ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 149

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 63
12. maj 2020


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/635 z dne 12. maja 2020 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Podpiwek kujawski (ZGO))

1

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/636 z dne 8. maja 2020 o spremembi Odločbe 2008/477/ES glede posodobitve ustreznih tehničnih pogojev za frekvenčni pas 2 500–2 690 MHz (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 2831)  ( 1 )

3

 

*

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/637 z dne 27. aprila 2020 o postopkih akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura in elementov eura (ECB/2020/24) (prenovitev)

12

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

12.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/635

z dne 12. maja 2020

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Podpiwek kujawski“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Poljske za registracijo imena „Podpiwek kujawski“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Podpiwek kujawski“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Podpiwek kujawski“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. maja 2020

Za Komisijo

V imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 431, 23.12.2019, str. 37.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).


SKLEPI

12.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/3


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/636

z dne 8. maja 2020

o spremembi Odločbe 2008/477/ES glede posodobitve ustreznih tehničnih pogojev za frekvenčni pas 2 500–2 690 MHz

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 2831)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Odločbo Komisije 2008/477/ES (2) so bili usklajeni tehnični pogoji za uporabo frekvenčnega pasu 2 500–2 690 MHz (v nadaljnjem besedilu: frekvenčni pas 2,6 GHz) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v Uniji, zlasti v zvezi z brezžičnimi širokopasovnimi storitvami za končne uporabnike.

(2)

V skladu s členom 6(3) Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) morajo države članice ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev pomagati, da redno nadgrajujejo svoja omrežja z najnovejšo in najučinkovitejšo tehnologijo, da bi v skladu z načeloma storitvene in tehnološke nevtralnosti ustvarili svoje dividende spektra.

(3)

Sporočilo Komisije Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (4) določa nove cilje povezljivosti za Unijo, ki jih je treba doseči s širšo uvedbo in uporabo zelo visoko zmogljivih omrežij. Zato je v sporočilu Komisije „Akcijski načrt za 5G v Evropi“ (5) ugotovljena potreba po ukrepanju na ravni Unije, vključno z določitvijo in uskladitvijo spektra za 5G na podlagi mnenja skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra, da se uresniči neprekinjena pokritosti 5G v vseh mestnih območjih in na glavnih prizemnih prometnih poteh do leta 2025.

(4)

V dveh mnenjih o strateškem načrtu za 5G za Evropo (16. novembra 2016 (6) in 30. januarja 2019 (7)) je skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra ugotovila, da je treba zagotoviti, da so tehnični in regulativni pogoji za vse pasove, ki so že usklajeni za mobilna omrežja, primerni za uporabo 5G. Eden od takih pasov je frekvenčni pas 2,6 GHz, ki se v Uniji trenutno uporablja predvsem za četrto generacijo brezžičnih širokopasovnih sistemov (tj. Long Term Evolution, LTE).

(5)

Komisija je 12. julija 2018 v skladu s členom 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES podelila mandat Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT), da pregleda usklajene tehnične pogoje za nekatere usklajene frekvenčne pasove na ravni EU, vključno s frekvenčnim pasom 2,6 GHz, in razvije najmanj omejevalne usklajene tehnične pogoje, ki so primerni za prizemne brezžične sisteme naslednje generacije (5G).

(6)

CEPT je 5. julija 2019 izdala poročilo (poročilo CEPT št. 72), v katerem je v okviru uvedbe prizemnih brezžičnih sistemov naslednje generacije (5G) v frekvenčnem pasu 2,6 GHz med drugim pregledala tehnične pogoje, usklajene na ravni EU, za ta pas, ki temeljijo na konceptu maske robov spektralnega bloka (BEM). V poročilu so določeni zlasti usklajeni tehnični pogoji za neaktivne in aktivne antenske sisteme, ki se uporabljajo v sistemih, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (WBB-ECS) s sinhroniziranim in nesinhroniziranim obratovanjem. V poročilu je predviden tudi soobstoj aktivnih in neaktivnih antenskih sistemov WBB-ECS na podlagi frekvenčnega (FDD) in časovnega dupleksa (TDD) znotraj pasu. Obravnava tudi soobstoj WBB ECS znotraj pasu in odnos do drugih storitev v sosednjih frekvenčnih pasovih.

(7)

CEPT v poročilu št. 72 navaja zelo omejeno neparno uporabo (bodisi v načinu TDD ali z dodatno navzdolnjo povezavo) zunaj podpasu 2 570–2 620 MHz, pri čemer poudarja, da bi bilo treba tako uporabo zaradi tveganja motenja ob nacionalnih mejah nadalje uskladiti in koordinirati na ravni EU. Da bi to tveganje odpravili, bi se bilo treba izogniti prožnosti neparne uporabe zunaj navedenega podpasu, kot določa usklajena ureditev kanala za frekvenčni pas 2,6 GHz. Države članice lahko izberejo sinhronizirano, polsinhronizirano ali nesinhronizirano obratovanje omrežja v načinu TDD v podpasu 2 570–2 620 MHz in zagotovijo učinkovito uporabo spektra, pri čemer upoštevajo poročili Odbora za elektronske komunikacije (ECC) št. 296 (8) in 308 (9) o sinhronizaciji.

(8)

Ugotovitve iz poročila CEPT št. 72 bi bilo treba upoštevati po vsej Uniji, države članice pa bi jih morale začeti izvajati takoj razen v ustrezno utemeljenih primerih. To bo spodbujalo razpoložljivost in uporabo frekvenčnega pasu 2,6 GHz za uporabo 5G ob hkratnem spoštovanju načel tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev.

(9)

V tem sklepu se „določiti frekvenčni pas 2,6 GHz in zagotoviti njegovo razpoložljivost“ smiselno nanaša na naslednje korake: (i) prilagoditev nacionalnega pravnega okvira za razporeditev frekvenc z vključitvijo nameravane uporabe tega pasu pod usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa, (ii) začetek izvajanja vseh potrebnih ukrepov, da se v potrebnem obsegu zagotovi soobstoj z obstoječo uporabo tega pasu, ter (iii) začetek izvajanja ustreznih ukrepov, podprtih z zastavitvijo posvetovanja z deležniki, kadar je to ustrezno, da se omogoči uporaba tega pasu po veljavnem pravnem okviru na ravni Unije, vključno z usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa.

(10)

V izogib škodljivemu motenju ter za izboljšanje učinkovitosti spektra in zmanjšanje razdrobljenosti pri njegovi uporabi bi lahko bili potrebni čezmejni sporazumi med državami članicami in državami nečlanicami za zagotovitev izvajanja parametrov iz tega sklepa v državah članicah.

(11)

Odločbo št. 2008/477/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 2008/477/ES se spremeni:

(1)

v členu 2 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Države članice v skladu s parametri iz Priloge k temu sklepu neizključno določijo frekvenčni pas 2 500–2 690 MHz za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, in omogočijo njegovo razpoložljivost.

2.   Države članice, ki izvajajo obratovanje v načinu časovnega dupleksa ali „samo navzdolnje povezave“ za uporabo zunaj podpasu 2 570–2 620 MHz na datum začetka učinkovanja tega sklepa, lahko v skladu s členom 4(5) Odločbe št. 676/2002/ES zaprosijo za prehodno obdobje za izvajanje tega sklepa.“;

(2)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu;

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

Člen 3

Države članice poročajo Komisiji o izvajanju tega sklepa do 30. aprila 2021.“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 8. maja 2020

Za Komisijo

Thierry BRETON

Član Komisije


(1)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(2)  Odločba Komisije 2008/477/ES z dne 13. junija 2008 o uskladitvi frekvenčnega pasu 2 500 MHz–2 690 Mhz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (UL L 163, 24.6.2008, str. 37).

(3)  Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“, (COM(2016) 587 final.)

(5)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt za 5G v Evropi“, (COM(2016) 588 final).

(6)  Dokument RSPG16–032 final z dne 9. novembra 2016Strateški načrtu za prehod na 5G za Evropo: mnenje o s spektrom povezanih vidikih brezžičnih sistemov naslednje generacije (5G) (prvo mnenje o 5G skupine za politiko radijskega spektra).

(7)  Dokument RSPG19-007 final z dne 30. januarja 2019Strateški načrt za prehod na 5G v Evropi: mnenje o izzivih pri uvedbi omrežij 5G (tretje mnenje o 5G skupine za politiko radijskega spektra).

(8)  Poročilo ECC št. 296 z dne 8. marca 2019, National synchronization regulatory framework options in 3 400–3 800 MHz: a toolbox for coexistence of MFCNs in synchronised, unsynchronised and semi-synchronised operation in 3 400-3 800 MHz (Možnosti regulativnega okvira za nacionalno sinhronizacijo v pasu 3 400–3 800 MHz: sklop orodij za soobstoj MFCN pri sinhroniziranem, nesinhroniziranem in polsinhroniziranem obratovanju v pasu 3 400–3 800 MHz).

(9)  Poročilo ECC št. 308 z dne 6. marca 2020, Analysis of the suitability and update of the regulatory technical conditions for 5G MFCN and AAS operation in the 2 500-2 690 MHz frequency band (Analiza primernosti in posodobitev regulativnih tehničnih pogojev za 5G MFCN in obratovanje aktivnih antenskih sistemov v frekvenčnem pasu 2 500–2 690 MHz).


PRILOGA

„PRILOGA

PARAMETRI IZ ČLENA 2

A.   OPREDELITEV POJMOV

Aktivni antenski sistemi pomenijo bazno postajo in antenski sistem, pri katerih se amplituda in/ali faza med antenami nenehno prilagajata, kar privede do antenskega vzorca, ki se spreminja glede na kratkoročne spremembe v radijskem okolju. To ne zajema oblikovanja dolgoročnega signala, kot je konstantni električni navzdolnji nagib (downtilt). V baznih postajah aktivnih antenskih sistemov je antenski sistem integriran kot del sistema bazne postaje ali izdelka.

Neaktivni antenski sistemi pomenijo bazno postajo in antenski sistem, ki zagotavlja enega ali več antenskih priključkov, ki so povezani z eno ali več ločeno zasnovanimi pasivnimi elementi antene za oddajanje radijskih valov. Amplituda in faza signalov antenskim elementom se ne prilagajata nenehno kratkoročnim spremembam v radijskem okolju.

Sinhronizirano obratovanje pomeni obratovanje dveh ali več različnih omrežij v načinu časovnega dupleksa (v nadaljnjem besedilu: TDD), pri katerem ne pride do sočasnega oddajanja navzgor in navzdol, tj. v katerem koli trenutku vsa omrežja oddajajo bodisi navzgor bodisi navzdol. Za to je potrebna uskladitev vseh oddajanj navzgor in navzdol za vsa omrežja TDD ter sinhronizacija začetka okvira po vseh omrežjih.

Nesinhronizirano obratovanje pomeni obratovanje dveh ali več različnih omrežij TDD, pri katerem v katerem koli trenutku vsaj eno omrežje oddaja navzdol in vsaj eno navzgor. Do tega lahko pride, če omrežja TDD ne uskladijo vseh oddajanj navzdol in navzgor ali se ne sinhronizirajo na začetku okvira.

Delno sinhronizirano obratovanje pomeni obratovanje dveh ali več različnih omrežij TDD, pri katerem je del okvira skladen s sinhroniziranim obratovanjem, preostali del pa z nesinhroniziranim obratovanjem. Za takšno obratovanje je treba sprejeti strukturo okvira za vsa vključena omrežja TDD, vključno s časovnimi režami, pri katerih smer navzgor/navzdol ni določena, in sinhronizirati začetek okvira po vseh omrežjih.

Ekvivalentna izotropna sevana moč (EIRP) pomeni zmnožek moči za anteno in antenskega dobitka v določeno smer glede na izotropno anteno (absolutni ali izotropni dobitek).

