24.4.2020

Uradni list Evropske unije

L 130/1

UREDBA (EU) 2020/558 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. aprila 2020

o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 177, 178 in točke (a) člena 322(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Posledice izbruha COVID-19 so države članice prizadele na način brez primere. Trenutna javnozdravstvena kriza ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja javnih naložb, ki so potrebne v njihovih zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih njihovih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s posebnimi ukrepi.

(2)

V odziv na vpliv javnozdravstvene krize sta bili uredbi (EU) št. 1301/2013 (3) in (EU) št. 1303/2013 (4) Evropskega parlamenta in Sveta že spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da se je omogočila večja prožnost pri izvajanju programov, ki se podpirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (v nadaljnjem besedilu skupaj: skladi) ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Da bi prispevali k učinkovitemu odzivu na sedanjo javnozdravstveno krizo, je bil obseg podpore iz ESRR precej razširjen.

(3)

Vendar pa postajajo resni negativni učinki na gospodarstva in družbe Unije vedno hujši. Zato je treba državam članicam zagotoviti izredno dodatno prožnost, da se bodo lahko odzvale na to javnozdravstveno krizo brez primere, in sicer z razširitvijo možnosti uporabe celotne neporabljene podpore iz skladov.

(4)

Da bi zmanjšali breme za javne proračune v odziv na javnozdravstveno krizo, bi bilo treba državam članicam izjemoma omogočiti, da za programe kohezijske politike zaprosijo za 100‐odstotno stopnjo sofinanciranja za obračunsko leto 2020–2021, in sicer v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Na podlagi ocene uporabe te izredne stopnje sofinanciranja bi Komisija lahko predlagala razširitev tega ukrepa.

(5)

Da bi državam članicam zagotovili dodatno prožnost pri prerazporeditvi sredstev za zagotovitev prilagojenih odzivov na javnozdravstveno krizo, bi bilo treba v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ uvesti ali okrepiti možnosti prenosov finančnih sredstev med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom. Poleg tega bi bilo treba zaradi splošno razširjenega vpliva javnozdravstvene krize za države članice izjemoma povečati tudi možnosti prenosa sredstev med kategorijami regij, ob tem pa upoštevati cilje Pogodbe na področju kohezijske politike. Taki prenosi ne bi smeli vplivati na sredstva v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, dodatne dodelitve za najbolj oddaljene regije ali podporo pobudi za zaposlovanje mladih in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(6)

Da bi se državam članicam omogočila hitra uporaba razpoložljivih sredstev za odziv na izbruh COVID-19 in ob upoštevanju, da je izvajanje programov za obdobje 2014–2020 v pozni fazi in da lahko prenos zadeva le sredstva, ki so na voljo za načrtovanje programov za leto 2020, je upravičeno, da se države članice za preostanek programskega obdobja izjemoma izvzamejo iz obveznosti izpolnjevanja zahtev glede tematske osredotočenosti.

(7)

Da se državam članicam omogoči, da se osredotočijo na potreben odziv na izbruh COVID-19 in zmanjšajo upravna bremena, bi bilo treba poenostaviti nekatere postopkovne zahteve, povezane z izvajanjem programov in revizijami. Zlasti sporazumi o partnerstvu se za preostanek programskega obdobja ne bi smeli več spreminjati niti zaradi upoštevanja predhodnih sprememb operativnih programov niti zaradi uvajanja kakršnih koli drugih sprememb. Treba bi bilo odložiti roke za predložitev letnih poročil o izvajanju za leto 2019 in predložitev zbirnega poročila Komisije na podlagi teh letnih poročil o izvajanju. V zvezi s skladi in ESPR bi morala biti za obračunsko leto 2019–2020 izrecno določena tudi razširjena možnost za revizijske organe, da uporabijo nestatistično metodo vzorčenja.

