glede na člen 29(5) Uredbe (EU) št. 165/2014 lahko voznik nadaljuje z vožnjo, dokler od organov, ki kartice izdajo, ne prejme nove vozniške kartice, pod pogojem, da lahko dokaže, da je poškodovano ali nepravilno delujočo kartico vrnil pristojnemu organu in zaprosil za njeno nadomestitev.

4. Kadar država članica meni, da redni kontrolni pregledi, podaljšanje vozniških kartic ali njihova nadomestitev, kakor se to zahteva z Uredbo (EU) št. 165/2014, tudi po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bodo izvedljivi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1, 2 in 3, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali veljavne roke za izdajo nove vozniške kartice ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

5. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 4, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, 2 oziroma 3, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem redni kontrolni pregledi, podaljšanje vozniških kartic ali njihova nadomestitev verjetno še vedno ne bodo izvedljivi, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6. Kadar država članica ni bila in verjetno ne bo soočena s težavami, zaradi katerih redni kontrolni pregledi, podaljšanje vozniških kartic ali njihova nadomestitev v obdobju med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 niso izvedljivi zaradi izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ali je sprejela ustrezne nacionalne ukrepe za ublažitev teh težav, se ta država članica lahko odloči, da ne bo uporabila odstavkov 1, 2 in 3, potem ko o tem najprej obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice in obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Država članica, ki se je odločila, da ne bo uporabila odstavkov 1, 2 in 3, kot je določeno v prvem pododstavku, ne ovira čezmejnih dejavnosti gospodarskega subjekta ali posameznika, ki se je zanesel na odstopanja iz odstavkov 1, 2 in 3, ki se uporabljajo v drugi državi članici.

Člen 5

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 2014/45/EU

1. Ne glede na člena 5(1) in 10(1) Direktive 2014/45/EU ter točko 8 Priloge II k navedeni direktivi se šteje, da so roki za tehnične preglede, ki bi v skladu z navedenimi določbami sicer že morali biti opravljeni ali bi sicer morali biti opravljeni med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšani, ali da so bili podaljšani, za obdobje sedmih mesecev.

2. Ne glede na člen 8 Direktive 2014/45/EU in točko 8 Priloge II k navedeni direktivi se šteje, da je veljavnost potrdil o tehničnem pregledu, ki bi prenehala veljati med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali da je bila podaljšana, za obdobje sedmih mesecev.

3. Kadar država članica meni, da opravljanje tehničnih pregledov ali izdaja potrdil zanje po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bosta izvedljiva zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali omejitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje sedmih mesecev ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

4. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje tehničnih pregledov ali izdaja potrdil zanje verjetno še vedno ne bosta izvedljiva, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5. Kadar država članica ni bila in verjetno ne bo soočena s težavami, zaradi katerih opravljanje tehničnih pregledov ali izdaja povezanih potrdil v obdobju med 1. februarjem 2020 in 31. avgustom 2020 nista izvedljiva zaradi izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ali je sprejela ustrezne nacionalne ukrepe za ublažitev teh težav, se ta država članica lahko odloči, da ne bo uporabila odstavkov 1 in 2, potem ko o tem najprej obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice in obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Država članica, ki se je odločila, da ne bo uporabila odstavkov 1 in 2, kot je določeno v prvem pododstavku, ne ovira čezmejnih dejavnosti gospodarskega subjekta ali posameznika, ki se je zanesel na odstopanja iz odstavkov 1 in 2, ki se uporabljajo v drugih državah članicah.

Člen 6

Podaljšanje rokov, določenih v Uredbi (ES) št. 1071/2009

1. Ne glede na točko (c) člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009, kadar pristojni organ na podlagi računovodskih izkazov in potrdil iz člena 7(1) in (2) navedene uredbe za poslovna leta, ki zajemajo celotno ali del obdobja med 1. marcem 2020 in 30. septembrom 2020, ugotovi, da prevozno podjetje ne izpolnjuje zahteve v zvezi s finančnim položajem iz točke (c) člena 3(1) navedene uredbe, rok, ki ga pristojni organ določi v navedenem obdobju za namene točke (c) člena 13(1) navedene uredbe, ne sme biti daljši od 12 mesecev.