Celotna sevana moč (TRP) pomeni merilo, koliko moči seva sestavljena antena. Ustreza skupni dovedeni moči v sistem antenskega niza, zmanjšani za vse izgube v sistemu antenskega niza. Pomeni integral moči, ki se oddaja v različne smeri na celotnem območju sevanja, kot je prikazano v enačbi:

Image 1

pri čemer je P (θ,φ) moč, sevana iz sistema antenskega niza v smeri (θ,φ) in izračunana po enačbi:

Image 2

pri čemer je PTx moč (izmerjena v vatih), ki se dovede v sistem antenskega niza, g (θ,φ) pa dobitek sistema antenskega niza v smeri (θ,φ).

B.   SPLOŠNI PARAMETRI

(1)

Dodeljeni bloki so večkratniki 5,0 MHz.

(2)

V frekvenčnem pasu 2 500–2 690 MHz je dupleksni razmik za delovanje frekvenčnega dupleksa 120 MHz, pri čemer terminalna postaja (navzdolnja povezava) oddaja v spodnjem delu pasu, ki se začne pri 2 500 MHz in konča pri 2 570 MHz, in bazna postaja (navzdolnja povezava) oddaja v zgornjem delu pasu, ki se začne pri 2 620 MHz in konča pri 2 690 MHz.

(3)

Frekvenčni podpas 2 570–2 620 MHz se uporablja za način časovnega dupleksa ali prenos bazne postaje (‚samo navzdolnja povezava‘). Vsak varovalni pas, ki je potreben za zagotavljanje združljivosti uporabe frekvenc na mejah 2 570 MHz ali 2 620 MHz, se določi na nacionalni osnovi in sprejme v frekvenčnem podpasu 2 570–2 620 MHz.

C.   TEHNIČNI POGOJI ZA BAZNE POSTAJE – MASKA ROBOV SPEKTRALNEGA BLOKA

Naslednji tehnični parametri za bazne postaje, t. i. maske robov spektralnega bloka, so bistveni sestavni del pogojev, potrebnih za zagotovitev soobstoja sosednjih omrežij, ko niso sklenjeni dvostranski ali večstranski sporazumi med operaterji takšnih sosednjih omrežij. Če se vsi udeleženi operaterji takih omrežij tako dogovorijo, se lahko uporabijo tudi manj strogi tehnični parametri, če ti operaterji še naprej izpolnjujejo tehnične pogoje, ki se uporabljajo za zaščito drugih storitev, aplikacij ali omrežij, in obveznosti, ki izhajajo iz čezmejnega usklajevanja.

Maska robov spektralnega bloka (v nadaljnjem besedilu: BEM) je sestavljena iz več elementov, navedenih v tabeli 1. Omejitev moči znotraj bloka se uporablja za blok, ki je dodeljen operaterju. Omejitev moči osnove, zasnovane za zaščito spektra drugih operaterjev v frekvenčnem pasu 2,6 GHz, in omejitev moči v prehodnem območju, ki omogoča padec odziva filtra od vrednosti znotraj bloka do omejitve moči osnove, sta elementa moči zunaj bloka.

Omejitve moči se zagotovijo ločeno za neaktivne in aktivne antenske sisteme. Za neaktivne antenske sisteme se omejitve moči uporabljajo za srednjo ekvivalentno izotropno sevano moč (EIRP). Za aktivne antenske sisteme se omejitve moči uporabljajo za srednjo TRP (1). Srednja vrednost EIRP ali TRP se izračuna kot povprečje časovnega intervala in pasovne širine merilne frekvence. Kar zadeva čas, se srednji EIRP ali TRP izračuna kot povprečje aktivnih deležev signalnih rafalov in ustreza eni sami nastavitvi nadzora moči. Kar zadeva frekvence, se srednja EIRP ali TRP določi na podlagi pasovne širine merilne frekvence, kot je navedena v spodnjih tabelah 2 do 8 (2). Na splošno in če ni določeno drugače, omejitve moči BEM ustrezajo skupni sevani moči posamezne naprave, vključno z vsemi oddajnimi antenami, razen pri osnovnih in prehodnih zahtevah za bazne postaje z neaktivnimi antenskimi sistemi, ki so določene za posamezno anteno.

Dodatna omejitev osnove za bazne postaje aktivnih antenskih sistemov je omejitev moči zunaj bloka, ki se lahko uporablja za zmanjšanje potrebnega območja usklajevanja s postajami za radioastronomsko storitev (RAS) in za zaščito RAS v sosednjem frekvenčnem pasu 2 690–2 700 MHz na posebnih geografskih območjih.

Ukrepi, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, kot so omejitve PFD, za zaščito različnih vrst radarjev, ki obratujejo nad 2 700 MHz, bi se uporabljali še naprej, vendar pa bi bilo lahko za operaterje bolj zapleteno upoštevati omejitev PFD, saj aktivnih antenskih sistemov ni mogoče opremiti z dodatnimi zunanjimi filtri.

Pri opremi, ki obratuje v tem pasu, se lahko uporabljajo tudi omejitve EIRP in TRP, ki niso določene v nadaljevanju, če se uporabljajo ustrezne tehnike za ublažitev motenj, ki so v skladu z Direktivo 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) in zagotavljajo najmanj enakovredno stopnjo zaščite kot bistvene zahteve iz navedene direktive.

Image 3

Pojasnila k sliki

Omejitev, ki se uporablja za BEM, je vedno tista, ki je tik nad zadevno številko (tj. 1 do 5).

Tabela 1

Opredelitev elementov BEM

Element BEM

Opredelitev

Znotraj bloka

Nanaša se na blok, za katerega je opredeljena BEM.

Osnova

Spekter znotraj 2 500–2 690 MHz, ki se uporablja za WBB ECS, razen blokov, dodeljenih operaterju, in pripadajočih prehodnih območij.

Prehodno območje

Spekter od 0 do 5,0 MHz pod in od 0 do 5,0 MHz nad blokom, dodeljenim operaterju. Prehodna območja se ne uporabljajo za bloke TDD, dodeljene drugim operaterjem, razen če so omrežja sinhronizirana. Prehodna območja se ne uporabljajo pod 2 500 MHz ali nad 2 690 MHz.

Dodatna osnova

Spekter med 2 690 –2 700 MHz

Za soobstoj geografsko sosednjih omrežij, ki uporabljajo tudi sosednje frekvenčne bloke v frekvenčnem pasu 2,6 GHz, bodo morda potrebni posebni ukrepi za ublažitev radijskih motenj. Običajno bi bilo treba za dve sosednji nesinhronizirani omrežji TDD ali omrežje TDD, ki meji na omrežje FDD, uporabljati frekvenčni razmik najmanj 5 MHz. Tak razmik bi bilo treba izvesti bodisi tako, da blok 5 MHz ostane neuporabljen kot varovalni blok ali da se tak blok 5 MHz uporablja z bolj omejevalnimi parametri BEM (omejen spektrski blok). Vsaka uporaba 5 MHz-nega varovalnega bloka bi povečala tveganje motenj.

Da se doseže soobstoj sosednjih omrežij FDD in TDD, bi bilo treba uvesti omejen spektrski blok 2 570–2 575 MHz (razen za obratovanje TDD samo navzgor v tem bloku) za vse sosednje konfiguracije (i) FDD za aktivne antenske sisteme do TDD za neaktivne antenske sisteme in (ii) FDD za neaktivne antenske sisteme do TDD za aktivne antenske sisteme. Poleg tega bi lahko frekvenčni blok 2 615–2 620 MHz, ki je tik ob navzdolnji povezavi FDD, utrpel povečano tveganje motenja zaradi emisij iz navzdolnje povezave FDD.

BEM se za spektrski blok, ki ni omejen spektrski blok, sestavi z združitvijo tabel 2, 3 in 4 tako, da je omejitev za vsako frekvenco določena z višjo vrednostjo od osnovnih zahtev in zahtev, specifičnih za bloke.

BEM se za omejen spektrski blok sestavi z združitvijo tabel 3 in 5 tako, da je omejitev za vsako frekvenco določena z višjo vrednostjo od omejitev osnove in omejitev moči znotraj bloka.

Poleg tega lahko v primeru baznih postaj z omejitvami glede namestitve antene, tj. kadar so antene bazne postaje nameščene v zaprtih prostorih ali kadar višina antene ne presega določene višine, država članica na nacionalni podlagi uporabi alternativne omejitve moči BEM. V teh primerih je BEM za omejen spektrski blok za neaktivne antenske sisteme lahko v skladu s tabelo 6, če se nahaja na geografskih mejah z drugo državo članico, če se uporablja tabela 3 in je tabela 5 še naprej veljavna po vsej državi. Za aktivne antenske sisteme z omejitvami glede namestitve antene so lahko v posameznih primerih potrebni alternativni nacionalni ukrepi v primerjavi s tabelo 3 ali tabelo 5.

Tabela 2

Omejitev moči znotraj bloka za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov in aktivnih antenskih sistemov

Element BEM

Omejitev EIRP za neaktivne antenske sisteme

Omejitev TRP za aktivne antenske sisteme

Znotraj bloka

Ni obvezno.

Če zgornjo omejitev določi država članica, se lahko uporabi vrednost med 61 dBm/5 MHz in 68 dBm/5 MHz na anteno.

Ni obvezno.

Če zgornjo omejitev določi država članica, se lahko uporabi vrednost med 53 dBm/5 MHz in 60 dBm/5 MHz na celico (*1).


Tabela 3

Omejitev moči osnove za bazne postaje neaktivnih in aktivnih antenskih sistemov

Element BEM

Frekvenčno območje

Najvišja srednja omejitev EIRP za neaktivne antenske sisteme na anteno

Najvišja srednja omejitev TRP za aktivne antenske sisteme na celico  (*2)

Osnova

Navzdolnja povezava FDD

Bloki TDD, ki se sinhronizirajo z zadevnim blokom TDD.

Bloki TDD, ki se uporabljajo za samo navzdolnjo povezavo. (*3)

Območje 2 615–2 620 MHz

+ 4 dBm/MHz

+ 5 dBm/MHz  (*4)

Frekvence v frekvenčnem pasu 2 500–2 690 MHz, ki niso zajete v opredelitvi iz zgornje vrstice.

– 45 dBm/MHz

– 52 dBm/MHz

Pojasnilo k tabeli 3

Tako omejitve EIRP kot TRP se nanašajo na pasovno širino 1 Mhz.

Tabela 4

Omejitev moči za prehodna območja za bazne postaje neaktivnih in aktivnih antenskih sistemov

Element BEM

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP za neaktivne antenske sisteme na anteno

Najvišja srednja TRP za aktivne antenske sisteme na celico (*5)

Prehodno območje

–5,0 do 0 MHz odmika od spodnjega roba bloka ali 0 do +5,0 MHz odmika od zgornjega roba bloka.

+ 16 dBm/5 MHz  (*6)

+ 16 dBm/5 MHz  (*6)


Tabela 5

Omejitev moči znotraj bloka za bazne postaje neaktivnih in aktivnih antenskih sistemov za omejeni blok

Element BEM

Frekvenčno območje

Omejitev EIRP za neaktivne antenske sisteme na anteno

Omejitev TRP za aktivne antenske sisteme na celico (*7)

Znotraj bloka

Omejen spektrski blok

+ 25 dBm/5 MHz

+ 22 dBm/5 MHz  (*8)


Tabela 6

Omejitve moči za omejeni blok za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov z dodatnimi omejitvami glede namestitve anten

Element BEM

Frekvenčno območje

Najvišja srednja omejitev EIRP

Osnova

Spodnji rob pasu 2 500 MHz do –5,0 MHz odmika od spodnjega roba bloka ali +5,0 MHz odmika od zgornjega roba bloka do zgornjega roba pasu 2 690 MHz.

– 22 dBm/MHz

Prehodno območje

–5,0 do 0 MHz odmika od spodnjega roba bloka ali 0 do +5,0 MHz odmika od zgornjega roba bloka.

– 6 dBm/5 MHz


Tabela 7

Dodatna omejitev moči osnove za bazne postaje aktivnih antenskih sistemov FDD v zvezi z radioastronomsko storitvijo

Element BEM

Frekvenčno območje

Primer

Omejitev moči TRP na celico

Dodatna osnova

2 690–2 700 MHz

A

3 dBm/10 MHz

B

Ni relevantno.