(8)

Primerno je določiti, da bi se za zaključene ali v celoti izvedene operacije, ki spodbujajo zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru izbruha COVID-19, izjemoma dovolila upravičenost izdatkov. Moralo bi biti možno, da se take operacije izberejo, še preden Komisija odobri potrebne spremembe programa. Določiti bi bilo treba posebne ureditve za sklicevanje na izbruh COVID-19 kot na višjo silo v okviru prenehanja obveznosti.

(9)

Za zmanjšanje upravnih bremen in zamud pri izvajanju, kadar so potrebne spremembe finančnih instrumentov za zagotovitev učinkovitega odziva na javnozdravstveno krizo, za preostanek programskega obdobja ne bi smela biti več potrebna revizija in posodabljanje predhodnih ocen in posodobljenih poslovnih načrtov ali enakovrednih dokumentov kot spremnih dokumentov, ki dokazujejo, da je bila zagotovljena podpora uporabljena za predvideni namen. Razširiti bi bilo treba možnosti za podporo za obratni kapital prek finančnih instrumentov v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

(10)	Za zagotovitev, da lahko države članice v celoti izkoristijo podporo iz skladov in ESPR, bi bilo treba zagotoviti dodatno prožnost za izračun končnega plačila ob koncu programskega obdobja.

(11)	Za olajšanje prenosov, odobrenih na podlagi te uredbe, se pogoj iz točke (f) člena 30(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) v zvezi z uporabo odobritev za isti cilj ne bi smel uporabljati za prenose, predlagane na podlagi te uredbe.

(12)

Za zagotovitev skladnosti med pristopom na podlagi začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu med trenutnim izbruhom COVID-19 in pomočjo de minimis na eni strani ter pogoji za zagotavljanje podpore podjetjem v težavah v okviru ESRR na drugi strani, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1301/2013 spremeniti, da se omogoči dodeljevanje podpore takim podjetjem v teh posebnih okoliščinah.

(13)

Ker cilja te uredbe, in sicer odziva na vpliv javnozdravstvene krize z uvedbo ukrepov za prožnost pri dodeljevanju podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)	Glede na nujnost razmer v povezavi z izbruhom COVID-19 bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Zaradi izbruha COVID-19 in nujne potrebe po obravnavi s tem povezane javnozdravstvene krize ter njenih družbenih in gospodarskih posledic je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(16)	Uredbi (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (EU) št. 1301/2013

V členu 3(3) Uredbe (EU) št. 1301/2013 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

podjetij v težavah, kot je določeno v pravilih Unije o državnih pomočeh; podjetja, ki prejemajo podporo v skladu z začasnim okvirom za ukrepe državne pomoči (*1) ali uredbami Komisije (EU) št. 1407/2013 (*2), (EU) št. 1408/2013 (*3) in (EU) št. 717/2014 (*4), se za namene te točke ne obravnavajo kot podjetja v težavah;

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 1303/2013

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(1)

v naslovu II drugega dela se doda naslednje poglavje:

„Poglavje V

Izredni ukrepi za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

Člen 25a

Izredni ukrepi za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

1. Z odstopanjem od člena 60(1) ter prvega in četrtega pododstavka člena 120(3) se lahko na zahtevo države članice uporabi 100‐odstotna stopnja sofinanciranja za izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo v obračunskem letu, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, za eno ali več prednostnih osi v programu, ki ga podpira ESRR, ESS ali Kohezijski sklad.

Zahtevki za spremembo stopnje sofinanciranja se predložijo v skladu s postopkom za spremembo programov iz člena 30, priloži pa se jim tudi spremenjeni program ali programi. 100‐odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če Komisija odobri ustrezno spremembo operativnega programa pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo v skladu s členom 135(2).

Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021, države članice posredujejo preglednico iz točke (d)(ii) člena 96(2) in potrdijo stopnjo sofinanciranja, ki se je v obračunskem letu, ki se je končalo 30. junija 2020, uporabljala za zadevne prednostne naloge, in sicer z začasnim povečanjem na 100 %.