2. Ne glede na točko (c) člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009, kadar je pristojni organ pred 28. majem 2020 ugotovil, da prevozno podjetje ne izpolnjuje zahteve v zvezi s finančnim položajem iz točke (c) člena 3(1) navedene uredbe, in je za prevozno podjetje določil rok za ureditev položaja, lahko pristojni organ ta rok podaljša, pod pogojem, da se rok do 28. maja 2020 še ni iztekel. Tako podaljšan rok ne sme biti daljši od 12 mesecev.

Člen 7

Podaljšanje rokov, določenih v Uredbi (ES) št. 1072/2009

1. Ne glede na člen 4(2) Uredbe (ES) št. 1072/2009 se šteje, da je veljavnost licenc Skupnosti, ki bi sicer že prenehale veljati ali bi sicer prenehale veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev. Overjene verodostojne kopije ostanejo ustrezno veljavne.

2. Ne glede na člen 5(7) Uredbe (ES) št. 1072/2009 se šteje, da je veljavnost potrdil za voznike, ki bi sicer že prenehala veljati ali bi sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev.

3. Kadar država članica meni, da podaljšanje licenc Skupnosti ali potrdil za voznike po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

4. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje licenc Skupnosti ali potrdil za voznike verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5. Kadar država članica ni bila in verjetno ne bo soočena s težavami, v katerih podaljšanje licenc Skupnosti ali potrdil za voznike med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ni izvedljivo zaradi izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ali je sprejela ustrezne nacionalne ukrepe za ublažitev teh težav, se ta država članica lahko odloči, da ne bo uporabila odstavkov 1 in 2, potem ko o tem najprej obvesti Komisijo. Komisija obvesti druge države članice in obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Podaljšanje rokov, določenih v Uredbi (ES) št. 1073/2009

1. Ne glede na člen 4(4) Uredbe (ES) št. 1073/2009 se šteje, da je veljavnost licenc Skupnosti, ki bi sicer že prenehale veljati ali bi sicer prenehale veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev. Overjene verodostojne kopije ostanejo ustrezno veljavne.

2. Ne glede na člen 8(3) Uredbe (ES) št. 1073/2009 organ, ki izda dovoljenje, odločitev o vlogi za pridobitev dovoljenja za opravljanje linijskih prevozov, ki jo prevoznik predloži med 12. decembrom 2019 in 31. avgustom 2020, sprejme v šestih mesecih od datuma predložitve vloge. Ne glede na člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1073/2009 pristojni organi držav članic, od katerih se je zahtevalo soglasje v zvezi s takimi vlogami v skladu z odstavkom 1 navedenega člena, organ, ki izda dovoljenje, o svoji odločitvi o vlogi obvestijo v treh mesecih. Kadar organ, ki izda dovoljenje, ne prejme odgovora v treh mesecih, se šteje, da organi, s katerimi so potekala posvetovanja, soglašajo, in organ, ki izda dovoljenje, lahko dovoljenje odobri. Podaljšanje roka na tri mesece za države članice, od katerih se je zahtevalo soglasje na podlagi člena 8(2) Uredbe (ES) št. 1073/2009, velja za vloge, ki so bile prejete po 27. marcu 2020.

3. Kadar država članica ugotovi, da podaljšanje licenc Skupnosti po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavka 1. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobji med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali med 12. decembrom 2019 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev ali na katero koli kombinacijo navedenega. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

4. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje licenc Skupnosti verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5. Kadar država članica ni bila in verjetno ne bo soočena s težavami, v katerih podaljšanje licenc Skupnosti med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ni izvedljivo zaradi izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ali je sprejela ustrezne nacionalne ukrepe za ublažitev teh težav, se ta država članica lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 1, potem ko o tem najprej obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice in obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi (EU) 2016/798

1. Ne glede na člen 10(13) Direktive (EU) 2016/798 se šteje, da so roki za podaljšanje enotnih varnostnih spričeval, ki bi se sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšani, ali so bili podaljšani, za obdobje šestih mesecev. Zadevna enotna varnostna spričevala ostanejo ustrezno veljavna.