Primer A:

S to omejitvijo se zmanjša območje usklajevanja v zvezi s postajami za radioastronomsko storitev.

Primer B:

Kadar zadevna država članica meni, da dodatna osnova ni potrebna (npr. kadar ni bližnje postaje za radioastronomsko storitev ali se ne zahteva območje usklajevanja).

Pojasnilo k tabeli 7

Te omejitve moči se lahko uporabljajo za zmanjšanje velikosti območja usklajevanja, kadar se radioastronomska storitev nahaja na posebnih geografskih območjih. Odvisno od velikosti potrebnega območja usklajevanja za zaščito postaje za radioastronomsko storitev je lahko prav tako potrebno čezmejno usklajevanje. Za zaščito postaj za radioastronomsko storitev so lahko na nacionalni ravni potrebni dodatni ukrepi.

D.   TEHNIČNI POGOJI ZA TERMINALNE POSTAJE

Tabela 8

Omejitve moči znotraj bloka za terminalne postaje

Element BEM

Najvišja srednja omejitev EIRP (vključno z razponom avtomatičnega krmiljenja oddajne moči – ATPC)

Najvišja srednja omejitev TRP (vključno z razponom avtomatičnega krmiljenja oddajne moči – ATPC)

Znotraj bloka

+ 35 dBm/5 MHz

+ 31 dBm/5 MHz

Opomba:

EIRP bi bilo treba uporabljati za fiksne ali instalirane terminalne postaje, TRP pa za mobilne ali nomadske terminalne postaje.


(1)  TRP je merilo za dejansko moč sevanja antene. Za izotropne antene sta EIRP in TRP enaka.

(2)  Dejanska merilna pasovna širina merilne opreme, uporabljene za preskušanje skladnosti, je lahko manjša od merilne pasovne širine, navedene v navedenih tabelah.

(3)  Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).

(*1)  Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor.

(*2)  Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor.

(*3)  Uvedba FDD za aktivne antenske sisteme ne vpliva na pogoj uporabe samo navzdolnje povezave za neaktivne ali aktivne antenske sisteme.

(*4)  Kadar se uporablja za zaščito spektra, ki se uporablja za oddajanje navzdol, ta omejitev osnove temelji na predpostavki, da emisije izvirajo iz makro bazne postaje. Upoštevati bi bilo treba, da se maloobmočne brezžične dostopovne točke (male celice) lahko uvedejo na nižji višini in zato bližje terminalnim postajam, zaradi česar so lahko ravni motenja višje, če se uporabljajo navedene omejitve moči.

(*5)  Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor.

(*6)  Ta omejitev temelji na predpostavki, da emisije izvirajo z makro postaje. Upoštevati bi bilo treba, da se maloobmočne brezžične dostopovne točke (male celice) lahko uvedejo na nižji višini in zato bližje terminalnim postajam, zaradi česar so lahko ravni motenja višje, če se uporablja ta omejitev moči. V takih primerih lahko države članice določijo nižjo omejitev na nacionalni ravni.

(*7)  Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor.

(*8)  Upošteva se, da po nekaterih scenarijih uvedbe ta omejitev morda ne zagotavlja nemotenega obratovanja navzgor v sosednjih kanalih, čeprav bi se to običajno ublažilo z izgubo pri penetraciji v zgradbo in/ali razliko v višini antene. Na nacionalni ravni se lahko uporabljajo tudi druge metode za ublažitev motenja.


12.5.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/12


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/637

z dne 27. aprila 2020

o postopkih akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura in elementov eura (ECB/2020/24)

(prenovitev)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 128(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1, člena 16 in člena 34.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (1) in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2013/54 (2) je bil večkrat bistveno spremenjen (3). Ker so potrebne dodatne spremembe, je treba Sklep ECB/2013/54 zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Glede na izkušnje, ki jih je Evropska centralna banka (ECB) pridobila z uporabo Sklepa ECB/2013/54, bi bilo treba sistem akreditiranja poenostaviti tako, da se odpravi faza ocenjevanja za podelitev začasne akreditacije in vzpostavi enofazni postopek ocenjevanja.

(3)

Za ECB je bistvenega pomena etično poslovanje akreditiranih izdelovalcev in njihovih obvladujočih subjektov, ki morajo svoje poslovne dejavnosti opravljati v skladu z najvišjimi standardi poklicne etike. Zato bi etično poslovanje moralo biti sestavni del zahtev za akreditacijo, in sicer dodatno k varnostnim zahtevam in zahtevam glede kakovosti, varstva okolja ter zdravja in varnosti.

(4)

Varnostne zahteve so tudi sestavni del zahtev za akreditacijo. Iz razlogov pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba preglede in posebna varnostna preverjanja nacionalnih centralnih bank, ki se nanašajo na varnostne zahteve, vključiti v poseben sklep in jih izločiti iz tega sklepa.

(5)

Zahteve glede varstva okolja ter zdravja in varnosti so tudi sestavni del zahtev za akreditacijo. Iz razlogov pravne varnosti in javnosti bi bilo treba zahtevo, da akreditirane tiskarne izvedejo analizo kemijskih snovi in elementov dokončanih eurobankovcev ter poročajo ECB o rezultatih te analize, vključiti v poseben sklep in jo izločiti iz tega sklepa.

(6)

Zato je treba Sklep ECB/2013/54 razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom. Za zagotovitev nemotenega prehoda s prejšnjih postopkov akreditiranja na postopke v skladu s tem sklepom bi bilo treba določiti dvanajstmesečno prehodno obdobje. V zvezi z novimi določbami o etičnem poslovanju bi bilo treba določiti tridesetmesečno prehodno obdobje. To bo akreditiranim izdelovalcem omogočilo, da sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za uskladitev z ustreznimi zahtevami za akreditacijo in obveznostmi po tem sklepu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

(1)

„priprava za tisk“ pomeni pretvorbo osnovne oblikovne podobe eurobankovcev v postavitev, ločitev barv, črtni vzorec in tiskarske plošče ter pripravo postavitev in prototipov za sestavine, ki se predlagajo s temi osnovnimi oblikovnimi podobami;

(2)

„izdelovalec“ pomeni pravni subjekt, ki ima lahko zmožnosti za opravljanje dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura, razen pravnih subjektov, ki so udeleženi samo pri prevozu ali uničenju zaščitenih elementov eura;

(3)

„dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura“ pomeni: pripravo za tisk, proizvodnjo, obdelavo, uničenje, shranjevanje, analiziranje, interno gibanje zaščitenih elementov eura znotraj mesta izdelave ali prevoz zaščitenih elementov eura;

(4)

„dejavnost v zvezi z elementi eura“ pomeni proizvodnjo elementov eura;

(5)

„mesto izdelave“ pomeni prostore, ki jih uporablja ali jih lahko uporablja izdelovalec za opravljanje dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura;

(6)

„zaščiteni element eura“ pomeni: (a) dokončani eurobankovec, (b) delno natisnjeni eurobankovec, (c) dokončani papir za eurobankovce, (d) delno dokončani papir za eurobankovce, (e) varnostno barvo, ki se uporablja za proizvodnjo eurobankovcev ali papirja za eurobankovce, (f) nit in folijo, ki se uporabljata za proizvodnjo papirja za eurobankovce, (g) varnostni pigment, (h) varnostni senzor, (i) eurobankovec, ki je v razvoju zaradi nadomestitve eurobankovcev v obtoku ali je vzet iz obtoka, ali (j) katero koli sestavino ali s tem povezano informacijo, ki jo posebej določi ECB, pri čemer je za vse potrebna varnostna zaščita, ker bi bila v primeru izgube, tatvine ali nepooblaščene objave lahko povzročena škoda za celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva;

(7)

„element eura“ pomeni: (a) dokončani eurobankovec, (b) delno natisnjeni eurobankovec, (c) dokončani papir za eurobankovce, (d) delno dokončani papir za eurobankovce, (e) barvo, ki se uporablja za proizvodnjo eurobankovcev ali papirja za eurobankovce, ali (f) nit in folijo, ki se uporabljata za proizvodnjo papirja za eurobankovce;

(8)

„akreditacija“ pomeni dovoljenje, ki se na podlagi odločitve ECB podeli izdelovalcu za opravljanje dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura na določenem mestu izdelave;

(9)

„akreditirani izdelovalec“ pomeni izdelovalca, ki je pridobil akreditacijo v skladu s tem sklepom;

(10)

„nacionalna centralna banka“ (NCB) pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(11)

„pristojna nacionalna centralna banka (NCB)“ pomeni NCB, ki je dala naročilo za proizvodnjo eurobankovcev;

(12)

„zahteva za akreditacijo“ pomeni katero koli varnostno zahtevo, zahtevo glede kakovosti, varstva okolja ter zdravja in varnosti, katero koli etično zahtevo ali zahtevo glede lokacije in katero koli drugo obveznost, določeno v tem sklepu ali katerem koli drugem povezanem pravnem instrumentu, izpolnjevanje katere zahteva ECB, da lahko izdelovalec opravlja dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura;

(13)

„zaupna informacija ECB“ pomeni vse zahteve za akreditacijo, kateri koli s tem povezani zapis, ne glede na njegov način hrambe, ali katero koli informacijo, ki vsebuje zaščiteno tehnično in/ali poslovno informacijo, ki ji je dodeljena oznaka zaupnosti „ECB-Confidential”;

(14)

„postopek akreditiranja“ pomeni postopek, v katerem se oceni, ali izdelovalci izpolnjujejo zahteve za akreditacijo, določene v tem sklepu, in ki se izvaja, ko izdelovalci vložijo prošnjo za podelitev akreditacije in ko imajo akreditacijo, ter lahko v primeru neizpolnjevanja teh zahtev vodi do sankcij, vključno z denarnimi kaznimi;

(15)

„etična zahteva“ pomeni katero koli obveznost iz člena 4 tega sklepa;

(16)

„zahteva glede lokacije“ pomeni katero koli obveznost iz člena 3(1)(c) tega sklepa;

(17)

„certifikat“ pomeni dokument, ki ga izda neodvisen certifikacijski subjekt, akreditiran s strani nacionalnega akreditacijskega organa, katerega certifikati so priznani v državi članici, v kateri se izdelovalec nahaja;

(18)

„sistem upravljanja“ pomeni okvir politik, procesov in postopkov, ki ga izdelovalec vzpostavi za zagotovitev svojega izpolnjevanja vseh zahtev za akreditacijo;

(19)

„ukrep“ pomeni ravnanje izdelovalca za izpolnitev zahtev za akreditacijo;

(20)

„ekstranet ECB za bankovce“ pomeni informacijski sistem, ki ga vzpostavi in upravlja ECB, da zagotovi informacije v zvezi z zahtevami za akreditacijo, ter je dostopen akreditiranim izdelovalcem;

(21)

„uničenje“ pomeni ravnanje ali proces, da zaščiteni element eura nima več praktične vrednosti za ponarejevalce;

(22)

„obvladujoči subjekt“ pomeni kateri koli izdelovalčev upravni, upravljalni ali nadzorni organ ali katero koli pravno osebo v smislu člena 5(4) Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ (4), ki lahko zastopa izdelovalca, sprejema odločitve v njegovem imenu ali ga obvladuje;

(23)

„hudodelska združba“ pomeni hudodelsko združbo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 1 Okvirnega sklepa 2008/841/PNZ;

(24)

„aktivna in pasivna korupcija“ ima enak pomen kot v členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (5);

(25)

„goljufija“ pomeni: (a) uporabo ali predložitev lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, kar ima za posledico poneverbo ali nezakonito zadrževanje sredstev, nerazkritje informacij ob kršitvi specifične obveznosti, z enakim učinkom, in uporabo takšnih sredstev za namene, ki so drugačni od namenov, za katere so bila sredstva prvotno odobrena, (b) glede prihodkov vsako namerno dejanje ali opustitev dejanja v zvezi z uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, kar ima za posledico nezakonito zmanjšanje sredstev, nerazkritjem informacij ob kršitvi specifične obveznosti, z enakim učinkom, ali zlorabo zakonito pridobljene koristi, z enakim učinkom;