2. V odziv na izbruh COVID-19 se lahko viri, ki so na voljo za načrtovanje programov za leto 2020 za cilj ‚naložbe za rast in delovna mesta‘, na zahtevo države članice prenesejo med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom ne glede na odstotke iz točk (a) do (d) člena 92(1).

Za namen teh prenosov se zahteve iz člena 92(4) ne uporabljajo.

Prenosi ne vplivajo na vire, ki so dodeljeni pobudi za zaposlovanje mladih v skladu s členom 92(5) ali pomoči za najbolj ogrožene v okviru cilja ‚naložbe za rast in delovna mesta‘ v skladu s členom 92(7).

Viri, ki se v skladu s tem odstavkom prenesejo med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom, se izvršujejo v skladu s pravili sklada, v katerega se viri prerazporedijo.

3. Z odstopanjem od člena 93(1) in poleg možnosti iz člena 93(2) se lahko viri, ki so na voljo za načrtovanje programov za leto 2020, na zahtevo države članice prenesejo med kategorijami regij v odziv na izbruh COVID-19.

4. Zahtevki za prenose iz odstavkov 2 in 3 tega člena se predložijo v skladu s postopkom za spremembo programov iz člena 30 ter so ustrezno utemeljeni, priloži pa se jim tudi spremenjeni program ali programi, v katerih so opredeljeni preneseni zneski po skladih in kategorijah regij, kadar je to primerno.

5. Z odstopanjem od člena 18 te uredbe in uredb za posamezne sklade se za finančna sredstva, določena v predloženih zahtevkih za spremembe programov, ali prenose, sporočene v skladu s členom 30(5) te uredbe, na 24. april 2020 ali po tem datumu, ne uporabljajo zahteve glede tematske osredotočenosti iz te uredbe ali uredb za posamezne sklade.

6. Z odstopanjem od člena 16 se od 24. aprila 2020 sporazumi o partnerstvu ne spreminjajo, spremembe programov pa ne pomenijo sprememb sporazumov o partnerstvu.

Z odstopanjem od členov 26(1), 27(1), 30(1) in 30(2) se od 24. aprila 2020 skladnost programov in njihovega izvajanja s sporazumom o partnerstvu ne preverja.

7. Za operacije, ki spodbujajo zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru izbruha COVID-19, iz drugega pododstavka člena 65(10), se člen 65(6) ne uporablja.

Z odstopanjem od točke (b) člena 125(3) se lahko take operacije izberejo za podporo iz ESRR ali ESS pred odobritvijo spremenjenega programa.

8. Kadar se izbruh COVID-19 navaja kot višja sila, se za namene točke (b) člena 87(1) informacije o zneskih, za katere ni bilo mogoče vložiti zahtevka za plačilo, zagotovijo na skupni ravni po prednostnih nalogah za operacije, katerih skupni upravičeni stroški so nižji od 1 000 000 EUR.

9. Letno poročilo o izvajanju programa iz člena 50(1) za leto 2019 se za vse evropske strukturne in investicijske sklade predloži do 30. septembra 2020, z odstopanjem od rokov, določenih v uredbah za posamezne sklade. Predložitev zbirnega poročila, ki ga leta 2020 pripravi Komisija v skladu s členom 53(1), se lahko v skladu s tem odloži.

10. Z odstopanjem od točke (g) člena 37(2) se pregled ali posodobitev predhodnih ocen ne zahteva, kadar so spremembe finančnih instrumentov nujne za zagotovitev učinkovitega odziva na izbruh COVID-19.

11. Kadar finančni instrumenti zagotavljajo podporo MSP v obliki obratnega kapitala v skladu z drugim pododstavkom člena 37(4) te uredbe, se kot spremni dokumenti ne zahtevajo novi ali posodobljeni poslovni načrti ali enakovredni dokumenti, in dokazi, s katerimi bi se preverjalo, ali je bila podpora, zagotovljena prek finančnih instrumentov, uporabljena za predvideni namen.