2. Ne glede na člen 12(2) Direktive (EU) 2016/798 se šteje, da je veljavnost varnostnih pooblastil, ki bi v skladu z navedeno določbo sicer že prenehala veljati ali bi sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev.

3. Kadar država članica meni, da podaljšanje enotnih varnostnih spričeval, izdanih v skladu s členom 10(8) Direktive (EU) 2016/798, ali podaljšanje obdobja veljavnosti varnostnih pooblastil po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev iz odstavka 1 oziroma 2 ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

4. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje enotnih varnostnih spričeval ali podaljšanje obdobja veljavnosti varnostnih pooblastil verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 10

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 2004/49/ES

1. Ne glede na člen 10(5) Direktive 2004/49/ES se šteje, da so roki za podaljšanje varnostnih spričeval, ki bi se sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšani, ali so bili podaljšani, za obdobje šestih mesecev. Zadevna varnostna spričevala ostanejo ustrezno veljavna.

2. Ne glede na člen 11(2) Direktive 2004/49/ES se šteje, da so roki za podaljšanje varnostnih pooblastil, ki bi se sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšani, ali so bili podaljšani, za obdobje šestih mesecev. Zadevna varnostna pooblastila ostanejo ustrezno veljavna.

3. Kadar država članica meni, da podaljšanje varnostnih spričeval ali varnostnih pooblastil po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev, kot je določeno v odstavku 1 oziroma 2, ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

4. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, tako da se upošteva obdobje, v katerem podaljšanje varnostnih spričeval ali varnostnih pooblastil verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 2007/59/ES

1. Ne glede na člen 14(5) Direktive 2007/59/ES se šteje, da je veljavnost dovoljenj, ki bi sicer že prenehala veljati ali bi sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev od datuma prenehanja veljavnosti vsakega takega dovoljenja.

2. Ne glede na člen 16 Direktive 2007/59/ES ter prilogi II in VII k navedeni direktivi se šteje, da so roki za opravljanje rednih preverjanj, ki bi se v skladu z navedenimi določbami sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, v vsakem posameznem primeru podaljšani, ali so bili podaljšani, za obdobje šestih mesecev. Dovoljenja iz člena 14 in spričevala iz člena 15 navedene direktive ostanejo ustrezno veljavna.

3. Kadar država članica meni, da obnovitev dovoljenj ali opravljanje rednih preverjanj po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bosta izvedljiva zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev, določeno v odstavku 1 oziroma 2, ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

4. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem obnovitev dovoljenj ali opravljanje rednih preverjanj verjetno še vedno ne bosta izvedljiva, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5. Kadar država članica ni bila in verjetno ne bo soočena s težavami, v katerih obnovitev dovoljenj ali opravljanje rednih preverjanj med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ni izvedljivo zaradi izjemnih okoliščin, nastalih z izbruhom COVID-19, ali je sprejela ustrezne nacionalne ukrepe za ublažitev teh težav, se ta država članica lahko odloči, da ne bo uporabila odstavkov 1 in 2, potem ko o tem najprej obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice in obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 2012/34/EU

1. Ne glede na člen 23(2) Direktive 2012/34/EU se, kadar je licenčni organ predvidel redni pregled, šteje, da so roki za opravljanje rednega pregleda, ki bi se v skladu z navedenimi določbami sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšani, ali so bili podaljšani, za šest mesecev.

2. Ne glede na člen 24(3) Direktive 2012/34/EU se šteje, da je veljavnost začasnih licenc, ki bi sicer že prenehale veljati ali bi sicer prenehale veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev od datuma prenehanja veljavnosti, navedenega na vsaki začasni licenci.