(26)

„teroristično kaznivo dejanje“ ima enak pomen kot v členu 3 Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(27)

„pranje denarja“ ima enak pomen kot v členu 1(3) in (4) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(28)

„trgovina z ljudmi“ ima enak pomen kot v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(29)

„proizvodnja barve“ pomeni pripravo barve, ki se z mešanjem in mletjem surovin in/ali osnovne barve pripravi za uporabo pri tiskanju eurobankovcev. Ta priprava ne vključuje dodajanja specifičnih komponent v barvo, ki ga opravijo tiskarji ali izdelovalci papirja za eurobankovce, če te komponente predstavljajo manj kot 12 % teže prvotne barve in je edini namen njihovega dodajanja, da se omogoči utrjevanje barve po vnaprej določeni formuli, prilagodijo njene reološke lastnosti ali njen odtenek ali izboljša njeno sušenje;

(30)

„identifikacijska oznaka pravnega subjekta (LEI)“ pomeni alfanumerično referenčno oznako v skladu s standardom ISO 17442, ki se dodeli pravnemu subjektu;

(31)

„neodvisni revizor“ pomeni ustrezni notranji oddelek NCB ali priznani subjekt, ki je pristojen za ocenjevanje in potrjevanje skladnosti izdelovalčevega korporativnega programa skladnosti z načeli, pravili in postopki o etičnem poslovanju, pri čemer je ta neodvisen od akreditiranega izdelovalca;

(32)

„pregled“ pomeni postopek, v katerem se ocenjuje izdelovalčevo izpolnjevanje zahtev za akreditacijo in ki se izvaja v obliki pregleda na kraju samem ali pregleda zunaj lokacije ter se konča s poročilom o ugotovitvah tega ocenjevanja;

(33)

„pregled na kraju samem“ pomeni pregled, ki ga ECB opravi na mestu izdelave;

(34)

„pregled zunaj lokacije“ pomeni pregled, ki ga ECB opravi s presojo dokumentov, ki se zahtevajo od izdelovalca, zunaj zadevnega mesta izdelave;

(35)

„delovni dan“ pomeni kateri koli dan razen sobote in nedelje ter dela prostih dni v ECB, objavljenih na spletni strani ECB;

(36)

„hujši primer neizpolnjevanja zahtev” pomeni:

(a)

primer neizpolnjevanja zahtev, ki je imel, bi bil lahko imel, ima ali bi lahko imel takojšen, resen in škodljiv vpliv na izpolnjevanje zahtev za akreditacijo s strani akreditiranega izdelovalca, ki se nanašajo na dejavnost v zvezi z elementi eura ali dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura, ali

(b)

več primerov neizpolnjevanja zahtev, ki sami po sebi ne bi bili hujši primeri, vendar zaradi njihove sočasnosti ali ponavljanja v določenem procesu imajo ali so imeli takojšen, resen in škodljiv vpliv.

Člen 2

Načela akreditiranja

1.   Izdelovalec opravlja dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura samo na mestu izdelave, za katero mu je ECB podelila akreditacijo v skladu s členom 7.

2.   Akreditirani izdelovalec lahko proizvaja ali dobavlja zaščitene elemente eura ali elemente eura samo, če mu je ECB to dovolila, ali zaradi izpolnitve naročila, ki ga je dal eden od naslednjih subjektov:

(a)

drug akreditirani izdelovalec, ki potrebuje zaščitene elemente eura ali elemente eura za svojo dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura;

(b)

pristojna NCB;

(c)

če tako odloči Svet ECB, bodoča NCB Eurosistema;

(d)

ECB.

3.   Akreditirani izdelovalec lahko opravlja dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura na drugem mestu izdelave, če ECB predhodno oceni, ali akreditirani izdelovalec izpolnjuje vse zahteve za akreditacijo na drugem mestu izdelave, in podeli izdelovalcu akreditacijo za opravljanje dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura, za katero je vložil prošnjo, na drugem mestu izdelave.

4.   Pri ocenjevanju prošenj za podelitev akreditacije izdelovalcem oziroma ocenjevanju, ali akreditirani izdelovalec izpolnjuje zahteve za akreditacijo, ECB upošteva načeli enakega obravnavanja in preglednosti. Zlasti ocena ECB ne sme povzročiti ugodnejšega obravnavanja katerega koli izdelovalca ali mu dajati konkurenčne prednosti.

5.   ECB prek ekstraneta ECB za bankovce obvesti akreditirane izdelovalce o vseh posodobitvah zahtev za akreditacijo, ki se nanašajo na dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura, za katero jim je bila podeljena akreditacija.

6.   Akreditirani izdelovalci obravnavajo zaupne informacije ECB v skladu z ureditvijo zaupnosti v ECB, ki je na voljo na ekstranetu ECB za bankovce.

7.   ECB lahko izmenja z NCB vse ustrezne informacije, ki jih prejme od akreditiranih izdelovalcev.

8.   Samo akreditirani izdelovalci so upravičeni do sodelovanja v razpisih za zaščitene elemente eura ali elemente eura.

9.   Akreditirani izdelovalci ne smejo brez predhodnega pisnega soglasja ECB prenesti ali odstopiti svoje akreditacije nobeni od svojih podrejenih družb, povezani družbi ali tretji osebi.

10.   Vsi postopki akreditiranja se izvajajo v angleščini razen v izjemnih okoliščinah, povezanih s postopkom ali predmetom pogodbe, ki zahtevajo uporabo drugega jezika.

11.   Izdelovalci nosijo vse stroške in s tem povezane izgube, ki nastanejo v zvezi z uporabo tega sklepa.

Člen 3

Zahteve za akreditacijo

1.   Akreditirani izdelovalec mora izpolnjevati vse naslednje zahteve za akreditacijo:

(a)

varnostne zahteve, zahteve glede kakovosti, varstva okolja ter zdravja in varnosti, ki so določene v tem sklepu ali katerem koli drugem povezanem pravnem instrumentu, izpolnjevanje katerih zahteva ECB, da lahko izdelovalec opravlja dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura;

(b)

etične zahteve iz člena 4;

(c)

naslednje zahteve glede lokacije:

(i)

kadar izdelovalec ni tiskarna, se mesto izdelave nahaja v državi članici Unije ali v državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA); ali

(ii)

kadar je izdelovalec tiskarna, se mesto izdelave nahaja v državi članici Unije;

(d)

razpolaganje s certifikatom, ki potrjuje, da izdelovalčevi sistemi upravljanja na zadevnem mestu izdelave, kjer se opravlja ustrezna dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura, izpolnjujejo zahteve vseh naslednjih standardov:

(i)

standarda ISO 9001;

(ii)

standarda ISO 14001;

(iii)

standarda ISO 45001 ali do 11. marca 2021 standarda za sistem vodenja varnosti in zdravja na delovnem mestu (OHSAS) 18001, po tem datumu pa standarda ISO 45001.

2.   Izdelovalci lahko sprejmejo in izvajajo strožje zahteve glede zahtev iz odstavka 1(a) in (b).

3.   Kadar izdelovalec izpolnjuje zahteve glede lokacije iz odstavka 1(c), vendar njegovo poslovanje obvladuje pravni subjekt, ki je ustanovljen zunaj države članice Unije ali EFTE, ECB pri presoji, ali naj zavrne prošnjo za podelitev akreditacije v skladu s členom 6 ali podeli predhodno pisno soglasje v skladu s točko (7)(b) člena 9, da zavaruje celovitost eurobankovcev, upošteva:

(a)

sklep ali uredbo Sveta Evropske unije o gospodarskih sankcijah na področju skupne zunanje in varnostne politike, ki se že uporablja ali jo Svet namerava sprejeti;

(b)

obveznost držav članic, določeno v pravnih aktih Unije, ki se neposredno uporabljajo, da uvedejo gospodarske sankcije na področju skupne zunanje in varnostne politike, ter vse določbe, ukrepe ali obveznosti, ki izhajajo iz te obveznosti držav članic;

(c)

mednarodno pogodbo, ki so jo potrdili zakonodajni organi Unije ali vse države članice, katerih valuta je euro, in vse določbe, ukrepe ali obveznosti, ki sledijo/izhajajo iz te mednarodne pogodbe.

4.   ECB lahko odobri izjemo od zahtev iz odstavka 1(c), če okoliščine to upravičujejo.

Člen 4

Etične zahteve

1.   Akreditiranemu izdelovalcu ali kateremu koli njegovemu obvladujočemu subjektu največ pet let pred datumom vložitve njegove prošnje za podelitev akreditacije ne sme biti izrečena pravnomočna obsodba v zvezi s:

(a)

sodelovanjem v hudodelski združbi;

(b)

aktivno in pasivno korupcijo;

(c)

goljufijo;

(d)

terorističnimi kaznivimi dejanji;

(e)

pranjem denarja;

(f)

trgovino z ljudmi ali

(g)

katero koli drugo nezakonito dejavnostjo, ki škoduje finančnim interesom Unije, ECB ali NCB.

2.   Za namene akreditacije akreditirani izdelovalec ali kateri koli njegov obvladujoči subjekt ne sme:

(a)

kršiti obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali plačilom davkov v skladu s predpisi države, v kateri je ustanovljen, ali države, v kateri se opravlja dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura;

(b)

biti v stečaju ali v postopku zaradi insolventnosti ali postopku prenehanja, imeti sredstev, ki jih upravlja upravitelj ali sodišče, imeti dogovora z upniki, njegove poslovne dejavnosti ne smejo biti začasno ustavljene in ne sme biti v podobnem položaju, ki nastane zaradi podobnega postopka v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi;

(c)

storiti hujše kršitve poklicnih pravil, ki vzbuja dvom o njegovi integriteti;

(d)

skleniti dogovorov z drugimi izdelovalci s ciljem izkrivljanja konkurence;

(e)

biti v nasprotju interesov, ki ga ni mogoče odpraviti z manj vsiljivimi sredstvi, ali

(f)

biti udeležen v dejavnostih, ki lahko povzročijo škodo za celovitost ali ugled eurobankovcev kot plačilnega sredstva.

3.   Akreditirani izdelovalec mora imeti v celoti uveden in delujoč korporativni program skladnosti, ki vsebuje pravilne in ustrezne standarde, z upoštevanjem katerih se prepreči, da bi akreditirani izdelovalec in njegov obvladujoči subjekt bila v katerem od položajev ali sodelovala v kateri od dejavnosti, navedenih v odstavkih (1) in (2). Ta korporativni program skladnosti mora upoštevati najmanj ustrezna načela, pravila in postopke, kot so opisani v:

(a)

členu 10 pravil o boju proti korupciji (Rules on Combating Corruption) Mednarodne trgovinske zbornice (9);

(b)

pobudi za etičnost na področju bankovcev (Banknote Ethics Initiative(10);

(c)

standardu ISO 37001 ali

(d)

katerem koli drugem podobnem programu.

ODDELEK II

POSTOPEK AKREDITIRANJA

Člen 5

Prošnja za podelitev akreditacije

1.   Izdelovalec, ki želi biti akreditiran za opravljanje dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura na določenem mestu izdelave, predloži ECB pisno prošnjo za začetek postopka za podelitev akreditacije. To velja tudi za izdelovalce, udeležene v proizvodnji barve, kakor je opredeljena v členu 1(29).