Z odstopanjem od Uredbe (EU) št. 1305/2013 se lahko taka podpora zagotovi tudi iz EKSRP v okviru ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki so relevantni za izvajanje finančnih instrumentov. Taki upravičeni izdatki ne presegajo 200 000 EUR.

12. Za namene drugega pododstavka člena 127(1) je izbruh COVID-19 ustrezno utemeljen razlog, na katerega se lahko na podlagi strokovne presoje sklicujejo revizijski organi pri uporabi nestatistične metode vzorčenja za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2019 in konča 30. junija 2020.

13. Za namene uporabe točke (f) člena 30(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (*5) se za prenose iz odstavkov 2 in 3 tega člena ne uporablja pogoj glede uporabe odobritev za isti cilj.

(*5) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“;"

(2)

v členu 130 se doda naslednji odstavek:

„3. Z odstopanjem od odstavka 2 prispevek iz skladov ali ESPR prek končnih plačil za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij v končnem obračunskem letu ne presega za več kot 10 % prispevka iz skladov ali ESPR za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij, kot je določen v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

Prispevek iz skladov ali ESPR prek končnih plačil v končnem obračunskem letu ne presega upravičenih prijavljenih javnih izdatkov ali prispevka iz vsakega sklada in kategorije regij za vsak operativni program, kakor je določeno v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa, karkoli je nižje.“

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D.M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

G. GRLIĆ RADMAN

(1) Mnenje z dne 14. aprila 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. aprila 2020.

(3) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).

(4) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(5) Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

(6) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

24.4.2020

Uradni list Evropske unije

L 130/7

UREDBA (EU) 2020/559 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. aprila 2020

o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 175(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa pravila, ki se uporabljajo za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(2)	Izbruh COVID-19 je države članice prizadel na način brez primere. Kriza za najranljivejše, kot so najbolj ogrožene osebe, predstavlja večje tveganje, saj lahko pride do motenj pri zagotavljanju podpore iz Sklada.

(3)	Da se zagotovi takojšen odziv na vpliv krize na najbolj ogrožene osebe, bi morali biti odhodki za dejavnosti za krepitev zmogljivosti odzivanja zaobravnavanje izbruha COVID-19 upravičeni od 1. februarja 2020.

(4)

Za ublažitev bremena na javne proračune pri odzivanju na izbruh COVID-19 bi bilo treba državam članicam dati možnost, da izjemoma zaprosijo za stopnjo sofinanciranja v višini 100 %, ki se uporabi za obračunsko leto 2020 do 2021, in sicer v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Na podlagi ocene uporabe te izjemne stopnje sofinanciranja lahko Komisija predlaga njeno podaljšanje.

(5)

Da bi lahko najbolj ogrožene osebe pomoč iz Sklada še naprej prejemale v varnem okolju, je treba državam članicam zagotoviti zadostno prožnost, da svoje sheme podpore prilagodijo trenutnim razmeram na podlagi posvetovanj s partnerskimi organizacijami, vključno z omogočanjem alternativnih shem dostave, kot so sheme dostave prek kuponov ali kartic v elektronski ali drugi obliki, in tako, da se državam članicam omogoči, da spremenijo nekatere elemente operativnega programa, ne da bi bilo treba sprejeti sklep Komisije. Da bi zagotovili varno pomoč najbolj ranljivim osebam, bi bilo treba poleg tega omogočiti zagotavljanje potrebnega zaščitnega materiala in opreme partnerskim organizacijam zunaj proračuna za tehnično pomoč.

(6)	Primerno je določiti posebna pravila za določanje upravičenih stroškov, ki jih imajo upravičenci, kadar se dejavnosti zaradi izbruha COVID-19 odložijo, začasno ustavijo ali se ne izvedejo v celoti.