3. Ne glede na člen 25(2) Direktive 2012/34/EU licenčni organ odločitev o prošnjah, predloženih med 12. januarjem 2020 in 31. avgustom 2020, sprejme najpozneje devet mesecev po predložitvi vseh ustreznih informacij, še posebej podatkov iz Priloge III k navedeni direktivi.

4. Kadar država članica meni, da izvedba rednega pregleda ali ukinitev začasnega odvzema licenc ali izdaja novih licenc v primeru, ko so bile licence pred tem preklicane, po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bosta izvedljivi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

5. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 4, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem ukinitev začasnega odvzema licenc ali izdaja novih licenc po predhodnem preklicu verjetno še vedno ne bosta izvedljivi, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Obravnavanje licenc prevoznikov v železniškem prometu na podlagi Direktive 2012/34/EU v primeru neizpolnjevanja zahtev po finančni sposobnosti

Ne glede na člen 24(1) Direktive 2012/34/EU, kadar licenčni organ na podlagi preverjanja iz navedene določbe, opravljenega v obdobju med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, ugotovi, da prevoznik v železniškem prometu ne more več izpolnjevati zahtev v zvezi s finančno sposobnostjo iz člena 20 navedene direktive, se lahko pred 31. avgustom 2020 odloči, da ne bo začasno odvzel ali preklical licence zadevnega prevoznika v železniškem prometu, pod pogojem, da ni ogrožena varnost in da obstaja realna možnost zadovoljive finančne obnove prevoznika v železniškem prometu v naslednjih šestih mesecih.

Člen 14

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 96/50/ES

1. Ne glede na člen 6(2) Direktive 96/50/ES se šteje, da so roki za opravljanje zdravniških pregledov, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšani, ali so bili podaljšani, za obdobje šestih mesecev. Potrdila o usposobljenosti za voditelja čolnov oseb, ki morajo opraviti zdravniške preglede iz člena 6(2) navedene direktive, ostanejo ustrezno veljavna.

2. Kadar država članica meni, da opravljanje zdravniških pregledov po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavka 1. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev, določeno v odstavku 1, ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

3. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 2, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje zdravniških pregledov verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi (EU) 2016/1629

1. Ne glede na člen 10 Direktive (EU) 2016/1629 se šteje, da je veljavnost spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki bi sicer že prenehala veljati ali bi sicer prenehala veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev.

2. Ne glede na člen 28 Direktive (EU) 2016/1629 se šteje, da je veljavnost dokumentov, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive in ki jih izdajo pristojni organi v državah članicah na podlagi Direktive 2006/87/ES pred 6. oktobrom 2018 ter ki bi v skladu z navedeno določbo sicer že prenehali veljati ali bi sicer prenehali veljati med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšana, ali je bila podaljšana, za obdobje šestih mesecev.

3. Kadar država članica meni, da obnovitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali dokumentov iz odstavka 2 po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljiva zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020 ali obdobje šestih mesecev, določeno v odstavku 1 oziroma 2, ali oboje. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

4. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij iz odstavka 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem obnovitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali dokumentov iz odstavka 2 verjetno še vedno ne bo izvedljiva, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Podaljšanje rokov, določenih v Uredbi (ES) št. 725/2004

1. Ne glede na člen 3(6) Uredbe (ES) št. 725/2004 se šteje, da so roki za opravljanje rednih pregledov ocen varnosti pristanišč, ki bi se v skladu z navedeno določbo sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, podaljšani, ali so bili podaljšani, do 30. novembra 2020.

2. Z odstopanjem od oddelka 13.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004, če urjenja v letu 2020 ne bi bilo mogoče opraviti ali se ne more opraviti v časovnih presledkih, določenih v navedeni uredbi, se opravi vsaj dvakrat v letu 2020 v časovnem presledku največ šest mesecev.