2.   Pisna prošnja za podelitev akreditacije mora vsebovati:

(a)

opis dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura in zaščitenih elementov eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura in elementov eura;

(b)

ime izdelovalca in, kjer pride v poštev, pravnega subjekta, ki vloži prošnjo za podelitev akreditacije v imenu izdelovalca, ter njegovo oznako LEI, če je na voljo;

(c)

točno lokacijo in naslov mesta izdelave, kjer namerava izdelovalec opravljati dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura;

(d)

pisno izjavo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik izdelovalca in ki potrjuje, da bo izdelovalec obravnaval zahteve za akreditacijo kot zaupne;

(e)

opis izdelovalčeve dejavnosti, ki vsebuje obvladujoče subjekte in njihovo lokacijo;

(f)

pisno izjavo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik izdelovalca in ki potrjuje, da izdelovalec izpolnjuje vse zahteve iz členov 3 in 4 tega sklepa ter ne krši nobene določbe, navedene v teh členih;

(g)

pisno izjavo, ki jo izda in podpiše neodvisni revizor ter ki potrjuje, da izdelovalec izpolnjuje vse etične zahteve iz člena 4;

(h)

kopije certifikatov, navedenih v členu 3(1)(d);

(i)

opis izdelovalčevih podrejenih družb ali povezanih družb, ki jih namerava vključiti v dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura;

(j)

opis tretjih oseb, vključno z vsemi izdelovalčevimi podrejenimi družbami ali povezanimi družbami, ki jih izdelovalec namerava vključiti kot podizvajalce ali jih vključiti v opravljanje dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura;

(k)

povzetek izdelovalčevih razlogov, iz katerih vlaga prošnjo za podelitev akreditacije, in morebitnih prednosti za Eurosistem v primeru podelitve akreditacije.

3.   Akreditirani izdelovalec, ki vloži prošnjo za podelitev akreditacije za katero koli drugo dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura, predloži ECB pisno prošnjo. ECB obvesti akreditiranega izvajalca o specifičnih dokumentih iz odstavka 2, ki jih je treba predložiti v vsakem posamičnem primeru.

Člen 6

Ocenjevanje izpolnjevanja zahtev za akreditacijo

1.   ECB lahko zavrne prošnjo za podelitev akreditacije, še preden oceni izdelovalčevo izpolnjevanje zahtev za akreditacijo v skladu s tem členom, če ugotovi, da bi dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura, za opravljanje katere je bila vložena prošnja za podelitev akreditacije, škodljivo vplivala na celovitost in dobavno verigo eurobankovcev.

2.   ECB oceni izdelovalčevo izpolnjevanje zahtev iz člena 3(1)(b) do (d) in člena 3(3) na podlagi dokumentov, predloženih v skladu s členom 5 tega sklepa.

3.   V izjemnih primerih lahko ECB odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev iz člena 4, če ugotovi, da izdelovalčevo neizpolnjevanje zahtev nima pomembnega vpliva na njegovo spoštovanje zahtev za akreditacijo, celovitost eurobankovcev ali ugled ECB.

4.   Če izdelovalec izpolnjuje zahteve iz člena 3(1)(c) in (d) ter člena 4 ali mu je bila v skladu s členom 3(4) odobrena izjema od zahtev iz člena 3(1)(c), ECB pošlje izdelovalcu dokumente, ki vsebujejo zahteve za akreditacijo v skladu s členom 3(1)(a). ECB pošlje izdelovalcu tudi vprašalnike, ki jih izdelovalec izpolni in s tem prikaže, kako izpolnjuje zahteve za akreditacijo. Izdelovalec izpolni vprašalnike in jih izpolnjene vrne ECB v razumnem roku, ki ga določi ECB. Izdelovalec izkaže skladnost svojih ukrepov z ustreznimi zahtevami za akreditacijo in izrecno razkrije vse omejitve, ki bi mu lahko preprečevale izpolnjevanje zahtev za akreditacijo, zlasti nacionalno zakonodajo o uporabi posebnih obratov za uničenje, kadar teh obratov ni mogoče zagotoviti na mestu izdelave.

5.   ECB v okviru ocenjevanja izdelovalčevega izpolnjevanja ustreznih zahtev za akreditacijo v skladu s členom 3(1)(a) najprej preveri, ali izdelovalec izpolnjuje vse varnostne zahteve, ki so določene v posebnem sklepu. Po preveritvi izdelovalčevega izpolnjevanja varnostnih zahtev ECB preveri izdelovalčevo izpolnjevanje drugih zahtev za akreditacijo, določenih v skladu s členom 3(1)(a). Vsa ocenjevanja se lahko opravijo v obliki pregleda na kraju samem ali pregleda zunaj lokacije v skladu s členom 11.

6.   Kadar je to potrebno, lahko ECB zahteva, da izdelovalec v razumnem roku, ki ga določi ECB, predloži, pojasni ali dopolni:

(a)

dokumente, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 5;

(b)

dokumente, ki jih je treba izpolniti v skladu s členom 4, ali

(c)

informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členom 5.

7.   ECB zavrne prošnjo za podelitev akreditacije, ki je nepopolna ali napačna ali je izdelovalec tudi po zahtevi ECB za predložitev dodatnih informacij, pojasnil ali dopolnitev po odstavku 6 ne dopolni v razumnem roku. ECB zavrne prošnjo za podelitev akreditacije tudi v primeru, kadar so prošnja in dokumenti, ki jih je treba predložiti, popolni, vendar iz njih izhaja, da izdelovalec ne izpolnjuje zahtev za akreditacijo iz členov 3 in 4.

Člen 7

Podelitev akreditacije

1.   ECB lahko izdelovalcu podeli akreditacijo za opravljanje dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura na mestu izdelave, za katero je vložil prošnjo, če je izdelovalec uspešno izkazal izpolnjevanje zahtev za akreditacijo iz členov 3 in 4 ali če ECB odobri odstopanje v skladu s členom 6(3).

2.   ECB podeli akreditacijo v obliki odločitve, v kateri se navede pravni subjekt, mesto izdelave in dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura, za katere je bila akreditacija podeljena.

3.   Po uradnem obvestilu o podelitvi akreditacije akreditirani izdelovalec pravočasno pred začetkom opravljanja ustrezne dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura obvesti ECB, da lahko ECB nadaljuje z ustreznimi pregledi med dejavnostjo v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnostjo v zvezi z elementi eura.

Člen 8

Register akreditacij ECB

1.   ECB vodi register akreditacij, ki je na voljo NCB, bodočim NCB Eurosistema in akreditiranim izdelovalcem prek ekstraneta ECB za bankovce. Register akreditacij vsebuje:

(a)

seznam vseh izdelovalcev, ki jim je bila podeljena akreditacija;

(b)

v zvezi z vsakim akreditiranim izdelovalcem:

(i)

navedbo dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnosti v zvezi z elementi eura, za katero je bila podeljena akreditacija;

(ii)

mesto izdelave za dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura, za katero je bila podeljena akreditacija;

(iii)

informacije o zaščitenih elementih eura ali elementih eura, ki se proizvajajo na vsakem mestu izdelave.

2.   ECB redno posodablja register akreditacij s statusom akreditacije akreditiranih izdelovalcev in informacijami, ki jih predložijo akreditirani izdelovalci po tem sklepu. Zaradi rednega posodabljanja registra akreditacij lahko ECB od akreditiranih izdelovalcev, NCB in bodočih NCB Eurosistema zbira vse druge ustrezne informacije, ki so po mnenju ECB potrebne za ohranjanje točnosti in pravilnosti informacij v registru akreditacij.

3.   Če ECB sprejme odločitev o začasnem odvzemu akreditacije po členu 17 in po tem, ko akreditiranega izvajalca uradno obvesti o tej odločitvi, nemudoma zabeleži v registru akreditacij vse naslednje informacije:

(a)

obseg in trajanje začasnega odvzema akreditacije;

(b)

vse spremembe, ki vplivajo na status akreditacije akreditiranega izdelovalca, v zvezi z:

(i)

njegovim imenom;

(ii)

zadevnim mestom izdelave;

(iii)

zaščitenim elementom eura, elementom eura, dejavnostjo v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnostjo v zvezi z elementi eura, skladno z ugotovitvami iz odločitve o začasnem odvzemu akreditacije.

4.   Če ECB sprejme odločitev o preklicu akreditacije po členu 18 in po tem, ko akreditiranega izvajalca uradno obvesti o tej odločitvi, nemudoma izbriše iz registra akreditacij vse naslednje informacije skladno z ugotovitvami iz odločitve o preklicu akreditacije:

(a)

ime akreditiranega izdelovalca;

(b)

mesto izdelave;

(c)

zaščiteni element eura ali dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura;

(d)

element eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura.

5.   Akreditirani izdelovalec obvesti ECB, če so informacije o akreditiranem izdelovalcu v registru akreditacij nepopolne ali napačne. Če ECB ugotovi, da so te informacije nepopolne ali napačne, jih spremeni v registru akreditacij.

Člen 9

Obveznosti akreditiranih izdelovalcev, da obdržijo svojo akreditacijo

Akreditirani izdelovalec mora izpolnjevati naslednje obveznosti, da obdrži svojo akreditacijo za zadevno mesto izdelave:

(1)

zahteve za akreditacijo obravnava kot zaupne in upošteva razvrstitev vseh dokumentov glede na oznako zaupnosti v ECB, kot je določeno na ekstranetu ECB za bankovce;

(2)

pisno obvesti ECB o vsaki obnovitvi ali spremembi katerega koli certifikata iz člena 3(1)(d) in vsakič predloži kopijo novega ali spremenjenega certifikata v treh mesecih od datuma obnovitve ali spremembe;

(3)

nemudoma pisno obvesti ECB v primeru preklica katerega koli certifikata v zvezi z zahtevami za akreditacijo iz člena 3(1)(d) ali, kjer pride v poštev, člena 4(3);

(4)

vsako leto v dveh mesecih od konca koledarskega leta predloži izjavo neodvisnega revizorja, ki potrjuje:

(a)

uvedbo in delovanje korporativnega programa skladnosti, kot je navedeno v členu 4(3);

(b)

da pri akreditiranem izdelovalcu ni okoliščin iz člena 4(1) in (2);

(5)

nemudoma pisno obvesti ECB o izteku neprekinjenega obdobja 36 mesecev, v katerem akreditirani izdelovalec ni opravljal nobene dejavnosti v zvezi z elementi eura, razen uničenja, shranjevanja, analiziranja ali internega gibanja zaščitenih elementov eura znotraj mesta izdelave, ali nobene dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura;

(6)

kadar opravlja dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura, pisno sporoči ECB v skladu z varnostnimi zahtevami vsakršno razhajanje v količinah zaščitenih elementov eura, ki ga ugotovi med dejavnostjo v zvezi z zaščitenimi elementi eura na akreditiranem mestu izdelave;

(7)

nemudoma obvesti ECB in zahteva njeno predhodno pisno soglasje, če namerava:

(a)

spremeniti kateri koli ukrep na zadevnem mestu izdelave, ki na kakršen koli način vpliva ali bi lahko vplival na izpolnjevanje ustreznih zahtev za akreditacijo;

(b)

spremeniti svojo lastniško strukturo;

(c)

začeti postopek za prenehanje akreditiranega izdelovalca ali podoben postopek;

(d)

reorganizirati svoje poslovanje ali strukturo na kakršen koli način, ki bi lahko vplival na dejavnost, za katero je bila podeljena akreditacija, ali

(e)

vključiti podizvajalce ali tretje osebe, vključno s katero koli podrejeno ali povezano družbo akreditiranega izdelovalca, v dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura, za katero je izdelovalec akreditiran, ne glede na to, ali se bo vključitev podizvajalca ali tretje osebe v dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura izvedla na zadevnem mestu izdelave ali na drugem mestu;

(8)

nemudoma pisno obvesti pristojne NCB o nastanku katerega koli položaja iz točke 7(e);

(9)

nemudoma pisno obvesti ECB v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

akreditiranemu izdelovalcu ali kateremu koli njegovemu obvladujočemu subjektu je bila izrečena pravnomočna obsodba za katero koli dejavnost iz člena 4(1);

(b)

akreditirani izdelovalec ali kateri koli njegov obvladujoči subjekt je v katerem koli položaju iz člena 4(2);

(10)

nemudoma pisno obvesti ECB o nameravanem začetku kvalifikacijskega postopka, ki ga ECB posebej določi z ustreznimi zahtevami glede kakovosti, za kateri koli zaščiteni element eura ali element eura. V obvestilu se navedejo informacije o datumu načrtovanega začetka in zaključka kvalifikacijskega postopka;

(11)

vzpostavi zahtevane postopke, s katerimi zagotovi, da so na akreditiranem mestu izdelave ustrezno razdeljene zadnje različice vseh ustreznih dokumentov, ki so akreditiranim izdelovalcem na voljo prek ekstraneta ECB za bankovce.