(7)

Da bi se države članice lahko osredotočile na uvajanje ukrepov za odziv na izbruh COVID-19 in da bi se preprečile motnje dostave podpore najbolj ogroženim osebam zaradi tveganja okužbe, je primerno, da se določijo posebni ukrepi, ki zmanjšujejo upravno breme za organe in zagotavljajo prožnost pri izpolnjevanju nekaterih zakonodajnih zahtev, zlasti tistih, ki se nanašajo na spremljanje, nadzor in revizijo.

(8)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvedbe posebnih ukrepov za učinkovito izvajanje Sklada med izbruhom COVID-19, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(9)	Glede na nujnost zagotavljanja potrebne podpore bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(10)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročil izbruh COVID-19, in s tem povezane javnozdravstvene krize ter socialno-ekonomskih posledic je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(11)	Uredbo (EU) št. 223/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 223/2014 se spremeni:

(1)

v členu 9 se prvi pododstavek odstavka 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za namene spreminjanja tistih elementov operativnega programa, ki spadajo v pododdelek 3.5 oziroma 3.6 oziroma oddelek 4 predlog za operativni program iz Priloge I, ali elementov iz točk (a) do (e) in točke (g) člena 7(2), če so spremenjeni zaradi odzivanja na krizo zaradi izbruha COVID-19.“;

(2)	v členu 13(1) se doda naslednji pododstavek: „Z odstopanjem od prvega pododstavka je rok za predložitev letnega poročila o izvajanju za leto 2019 30. september 2020.“;

(3)

v členu 20 se vstavi naslednji odstavek:

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko na zahtevo države članice za javne odhodke, prijavljene v zahtevkih za plačilo med obračunskim letom, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, uporabi stopnja sofinanciranja v višini 100 %.

Zahteve za spremembo stopnje sofinanciranja se predložijo v skladu s postopkom za spremembo operativnih programov iz člena 9, priloži pa se jim spremenjeni program. 100‐odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če Komisija odobri ustrezno spremembo operacijskega programa pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo v skladu s členom 45(2).

Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021, države članice posredujejo preglednico iz oddelka 5.1 predloge za operativni program iz Priloge I, in potrdijo stopnjo sofinanciranja, ki se je uporabljala v obračunskem letu, ki se je končalo 30. junija 2020.“;

(4)	v členu 22(4) se doda naslednji pododstavek: „Z odstopanjem od prvega pododstavka so odhodki za dejavnosti za krepitev zmogljivosti odzivanja za obravnavanje izbruha COVID-19 upravičeni od 1. februarja 2020.“;

(5)

v členu 23 se vstavi naslednji odstavek:

„4a. Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata najbolj ogroženim osebam neposredno ali posredno, kot je prek kuponov ali kartic v elektronski ali drugi obliki, če se ti kuponi, kartice ali drugi instrumenti lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč.“;

(6)

v členu 26 se odstavek 2 spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter stroški nakupa osebnega zaščitnega materiala in opreme za partnerske organizacije;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	upravni stroški ter stroški priprave, prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a) ali 5 -% vrednosti prehrambenih proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;“;

(7)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 26a

Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP I, med njihovo začasno ustavitvijo zaradi izbruha COVID-19

Zamude pri dostavi hrane in/ali osnovne materialne pomoči zaradi izbruha COVID-19 ne pomenijo zmanjšanja upravičenih stroškov, ki jih nosi nabavni organ ali partnerske organizacije v skladu s členom 26(2). Ti stroški se lahko prijavijo Komisiji v celoti v skladu s členom 26(2), preden se hrana in/ali osnovna materialna pomoč dostavi najbolj ogroženim osebam, če se po koncu krize, povezane z izbruhom COVID-19, dostava nadaljuje.

Kadar je živilo pokvarjeno zaradi začasne ustavitve dostave zaradi izbruha COVID-19, se stroški iz točke (a) člena 26(2) ne zmanjšajo.