3. Ne glede na oddelka 13.7 in 18.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004 se šteje, da so 18-mesečni roki za opravljanje različnih vrst vaj, ki bi se v skladu z navedenimi določbami sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, v vsakem posameznem primeru podaljšani, ali so bili podaljšani, za šest mesecev, vendar v nobenem primeru ne dlje od 31. decembra 2020.

4. Za namene zahtev iz oddelkov 13.7 in 18.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004, na podlagi katerih je treba različne vrste vaj opraviti vsaj enkrat na koledarsko leto, se šteje, da so bile vaje, opravljene v letu 2021 v obdobju, ki ga zajema pooblastilo, izdano na podlagi odstavka 5 tega člena, opravljene tudi v letu 2020.

5. Kadar država članica meni, da opravljanje ocen varnosti pristanišč ali različnih vrst vaj iz oddelkov 13.7 in 18.6 dela B Priloge III k Uredbi (ES) št. 725/2004 po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij in rokov iz odstavkov 1 in 3, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, roke ali obdobje šestih mesecev, določeno v odstavkih 1 oziroma 3, ali na katero koli kombinacijo navedenega. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

6. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij in rokov iz odstavka 1 oziroma 3, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem opravljanje ocen varnosti pristanišč ali različnih vrst vaj verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17

Podaljšanje rokov, določenih v Direktivi 2005/65/ES

1. Ne glede na člen 10 Direktive 2005/65/ES se šteje, da so roki za izvedbo pregleda ocen varnosti v pristaniščih in varnostnih načrtov pristanišč, ki bi se v skladu z navedenim členom sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, v vsakem posameznem primeru podaljšani, ali so bili podaljšani, za šest mesecev, vendar v nobenem primeru ne dlje od 30. novembra 2020.

2. Ne glede na člen 7(7) Direktive 2005/65/ES in Prilogo III k navedeni direktivi se šteje, da so 18-mesečni roki za opravljanje urjenja, ki bi se v skladu z navedeno prilogo sicer že iztekli ali bi se sicer iztekli med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, v vsakem posameznem primeru podaljšani, ali so bili podaljšani, za šest mesecev, vendar v nobenem primeru ne dlje od 30. novembra 2020.

3. Za namene zahteve iz Priloge III k Direktivi 2005/65/ES, v skladu s katero je treba urjenja izvesti vsaj enkrat v koledarskem letu, se šteje, da so bila urjenja, izvedena v letu 2021 v obdobju, ki ga zajema pooblastilo, izdano na podlagi odstavka 4 tega člena, izvedena tudi v letu 2020.

4. Kadar država članica meni, da opravljanje pregleda ocen varnosti v pristaniščih ali varnostnih načrtov pristanišč ali opravljanje urjenja po 31. avgustu 2020 verjetno še vedno ne bo izvedljivo zaradi ukrepov, ki jih je sprejela za preprečitev ali zajezitev širjenja COVID-19, lahko predloži utemeljeno zahtevo za odobritev podaljšanja obdobij in rokov iz odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno. Ta zahteva se lahko nanaša na obdobje med 1. marcem 2020 in 31. avgustom 2020, roke ali obdobja šestih mesecev, določena v odstavku 1 oziroma 2, ali na katero koli kombinacijo navedenega. Komisiji se predloži do 1. avgusta 2020.

5. Kadar Komisija po zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 3, ugotovi, da so zahteve iz navedenega odstavka izpolnjene, sprejme odločitev, s katero zadevni državi članici odobri podaljšanje obdobij in rokov, določenih v odstavku 1 oziroma 2, kot je utemeljeno v vsakem posameznem primeru. Podaljšanje je omejeno, da se upošteva obdobje, v katerem pregled ocen varnosti v pristaniščih ali varnostnih načrtov pristanišč ali opravljanje urjenja verjetno še vedno ne bo izvedljivo, v nobenem primeru pa ni daljše od šestih mesecev.

Komisija navedeno odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. junija 2020.

Vendar pa se člen 3(4), člen 4(6), člen 5(5), člen 7(5), člen 8(5) in člen 11(5) uporabljajo od 28. maja 2020.

Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena ne vplivajo na retroaktivni učinek iz členov 2 do 17.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

A. METELKO-ZGOMBIĆ

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. maja 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. maja 2020.

(2) Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (UL L 226, 10.9.2003, str. 4).

(3) Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L 403, 30.12.2006, str. 18).

(4) Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).

(5) Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).

(6) Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

(7) Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

(8) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).

(9) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).

(10) Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L 300, 14.11.2009, str. 88).

(11) Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

(12) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

(13) Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L 315, 3.12.2007, str. 51).

(14) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).

(15) Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po notranjih vodnih poteh v Skupnosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 31).

(16) Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 118).

(17) Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, str. 1).

(18) Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (UL L 129, 29.4.2004, str. 6).

(19) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih (UL L 310, 25.11.2005, str. 28).

27.5.2020

Uradni list Evropske unije

L 165/31

SKLEP (EU) 2020/701 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. maja 2020

o zagotavljanju makrofinančne pomoči partnericam v okviru širitvene politike in sosedske politike v zvezi s pandemijo COVID-19

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 zelo negativno vpliva na gospodarsko in finančno stabilnost v regijah širitve in sosedstva. Partnerice se trenutno soočajo s šibkim plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se hitro poslabšuje, gospodarstvo pa pada v recesijo. Unija mora hitro in odločno ukrepati v podporo tem gospodarstvom. Zato ta sklep zajema deset partneric, in sicer Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo (*), Črno goro in Republiko Severno Makedonijo v regiji širitve; Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino v vzhodnem sosedstvu ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo in Republiko Tunizijo v južnem sosedstvu (v nadaljnjem besedilu: partnerice).

(2)

Nujnost pomoči je povezana s takojšnjo potrebo partneric po sredstvih poleg tistih, ki se bodo zagotovila prek drugih instrumentov Unije ter s strani mednarodnih finančnih institucij, držav članic in drugih dvostranskih donatorjev. To je potrebno, da se omogoči kratkoročni politični manevrski prostor, v katerem lahko organi partneric izvajajo ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic zaradi pandemije COVID-19.

(3)	Organi vsake partnerice in Mednarodni denarni sklad (MDS) so se že dogovorili o programu, ki bo podprt s kreditnim aranžmajem z MDS, oziroma naj bi se o takem programu kmalu dogovorili.

(4)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, ki je namenjena obravnavanju takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju skupaj z nepreventivnim kreditnim aranžmajem MDS, za katerega velja dogovorjen program gospodarskih reform. V okviru pandemije COVID-19 bi morala biti makrofinančna pomoč Unije na voljo tudi partnericam, ki prejemajo nujna sredstva MDS, ki se lahko zagotovijo brez predhodnih ukrepov in/ali pogojevanja, na primer prek instrumenta za hitro financiranje. Ta pomoč bi morala zato biti krajša, omejena na dve izplačili in podpirati izvajanje programa politike, ki vsebuje omejen sklop reformnih ukrepov.

(5)	Finančna podpora Unije partnericam je skladna s širitveno politiko in sosedsko politiko Unije.

(6)	Glede na to, da so partnerice pristopne ali predpristopne partnerice ali pa jih zajema evropska sosedska politika, so upravičene do makrofinančne pomoči Unije.

(7)

Glede na to, da bodo drastično povečane potrebe partneric po zunanjem financiranju predvidoma precej večje od sredstev, ki jih bodo zagotovili MDS in druge večstranske institucije, se makrofinančna pomoč Unije, ki se bo zagotovila partnericam, v trenutnih izjemnih okoliščinah šteje za ustrezen odziv na prošnje partneric za podporo pri gospodarski stabilizaciji. Program makrofinančne pomoči Unije bi z dopolnjevanjem virov iz kreditnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo.

(8)	Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja v zunanjem financiranju partneric, s čimer bi se podprl ponoven gospodarski in družbeni razvoj.