Člen 10

Predhodno pisno soglasje ECB

1.   ECB v razumnem roku izda predhodno pisno soglasje za dejavnosti iz točke (7) člena 9 v primerih, ko akreditirani izdelovalec, ki je vložil prošnjo, izpolnjuje vse ustrezne zahteve za akreditacijo in vse ustrezne obveznosti.

2.   ECB lahko izda predhodno pisno soglasje pod pogojem, da akreditirani izdelovalec upošteva vse omejitve ali obveznosti, ki jih lahko ECB naloži akreditiranemu izdelovalcu, ki je vložil prošnjo.

3.   ECB lahko zavrne izdajo predhodnega pisnega soglasja, če ugotovi, da bo zmožnost akreditiranega izdelovalca, da izpolni zahteve za akreditacijo, ogrožena, če opravi katero od dejavnosti iz točke (7) člena 9.

Člen 11

Pregledi

1.   ECB oceni, ali akreditirani izdelovalec izpolnjuje zahteve za akreditacijo, z opravljanjem pregledov na kraju samem ali zunaj lokacije.

2.   ECB opravi preglede zunaj lokacije v zvezi s katerim koli dokumentom, ki ga zahteva in ki je pomemben za oceno, ali akreditirani izdelovalec izpolnjuje zahteve za akreditacijo. Zahteva za predložitev dokumentov, ki jo ECB naslovi na akreditiranega izdelovalca, ne pomeni pregleda zunaj lokacije, razen če se zahteva izrecno sklicuje na pregled zunaj lokacije.

3.   ECB lahko opravi preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez najave.

4.   Med pregledom na kraju samem ECB oceni, ali akreditirani izdelovalec izpolnjuje ustrezne zahteve za akreditacijo na mestu izdelave.

5.   ECB začne opravljati najavljene preglede na kraju samem na datum, predhodno dogovorjen z akreditiranim izdelovalcem. Akreditirani izdelovalec zagotovi, da se med pregledom na mestu izdelave opravlja ustrezna dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura ali dejavnost v zvezi z elementi eura.

6.   ECB se odloči o trajanju najavljenega ali nenajavljenega pregleda na kraju samem, da zagotovi pridobitev zadostnih informacij, na podlagi katerih oceni, ali akreditirani izdelovalec izpolnjuje vse zahteve za akreditacijo. ECB lahko prekine pregled na kraju samem, ki je v teku, da se akreditiranemu izdelovalcu omogoči zagotovitev dokazov o izpolnjevanju ustreznih zahtev za akreditacijo.

7.   Akreditirani izdelovalec odobri ECB dostop do vseh območij mesta izdelave in do vseh dokumentov, ki so po mnenju ECB pomembni za pregled.

8.   Akreditirani izdelovalec vrne ECB vse dokumente, ki se zahtevajo pri pregledu, na primer izpolnjen vprašalnik o pregledu, in so na voljo na ekstranetu ECB za bankovce, in vse druge dokumente, ki jih ECB predloži akreditiranemu izdelovalcu pred pregledom, in sicer najpozneje deset delovnih dni pred datumom začetka opravljanja pregleda na kraju samem ali v drugem roku, ki ga določi ECB.

Člen 12

Primeri neizpolnjevanja zahtev

1.   Primer neizpolnjevanja zahtev pomeni vsako naslednje ravnanje akreditiranega izdelovalca:

(a)

neizpolnjevanje katere koli zahteve za akreditacijo iz člena 3(1);

(b)

neuvedba izboljšav v zvezi s predhodno ugotovljenimi primeri neizpolnjevanja zahtev v rokih, kot je dogovorjeno z ECB;

(c)

neizpolnjevanje katere koli obveznosti iz člena 9;

(d)

zavrnitev takojšnjega dostopa ECB do mesta izdelave ali katerega koli dokumenta, ki je po mnenju ECB potreben za pregled;

(e)

odstopanje v evidenci zaščitenih elementov eura, povezano s kršitvijo varnostnih zahtev s strani akreditiranega izdelovalca;

(f)

predložitev dokazano napačne ali zavajajoče izjave ali dokazano ponarejenega dokumenta Evropski centralni banki in, kjer je primerno, NCB v katerem koli postopku iz tega sklepa;

(g)

kršitev obveznosti akreditiranega izdelovalca, da upošteva razvrstitev katerega koli dokumenta, povezanega s tem sklepom, glede na oznako zaupnosti.

2.   ECB uradno obvesti akreditiranega izdelovalca o vsakem primeru neizpolnjevanja ustreznih zahtev za akreditacijo iz členov 3 in 4 ali obveznostih iz člena 9 v razumnem roku po tem, ko se ECB seznani s primerom neizpolnjevanja zahtev.

3.   Akreditirani izdelovalec mora vsak primer neizpolnjevanja zahtev odpraviti v roku, dogovorjenem z ECB v skladu s členom 13(3).

Člen 13

Rezultati pregleda

1.   ECB pošlje akreditiranemu izdelovalcu predhodno poročilo o pregledu, v katerem navede vse primere neizpolnjevanja zahtev za akreditacijo, ugotovljene med pregledom, v naslednjih rokih:

(a)

v 30 delovnih dneh od datuma zaključka zadevnega pregleda na kraju samem ali

(b)

v 40 delovnih dneh po tem, ko ECB prejme vse zadevne dokumente v okviru pregleda zunaj lokacije, zlasti v zvezi z obveznostmi, določenimi v členu 9.

2.   ECB lahko v predhodno poročilo o pregledu vključi priporočila za akreditiranega izdelovalca. Ta priporočila pomenijo predloge za izboljšanje ukrepa, ki je kljub temu v skladu z zahtevami za akreditacijo.

3.   Akreditirani izdelovalec ima na voljo 15 delovnih dni od prejema predhodnega poročila o pregledu, da ECB pisno sporoči svoje ugotovitve v zvezi s primeri neizpolnjevanja zahtev, ugotovljenimi med pregledom, in priporočili, danimi po odstavku 2. Akreditirani izdelovalec zagotovi podrobnosti o vseh ukrepih, ki jih namerava sprejeti v zvezi s primeri neizpolnjevanja zahtev, vključno s predlaganimi roki za izvedbo teh ukrepov. ECB oceni predloge in določi roke, ki morajo biti sorazmerni z resnostjo primera neizpolnjevanja zahtev.

4.   ECB pošlje poročilo o pregledu akreditiranemu izdelovalcu v 40 delovnih dneh po tem, ko:

(a)

ECB prejme pisne pripombe akreditiranega izdelovalca na predhodno poročilo o pregledu in vse druge ustrezne informacije, ki jih je zahtevala ECB za dokončanje svoje ocene, ali

(b)

se iztečejo roki za predložitev pisnih pripomb na predhodno poročilo o pregledu, če ECB teh pripomb ni prejela.

5.   ECB vključi v poročilo o pregledu ugotovitve pregleda, zadevne dokumente o pregledu, pripombe, ki jih je prejela od akreditiranega izdelovalca, oceno ravnanj, ukrepov ali izboljšav, ki jih namerava izvesti akreditirani izdelovalec, in s tem povezane roke za izvedbo. V poročilu o pregledu se na podlagi rezultatov pregleda navedejo ugotovitve, ali akreditirani izdelovalec izpolnjuje zahteve za akreditacijo oziroma bi jih v predlaganih rokih lahko izpolnil in ali bi morala ECB sprejeti katero koli odločitev, navedeno v členih 16 do 18.

6.   Akreditirani izdelovalec lahko v 15 delovnih dneh po prejemu poročila o pregledu iz odstavka 4 pisno sporoči ECB pripombe na vsebino tega poročila.

7.   ECB prouči pripombe, ki jih prejme od akreditiranega izdelovalca, in dokonča pregled tako, da ravna v skladu z ugotovitvami iz poročila o pregledu ter obvesti akreditiranega izdelovalca in, če je potrebno, vse druge akreditirane izdelovalce.

8.   Nadaljnji pregledi se lahko opravijo v skladu s členom 11(1) na kraju samem ali zunaj lokacije, da se preveri, ali so ukrepi, navedeni v poročilu o pregledu, učinkovito uvedeni in v skladu z ustreznimi zahtevami za akreditacijo.

9.   Kadar gre za hujše primere neizpolnjevanja zahtev za akreditacijo, ki terjajo sprejetje nujne odločitve ECB in bi jih lahko razumno obravnavali kot primere, ki upravičujejo sprejetje odločitve o začasnem odvzemu akreditacije po členu 17 ali odločitve o preklicu akreditacije po členu 18, se lahko ECB odloči za skrajšanje postopka, opisanega v odstavkih 1 do 3, pri čemer da akreditiranemu izdelovalcu na voljo največ pet delovnih dni za predložitev pripomb o zadevnih hujših primerih neizpolnjevanja zahtev. ECB navede razloge za to nujnost.

10.   ECB se lahko odloči za podaljšanje rokov, določenih v tem členu.

Člen 14

Odločitev o takojšnji ustavitvi dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura

1.   Kadar ECB ugotovi hujši primer neizpolnjevanja zahtev, ki bi lahko imel za posledico izgubo ali tatvino zaščitenih elementov eura ali nepooblaščeno objavo informacij, povezanih z zaščitenimi elementi eura, ki bi lahko povzročila škodo za celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva, če se ne sprejmejo takojšnji ukrepi za odpravo neizpolnjevanja zahtev, lahko ECB od akreditiranega izdelovalca zahteva ustavitev zadevne dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura s takojšnjim učinkom, dokler se hujši primer neizpolnjevanja zahtev ne odpravi. V takem primeru akreditirani izdelovalec ne sme ponovno začeti opravljati nobene dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura brez predhodnega pisnega soglasja ECB.

2.   Akreditirani izdelovalec, od katerega se zahteva ustavitev dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura s takojšnjim učinkom, predloži ECB informacije v zvezi s katerim koli drugim akreditiranim izdelovalcem, na katerega lahko, v vlogi odjemalca ali dobavitelja, ustavitev dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura posredno vpliva. ECB lahko od akreditiranega izdelovalca tudi zahteva, da sprejme ukrepe, navedene v členu 18(5), s katerimi se zagotovi, da v obdobju ustavitve dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura ne razpolaga z določenimi zaščitenimi elementi eura.

3.   Če se dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura, ki jo opravlja akreditirani izdelovalec, ustavi po odstavku 1, ECB obvesti vse akreditirane izdelovalce iz odstavka 2, na katere bi lahko ustavitev vplivala. V takem primeru ECB uradno obvesti te akreditirane izdelovalce o vsaki spremembi statusa akreditiranega izdelovalca, katerega dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura je bila ustavljena po odstavku 1.

4.   Brez poseganja v katero koli odločitev, sprejeto po členih 16 do 18, ECB nemudoma odpravi ustavitev dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura, če se v okviru pregleda, opravljenega po členu 11, ugotovi, da so bili odpravljeni vsi zadevni hujši primeri neizpolnjevanja zahtev, navedeni v odstavku 1.

ODDELEK III

POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA ZAHTEV

Člen 15

Odločitve ECB o neizpolnjevanju zahtev

1.   Kadar pri akreditiranem izdelovalcu nastopi primer neizpolnjevanja zahtev, lahko ECB sprejme katero koli odločitev, ki je navedena v členih 16 do 19. Te odločitve vsebujejo:

(a)

primer neizpolnjevanja zahtev in, kjer je primerno, vse pripombe, ki jih je predložil akreditirani izdelovalec;

(b)

mesto izdelave, zaščiteni element eura in/ali element eura ter dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura, na katere se odločitev nanaša;

(c)

datum, na katerega bo odločitev začela učinkovati, in, če je primerno, eno od naslednjega ali oboje:

(i)

datum, na katerega bo odločitev prenehala veljati;

(ii)

okoliščine, v katerih bo odločitev prenehala veljati;

(d)

rok za odpravo neizpolnjevanja zahtev, kjer je primerno;

(e)

razloge za odločitev.

2.   Odločitev mora biti sorazmerna z resnostjo zadevnega primera neizpolnjevanja zahtev in upoštevati:

(a)

podatke glede dotedanjega pojavljanja in odpravljanja drugih primerov neizpolnjevanja zahtev pri akreditiranem izdelovalcu;

(b)

vsa zadevna pojasnila, ki jih zagotovi akreditirani izdelovalec v zvezi z zadevnim primerom neizpolnjevanja zahtev;

(c)

opis, kako je akreditirani izdelovalec odpravil ali namerava odpraviti zadevni primer neizpolnjevanja zahtev.

3.   Pri določanju rokov ECB zagotovi, da so roki sorazmerni z resnostjo zadevnega primera neizpolnjevanja zahtev.

4.   ECB o sprejeti odločitvi pisno obvesti zadevnega akreditiranega izdelovalca.

5.   ECB lahko obvesti NCB in druge zadevne akreditirane izdelovalce o kateri koli odločitvi, sprejeti po členih 16 do 19, na primer prek registra akreditacij ali pisno. Informacije, ki jih zagotovi ECB, lahko vključujejo identiteto akreditiranega izdelovalca, vrsto in naravo neizpolnjevanja zahtev ter, kjer je primerno, veljavnost odločitve.

Člen 16

Opozorilo

1.   ECB lahko izda opozorilo v zvezi z akreditiranim izdelovalcem, kadar pride do:

(a)

hujšega primera neizpolnjevanja zahtev;

(b)

ponavljajočega se vzorca primerov neizpolnjevanja zahtev ali

(c)

nepravočasne in neuspešne odprave primera neizpolnjevanja zahtev.

2.   V opozorilu se navede, da se bo v primeru, če neizpolnjevanje zahtev ne bo odpravljeno v določenem roku, uporabil člen 17 ali 18.

3.   Če ECB ugotovi, da glede na resnost ugotovljenega primera neizpolnjevanja zahtev zgolj opozorilo ni dovolj odvračilen ukrep, sprejme odločitev po členu 17 ali 18.

Člen 17

Odločitev o začasnem odvzemu akreditacije v zvezi z novimi naročili

1.   Če akreditirani izdelovalec ne upošteva odločitve o takojšnji ustavitvi dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura po členu 14, lahko ECB v zvezi s tem akreditiranim izdelovalcem sprejme odločitev o začasnem odvzemu akreditacije. Akreditiranemu izdelovalcu se prepove sprejemanje novih naročil, dokler se odločitev o začasnem odvzemu akreditacije ne odpravi.

2.   Če akreditirani izdelovalec v določenem roku ne odpravi primera neizpolnjevanja zahtev, navedenega v opozorilu po členu 16, lahko ECB v zvezi s tem akreditiranim izdelovalcem sprejme odločitev o začasnem odvzemu akreditacije. Akreditirani izdelovalec lahko izpolni katero koli tekoče naročilo za proizvodnjo, vendar ne sme sprejeti novih naročil, dokler se odločitev o začasnem odvzemu akreditacije ne odpravi.

3.   V odločitvi o začasnem odvzemu akreditacije se navede, da se bo v primeru, če neizpolnjevanje zahtev ne bo odpravljeno v določenem roku, uporabil člen 18.

4.   Če ECB ugotovi, da glede na resnost ugotovljenega primera neizpolnjevanja zahtev zgolj odločitev o začasnem odvzemu akreditacije ni dovolj odvračilen ukrep, lahko sprejme odločitev o preklicu akreditacije po členu 18.

5.   Odločitev o začasnem odvzemu akreditacije se lahko odpravi samo, če se v okviru pregleda po členu 11 vsi zadevni primeri neizpolnjevanja zahtev ocenijo kot odpravljeni.

Člen 18

Odločitev o preklicu akreditacije

1.   ECB lahko sprejme odločitev o preklicu akreditacije, če akreditirani izdelovalec ne upošteva odločitve o začasnem odvzemu akreditacije po členu 17.

2.   ECB sprejme odločitev o preklicu akreditacije, kadar pride do:

(a)

zahteve akreditiranega izdelovalca, da se dejavnost v zvezi z zaščitenimi elementi eura in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura prenese na novo mesto izdelave. V takem primeru se preklic akreditacije nanaša na staro mesto izdelave, s katerega se zadevna dejavnost prenaša;

(b)

spremembe lastništva akreditiranega izdelovalca, če bi lahko taka sprememba subjektu, udeleženemu pri nameravani spremembi lastniške strukture, neposredno ali posredno omogočila, da pridobi dostop do informacij z oznako „ECB-Confidential”, ki so povezane s tem sklepom, veljavnimi pravnimi akti ali pogodbenimi dogovori z ECB, eno ali več NCB ali enim ali več akreditiranimi izdelovalci; ali

(c)

zahteve akreditiranega izdelovalca, da se mu akreditacija odvzame.

3.   ECB lahko sprejme odločitev o preklicu akreditacije, kadar oceni, da je tak preklic potreben, pri čemer upošteva:

(a)

resnost določenega primera neizpolnjevanja zahtev;

(b)

obseg dejanske ali potencialne izgube ali tatvine katerega koli zaščitenega elementa eura ali elementa eura;

(c)

kakršno koli posledično finančno škodo ali izgubo ugleda, ki jo povzroči nepooblaščena objava informacij, povezanih z zaščitenimi elementi eura;

(d)

primernost odziva, zmogljivosti in zmožnosti akreditiranega izdelovalca, da ublaži primer neizpolnjevanja zahtev;

(e)

dejstvo, da bi lahko določene okoliščine na mestu izdelave povzročile škodo za celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva.

4.   ECB lahko sprejme odločitev o preklicu akreditacije v zvezi z akreditiranim izdelovalcem, ki ni proizvajal zaščitenih elementov eura ali elementov eura v neprekinjenem obdobju 36 mesecev. ECB pri sprejemanju odločitve o preklicu akreditacije na tej podlagi upošteva posebne okoliščine pri akreditiranem izdelovalcu.

5.   Kadar bi razpolaganje z zaščitenimi elementi eura s strani akreditiranega izdelovalca po začetku učinkovanja odločitve o preklicu akreditacije lahko ogrozilo celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva, lahko ECB od izdelovalca zahteva, da sprejme ukrepe, kot je uničenje določenih zaščitenih elementov eura ali dostava teh elementov ECB ali NCB, s katerimi se zagotovi, da izdelovalec po začetku učinkovanja odločitve o preklicu akreditacije ne razpolaga več s temi zaščitenimi elementi eura. ECB lahko na kraju samem preveri dejansko izvajanje teh ukrepov.

6.   V odločitvi o preklicu akreditacije se navede datum, po katerem lahko izdelovalec ponovno vloži prošnjo za podelitev akreditacije. Ta datum se določi na podlagi okoliščin, ki so vodile do preklica akreditacije, in je najmanj eno leto po datumu začetka učinkovanja odločitve o preklicu akreditacije.

Člen 19

Denarne kazni v primeru razhajanj v količinah eurobankovcev ali papirja za eurobankovce

1.   Če je ECB v skladu s točko (6) člena 9 obveščena o razhajanju v količini delno natisnjenih ali dokončanih eurobankovcev ali v količini delno dokončanega ali dokončanega papirja za eurobankovce ali če do takega razhajanja pride med dejavnostjo v zvezi z zaščitenimi elementi eura na mestu izdelave akreditiranega izdelovalca, lahko ECB poleg katere koli odločitve, sprejete po členih 16, 17 in 18, akreditiranemu izdelovalcu naloži denarno kazen v vsakem od naslednjih potrjenih primerov:

(a)

akreditirani izdelovalec ni ugotovil razhajanja;

(b)

akreditirani izdelovalec ni poročal o razhajanju v skladu s točko (6) člena 9;

(c)

akreditirani izdelovalec je poročal o razhajanju v skladu s točko (6) člena 9, vendar nato ni ugotovil in sporočil ECB vzroka za razhajanje v roku, določenem v posebnem sklepu o varnostnih zahtevah.

2.   Pred sprejetjem odločitve o naložitvi denarne kazni ECB potrdi, da je razhajanje v količini delno natisnjenih ali dokončanih eurobankovcev ali v količini delno dokončanega ali dokončanega papirja za eurobankovce posledica primera neizpolnjevanja varnostnih zahtev, določenih v posebnem sklepu.

3.   Pri določanju višine denarne kazni, ki se naloži v zvezi s potrjenim razhajanjem, ECB upošteva nominalno vrednost:

(a)

delno natisnjenih ali dokončanih eurobankovcev ali

(b)

potencialnih eurobankovcev, ki bi lahko bili natisnjeni z uporabo delno dokončanega ali dokončanega papirja za eurobankovce.

4.   ECB lahko naloži denarno kazen, ki se razlikuje od nominalne vrednosti ali ustrezne nominalne vrednosti, določene po odstavku 3, pri čemer upošteva resnost neizpolnjevanja varnostnih zahtev v vsakem posamičnem primeru.

5.   ECB ne sme v nobenih okoliščinah naložiti denarne kazni, ki je višja od 500 000 EUR.

6.   ECB sprejme odločitev o naložitvi denarne kazni po postopkih, določenih v Uredbi (ES) št. 2532/98 in Uredbi Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4) (11).

Člen 20

Prenos in nadaljnji prenos pooblastila

1.   Svet ECB prenaša na Izvršilni odbor pooblastilo za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z izdelovalčevo akreditacijo po členu 6(1), (3) in (7), členu 7, členu 10, členu 14(1) in (4) ter členih 16 do 19.

2.   Izvršilni odbor lahko na enega od svojih članov nadalje prenese pooblastilo za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z izdelovalčevo akreditacijo po členu 6(1), (3) in (7) ter členu 7.

3.   Izvršilni odbor lahko na operativno raven nadalje prenese pooblastilo za:

(a)

izdajo predhodnega pisnega soglasja ECB v skladu s členom 10(1) v primerih, ko je akreditirani izdelovalec izpolnil vse ustrezne zahteve za akreditacijo po členih 3 in 4 ter vse ustrezne obveznosti po členu 9;

(b)

sprejemanje odločitev v zvezi s takojšno ustavitvijo dejavnosti v zvezi z zaščitenimi elementi eura po členu 14.

4.   Izvršilni odbor obvesti Svet ECB o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastila po tem členu.

Člen 21

Revizijski postopek

1.   ECB oceni vsako prošnjo in informacije, ki jih predloži izdelovalec v zvezi s tem sklepom, ter o svoji odločitvi, ali se prošnji ugodi ali pa se prošnja zavrne, oziroma o veljavnosti prejetih informacij pisno obvesti izdelovalca v 50 delovnih dneh od prejema:

(a)

prošnje za podelitev akreditacije ali

(b)

vseh dodatnih informacij ali pojasnil izdelovalca, ki jih je zahtevala ECB.

2.   Izdelovalec lahko Svetu ECB predloži zahtevo za revizijo odločitve ECB:

(a)

sprejete po členu 6(1) in (7) ter členu 7;

(b)

sprejete po členu 14 ter členih 16 do 18.

Izdelovalec predloži zahtevo za revizijo v 30 delovnih dneh od uradnega obvestila o odločitvi, navedeni v odstavku 1. Izdelovalec svojo zahtevo obrazloži in priloži vse podporne informacije.

3.   Revizija nima odložilnega učinka. Svet ECB lahko izjemoma začasno odloži izvajanje odločitve, ki je predmet revizije, če izdelovalec izrecno zahteva, da bi morala imeti revizija odložilni učinek, in za to navede razloge.