(9)

Znesek makrofinančne pomoči Unije temelji na predhodni oceni preostalih potreb vsake partnerice po zunanjem financiranju in upošteva njeno zmožnost, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo, in dodana vrednost vključenosti Unije na splošno.

(10)	Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije ter z ukrepi, sprejetimi v okviru teh področij in politik.

(11)	Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije glede partneric. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati pri usklajevanju in zagotavljanju doslednosti zunanje politike Unije.

(12)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost partneric vrednotam, ki jih delijo z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter njihovo zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(13)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da partnerice spoštujejo učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v partnericah ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne rasti in fiskalna konsolidacija. Komisija in ESZD bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.

(14)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z njeno makrofinančno pomočjo, bi morale partnerice sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufije, korupcije in vseh drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter boj proti tem pojavom. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala preglede, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti.

(15)	Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(16)	Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(17)	Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(18)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(19)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z organi partneric pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije vsaki partnerici bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju s Črno goro uporabljati svetovalni postopek, za sprejetje memoranduma o soglasju z drugimi partnericami, ki jih zajema ta sklep, in ustrezno s tem za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev te pomoči pa postopek pregleda.

(20)

Ker cilja tega sklepa, in sicer podpreti gospodarstva partneric, ki se trenutno soočajo s šibkim plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se hitro poslabšuje, gospodarstvo pa pada v recesijo kot posledica pandemije COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in s tem povezane gospodarske posledice, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(22)	Ta sklep bi moral nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Unija da na voljo makrofinančno pomoč (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) Republiki Albaniji, Bosni in Hercegovini, Gruziji, Hašemitski kraljevini Jordaniji, Kosovu, Republiki Moldaviji, Črni gori, Republiki Severni Makedoniji, Republiki Tuniziji in Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: partnerice) v višini največ 3 milijarde EUR, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo in obsežen načrt reform partneric. Pomoč pomaga pokriti nujne plačilnobilančne potrebe partneric, kot so opredeljene v programu, ki ga podpira MDS, in se da na voljo, kot sledi:

(a)	180 milijonov EUR za Republiko Albanijo;

(b)	250 milijonov EUR za Bosno in Hercegovino;

(c)	150 milijonov EUR za Gruzijo;

(d)	200 milijonov EUR za Hašemitsko kraljevino Jordanijo;

(e)	100 milijonov EUR za Kosovo;

(f)	100 milijonov EUR za Republiko Moldavijo;

(g)	60 milijonov EUR za Črno goro;

(h)	160 milijonov EUR za Republiko Severno Makedonijo;

(i)	600 milijonov EUR za Republiko Tunizijo;

(j)	1,2 milijarde EUR za Ukrajino.

2. Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se vsaki partnerici zagotovi v obliki posojil. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih ustanov in jih nato posodi partnerici. Zapadlost posojil v povprečju ne sme preseči 15 let.

3. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in partnerico. Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o razvoju dogodkov glede makrofinančne pomoči Unije, vključno v zvezi z izplačili, in tema institucijama pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4. Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje 12 mesecev z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

5. Če se finančne potrebe partnerice v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo glede na začetne napovedi, Komisija v skladu s členom 7(2) zmanjša znesek pomoči, pomoč začasno prekine ali ukine.

Člen 2

1. Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da partnerica spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2. Komisija in ESZD spremljata izpolnjevanje predpogoja, določenega v odstavku 1, v celotnem obdobju makrofinančne pomoči Unije.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (3).

Člen 3

1. Komisija se v skladu s členom 7(2) z organi vsake partnerice dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije. Ti pogoji gospodarske politike in finančni pogoji se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, morajo biti skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in programi strukturnih reform, ki jih partnerica izvaja ob podpori MDS.

2. Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v partnericah, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3. Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga skleneta Komisija in organi vsake partnerice posebej (v nadaljnjem besedilu: sporazum o posojilu).

4. Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike partnerice v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1. Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v dveh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju.

2. Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (4).