4.   Svet ECB pregleda odločitev, navedeno v odstavku 1, v luči izdelovalčeve zahteve za revizijo. Če Svet ECB meni, da se z odločitvijo, navedeno v odstavku 1, krši ta sklep, odredi ponovno izvedbo zadevnega postopka ali sprejme dokončno odločitev. Če Svet ECB meni, da se z odločitvijo, navedeno v odstavku 1, ta sklep ne krši, se izdelovalčeva zahteva za revizijo zavrne. Izid revizije se pisno sporoči izdelovalcu v 60 delovnih dneh od dneva, ko je ECB prejela zahtevo za revizijo. Odločitev Sveta ECB vsebuje razloge, na katerih temelji.

5.   Za kateri koli spor med ECB in izdelovalcem, ki se nanaša na ta sklep, je izključno pristojno Sodišče Evropske unije. Če je na voljo revizijski postopek po odstavku 2, izdelovalec počaka na odločitev Sveta ECB o reviziji in šele nato predloži zadevo Sodišču. Roki, določeni v Pogodbi, začnejo teči od prejema odločitve o reviziji.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 se revizijski postopek za odločitve o naložitvi denarnih kaznih po členu 19 opravi v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98 in Uredbo (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4).

7.   Če se ECB in izdelovalec tako dogovorita, lahko kateri koli spor glede uporabe tega sklepa rešujeta z arbitražo. Vsi spori med ECB in akreditiranim izdelovalcem se dokončno rešijo v skladu z arbitražnimi pravili Mednarodne trgovinske zbornice, rešuje pa jih eden ali več arbitrov, imenovanih v skladu s temi pravili. Jezik arbitraže je angleščina.

ODDELEK IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Razveljavitev

1.   Sklep ECB/2013/54 se razveljavi z učinkom od 18. maja 2021.

2.   Sklicevanje na razveljavljeni sklep se šteje za sklicevanje na ta sklep in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 23

Prehodne določbe

1.   Sklep ECB/2013/54 se uporablja še dvanajst mesecev po datumu začetka učinkovanja tega sklepa.

2.   Akreditirani izdelovalci, ki jim je bila podeljena akreditacija ali začasna akreditacija na podlagi Sklepa ECB/2013/54, se štejejo za akreditirane izdelovalce na podlagi tega sklepa od datuma začetka učinkovanja tega sklepa.

3.   Vsi postopki v zvezi z akreditacijami, podeljenimi na podlagi Sklepa ECB/2013/54, ki so se začeli ali tečejo, se dokončajo v skladu s tem sklepom, zlasti vsi postopki, ki so se začeli ali tečejo v zvezi z:

(a)

začetnimi ali nadaljnjimi varnostnimi pregledi ali pregledi kakovosti po členu 11;

(b)

oceno izpolnjevanja zahtev za akreditacijo po členu 6;

(c)

podelitvijo akreditacij po členu 7;

(d)

izdajo odločitve po členih 16 do 19;

(e)

revizijo ravnanj ali odločitev po točkah (a) do (d).

Vsi postopki, ki so se začeli ali tečejo, se dokončajo do izteka obdobja, določenega v odstavku 1.

Člen 24

Začetek učinkovanja

1.   Ta sklep začne učinkovati na dan, ko so o njem uradno obveščeni naslovniki.

2.   Uporablja se od 18. maja 2021.

3.   Člen 4 in točka (4) člena 9 se uporabljata od 16. novembra 2022.

Člen 25

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na izdelovalce in akreditirane izdelovalce zaščitenih elementov eura in elementov eura.

V Frankfurtu na Majni, 27. aprila 2020

Predsednica ECB

Christine LAGARDE


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(2)  Sklep ECB/2013/54 z dne 20. decembra 2013 o postopkih akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura in elementov eura ter o spremembi Sklepa ECB/2008/3 (UL L 57, 27.2.2014, str. 29).

(3)  Glej Prilogo I.

(4)  Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(5)  Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).

(6)  Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(7)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(8)  Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(9)  Dostopno na spletni strani Mednarodne trgovinske zbornice na naslovu www.iccwbo.org.

(10)  Dostopno na spletni strani pobude za etičnost na področju bankovcev na naslovu www.bnei.com.

(11)  Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264, 12.10.1999, str. 21).


PRILOGA I

Razveljavljeni sklep s seznamom naknadnih sprememb

(iz člena 22)

Sklep ECB/2013/54 z dne 20. decembra 2013 o postopkih akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura in elementov eura ter o spremembi Sklepa ECB/2008/3 (UL L 57, 27.2.2014, str. 29).

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/955 z dne 6. maja 2016 o spremembi Sklepa ECB/2013/54 o postopkih akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura in elementov eura (ECB/2016/12) (UL L 159, 16.6.2016, str. 19).

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/1734 z dne 21. septembra 2016 o spremembi Sklepa ECB/2013/54 o postopkih akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura in elementov eura (ECB/2016/25) (UL L 262, 29.9.2016, str. 30).


PRILOGA II

Korelacijska tabela

Sklep ECB/2013/54

Ta sklep

ODDELEK I – SPLOŠNE DOLOČBE

ODDELEK I – SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 2(1)

Člen 2(3), (4), (7) in (11)

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 2(4)

Člen 18(4)

Člen 2(5)(a)

Člen 3(1)(a) in 3(2)

Člen 3(1)(b)

Člen 2(5)(b)

Člen 3(1)(c)

Člen 2(6)

Člen 3(4)

Člen 2(7)

Člen 2(8)

Člen 2(8)

Člen 2(2)

Člen 2(9)

Člen 2(11)

Člen 3(1)

Člen 19(1)

Člen 3(2)

Člen 19(2)

Člen 20(3)

Člen 4

ODDELEK II – POSTOPEK AKREDITIRANJA

ODDELEK II – POSTOPEK AKREDITIRANJA

Člen 4(1)

Člen 5(1)

Člen 4(2)(a)

Člen 5(2)(a) in (c)

Člen 4(2)(b)

Člen 5(2)(d) in točka (1) člena 9

Člen 4(2)(c)

Člen 5(2)(f)

Člen 4(3)

Člen 5(2)(h) in člen 3(1)(d)

Člen 5(2)(b), (e), (i), (j) in (k)

Člen 5(3)

Člen 4(4) in člen 5(3), prvi stavek

Člen 6(2) in (6)

Člen 4(5) in člen 5(3), drugi stavek

Člen 6(7)

Člen 5(1)

Člen 6(4), prvi, drugi, tretji in četrti stavek

Člen 5(2)

Člen 6(4), četrti stavek

Člen 6(1), (3) in (5)

Člen 6(1)

Člen 7(1)

Člen 7(2)

Člen 6(2)

Člen 11(1)

Člen 6(3)

Člen 7(3)

Člen 7

Člen 8

Točke (8), (9), (10) in (11) člena 9

ODDELEK III – PREGLEDI IN POSEBNA VARNOSTNA PREVERJANJA NCB

ODDELEK III – POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA ZAHTEV

Člen 9(1)

Člen 11(1)

Člen 9(2)

Člen 11(2)

Člen 9(3), prvi stavek

Člen 11(4)

Člen 9(3), drugi stavek

Člen 9(4), prvi in tretji stavek

Člen 11(3)

Člen 9(4), drugi stavek

Člen 11(5), prvi stavek

Člen 11(5), drugi stavek

Člen 11(6) in (7)

Člen 9(5)

Člen 11(8)

Člen 9(6)

Člen 10(1)

Člen 12(2)

Člen 10(2)

Člen 10(3), uvodno besedilo ter točki (b) in (c)

Člen 13(1)

Člen 10(3), točka (a)

Člen 10(3), drugi in tretji stavek

Člen 13(5)

Člen 10(4)

Člen 13(3) in (4)

Člen 10(4), drugi stavek

Člen 13(7)

Člen 10(5), prvi stavek

Člen 13(8)

Člen 10(5), drugi stavek

Člen 13(6)

Člen 10(6)

Člen 13(9)

Člen 10(7)

Člen 13(10)

Člen 11

ODDELEK IV – TRAJNE OBVEZNOSTI

ODDELEK IV – KONČNE DOLOČBE

Člen 12(1)

Člen 2(6)

Člen 12(2), prvi stavek

Točka (2) člena 9

Člen 12(2), drugi stavek

Točka (3) člena 9

Točka (4) člena 9

Člen 12(3)(a)

Člen 9(7)(a)

Člen 12(3)(b)

Člen 9(7)(a)

Člen 12(3)(c)

Člen 9(7)(b)

Člen 12(3)(d)

Člen 9(7)(c)

Člen 12(3)(e)

Člen 9(7)(d)

Člen 12(3)(f) in (g) ter člen 12(4), prvi stavek

Člen 9(7)(e) in točka (8) člena 9

Člen 12(4), drugi in tretji stavek

Člen 12(5), prvi stavek

Točka (7) člena 9

Člen 12(5), uvodno besedilo drugega stavka

Člen 10(3)

Člen 12(5)(a)

Člen 10(3)

Člen 12(5)(b)(i), (ii) in (iii)

Člen 3(3)

Člen 12(5), drugi odstavek

 

Člen 20(3)

Člen 12(5), tretji odstavek

Člen 20(3)

Člen 12(6), uvodno besedilo

Točka (7) člena 9, uvodno besedilo

Člen 12(6)(a)

Člen 9(7)(c)

Člen 12(6)(b)

Člen 9(7)(d)

Člen 12(6)(c)

Člen 12(6)(d)

Točka (5) člena 9

Člen 12(7)

Člen 7(3)

Člen 12(8)

Člen 12(9)

Člen 13

Člen 2(5)

ODDELEK V – POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA ZAHTEV

Člen 14(1)(a)

Člen 12(1)(c)

Člen 14(1)(b)

Člen 12(1) (a) in (b)

Člen 14(1)(c)

Člen 12(1)(d)

Člen 14(1)(d)

Člen 12(1)(f)

Člen 14(1)(e)

Člen 12(1)(g)

Člen 14(2), prvi stavek

Člen 12(2)

Člen 14(2), drugi stavek

Člen 12(3)

Člen 14(2), tretji stavek

Člen 15(3)

Člen 14(3)

Točka (36) člena 1

Člen 14(4)

Člen 13(2)

Člen 15(1)

Člen 15(1)

Člen 15(2)

Člen 15(2), uvodno besedilo in točka (a)

Člen 16(2), 17(2), 18(3)

Člen 15(2)(b)

Člen 10(4)

Člen 15(2)(c)

Člen 15(3)

Člen 15(5)

Člen 16(1)

Člen 16(1)

Člen 16(2)

Člen 15(2)(b)

Člen 16(3) in (4)

Člen 16(2) in (3)

Člen 17(1)

Člen 17(1)

Člen 17(2)

Člen 15(2)(b)

Člen 17(3)

Člen 17(3)

Člen 17(4) in (5)

Člen 17(4) in (5)

Člen 18(1)(a)

Člen 18(1)

Člen 18(1)(b)

Člen 18(1)(c)

Člen 18(2)(b)

Člen 18(1)(d)

Člen 18(2)(a)

Člen 18(1)(e)

Člen 18(2)(c)

Člen 18(2)(a) in (b)

Člen 18(3)(a), (b) in (c)

Člen 18(2)(c)

Člen 18(3)(d)

Člen 18(3)(e)

Člen 18(4)

Člen 18(3)

Člen 18(4) in (5)

Člen 18(5) in (6)

Člen 19

Člen 14

Člen 20(1)

Točka (6) člena 9 in člen 12(1)(e)

Člen 20(2)

Člen 19(1)

Člen 20(3), prvi, drugi in tretji stavek

Člen 19(2) in (3) ter člen 19(4)

Člen 20(3), četrti stavek

Člen 19(5)

Člen 20(4), prvi stavek

Člen 19(2)

Člen 20(4), drugi stavek

Člen 19(6)

Člen 20(4), tretji stavek

Člen 21

Člen 21

Člen 22

Člen 8

ODDELEK VI - DOLOČBA O SPREMEMBI TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Člen 24

Člen 22

Člen 25

Člen 23

Člen 26

Člen 24

Člen 27

Člen 25