3. Komisija se odloči za izplačilo obrokov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	predpogoj, določen v členu 2;

(b)	trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju nepreventivnega kreditnega aranžmaja z MDS;

(c)	zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.

4. Kadar pogoji iz prvega pododstavka odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

5. Makrofinančna pomoč Unije se izplača centralni banki partnerice. V skladu z določbami, ki se dogovorijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1. Najemanje in dajanje posojil, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe rokov zapadlosti ali izpostavljena tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali drugemu poslovnemu tveganju.

2. Kadar okoliščine to dovoljujejo in če partnerica za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora biti ustrezna klavzula vključena tudi v pogoje za najemanje posojil.

3. Kadar okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če partnerica za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Posli refinanciranja ali prestrukturiranja se izvedejo v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne učinkujejo na podaljšanje zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4. Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije partnerica.

5. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi s posli iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

2. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3. Sporazum o posojilu vsebuje določbe, ki:

(a)

zagotavljajo, da partnerica redno preverja, da se je financiranje iz splošnega proračuna Unije uporabljalo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo vseh nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;

(b)

zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti z določitvijo posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (6) in (Euratom, ES) št. 2185/96 (7) ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), za tiste države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom pa v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (9). V ta namen ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izrecno pooblastilo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, vključno z digitalnimi forenzičnimi operacijami in razgovori;

(c)	izrecno pooblaščajo Komisijo ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;

(d)	izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e)	zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, kadar se ugotovi, da je partnerica v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v goljufijo ali korupcijo ali kakršno koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije, in

(f)	zagotavljajo, da vse stroške, ki jih ima Unija in se nanašajo na najemanje in dajanje posojil v skladu s tem sklepom, krije partnerica.

4. Komisija pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančne ureditve, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole partnerice, ki so relevantni za pomoč.

Člen 7

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se za makrofinančno pomoč Unije za Črno goro uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011, za makrofinančno pomoč Unije drugim partnericam, ki jih zajema ta sklep, pa člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V poročilu:

(a)	oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)	oceni gospodarske razmere in obete za partnerice ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politike iz člena 3(1);

(c)	navede povezavo med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati partneric ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2. Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 25. maja 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

A. METELKO-ZGOMBIĆ

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. maja 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. maja 2020.

(*) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(2) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(3) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(4) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(5) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(6) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(7) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(8) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(9) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 165

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 27. maj 2020

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2020/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti zaradi pandemije COVID-19 ( 1 )	1
	*	Uredba (EU) 2020/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/352, da se upravnemu organu pristanišča ali pristojnemu organu dovoli zagotavljanje prožnosti pri pobiranju pristojbin za pristaniško infrastrukturo v okviru izbruha COVID-19	7
	*	Uredba (EU) 2020/698 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o posebnih in začasnih ukrepih zaradi izbruha COVID-19 glede obnovitve ali podaljšanja nekaterih potrdil, spričeval, licenc, dovoljenj in pooblastil ter odloga nekaterih rednih preverjanj in rednih usposabljanj na nekaterih področjih prometne zakonodaje ( 1 )	10
	*	Uredba Sveta (EU) 2020/699 z dne 25. maja 2020 o začasnih ukrepih v zvezi s skupščinami evropskih družb (SE) in evropskih zadrug (SCE)	25
		DIREKTIVE
	*	Direktiva (EU) 2020/700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi direktiv (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798 glede podaljšanja obdobij za njun prenos ( 1 )	27
		SKLEPI
	*	Sklep (EU) 2020/701 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o zagotavljanju makrofinančne pomoči partnericam v okviru širitvene politike in sosedske politike v zvezi s pandemijo COVID-19	31

	II Nezakonodajni akti
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (EU) 2020/702 z dne 20. maja 2020 o dodatnem podaljšanju začasnega odstopanja od Poslovnika Sveta, uvedenega s Sklepom (EU) 2020/430 in podaljšanega s Sklepom (EU) 2020/556, zaradi težav pri potovanjih, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v Uniji	38


	(1) Besedilo velja za EGP.