Člen 26b

Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP II ali tehnične pomoči, med njihovo začasno ustavitvijo zaradi izbruha COVID-19

1. Kadar je izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno zaradi izbruha COVID-19, lahko država članica odhodke med začasno ustavitvijo šteje za upravičene odhodke, tudi če storitve niso opravljene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	do začasne ustavitve izvajanja dejavnosti pride po 31. januarju 2020;

(b)	razlog za začasno ustavitev dejavnosti je izbruh COVID-19;

(c)	odhodki so nastali in so bili plačani;

(d)	odhodki pomenijo resnične stroške za upravičenca in jih ni mogoče izterjati ali nadomestiti; za izterjave in nadomestilo, ki jih ne zagotovi država članica, lahko država članica šteje, da je ta pogoj izpolnjen na podlagi izjave upravičenca; izterjave in nadomestila se odštejejo od odhodkov;

(e)	odhodki so omejeni na obdobje začasne ustavitve dejavnosti.

2. Za dejavnosti, za katere se upravičencu izplača povračilo na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in kadar se izvajanje ukrepov, ki so podlaga za povračilo, začasno ustavi zaradi izbruha COVID-19, lahko zadevna država članica upravičencu izplača povračilo na podlagi rezultatov, načrtovanih za obdobje začasne ustavitve, tudi če niso bili izvedeni nobeni ukrepi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	do začasne ustavitve izvajanja ukrepov pride po 31. januarju 2020;

(b)	razlog za začasno ustavitev ukrepov je izbruh COVID-19;

(c)

možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov ustrezajo dejanskim stroškom upravičenca, ki jih upravičenec dokaže in jih ni mogoče izterjati ali nadomestiti; za izterjave in nadomestilo, ki jih ne zagotovi država članica, lahko država članica šteje, da je ta pogoj izpolnjen na podlagi izjave upravičenca; izterjave in nadomestilo se odštejejo od zneska, ki ustreza možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov;

(d)

povračilo upravičencu je omejeno na obdobje začasne ustavitve ukrepov.

Za dejavnosti iz prvega pododstavka tega odstavka lahko država članica upravičencu izplača povračilo tudi na podlagi stroškov iz točke (a) člena 25(1), če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

Kadar država članica upravičencu povračilo izplača na podlagi tako prvega kot drugega pododstavka, zagotovi, da se isti odhodki povrnejo samo enkrat.

Člen 26c

Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP II ali tehnične pomoči, ki se zaradi izbruha COVID-19 ne izvedejo v celoti

1. Država članica lahko odhodke za dejavnosti, ki zaradi izbruha COVID-19 niso v celoti izvedene, šteje za upravičene odhodke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	izvajanje dejavnosti preneha po 31. januarju 2020;

(b)	razlog prenehanja izvajanja dejavnosti je izbruh COVID-19;

(c)	odhodki so upravičencu nastali in bili plačani pred prenehanjem izvajanja dejavnosti.

2. Za dejavnosti, za katere se upravičencu izplača povračilo na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, lahko država članica odhodke za dejavnosti, ki zaradi izbruha COVID-19 niso v celoti izvedene, šteje za upravičene odhodke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	izvajanje dejavnosti preneha po 31. januarju 2020;

(b)	razlog prenehanja izvajanja dejavnosti je izbruh COVID-19;

(c)

ukrepi, zajeti v možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, so bili vsaj delno izvedeni pred prenehanjem izvajanja dejavnosti.

Kadar država članica upravičencu povračilo izplača na podlagi tako prvega kot drugega pododstavka, zagotovi, da se isti odhodki povrnejo samo enkrat.“;

(8)	v členu 30 se vstavi naslednji odstavek: „1a. Države članice lahko na podlagi analize morebitnih tveganj določijo manj stroge zahteve glede nadzora in revizijske sledi pri razdeljevanju hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam med izbruhom COVID-19.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D.M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

G. GRLIĆ RADMAN

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. aprila 2020.

(2) Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

24.4.2020

Uradni list Evropske unije

L 130/11

UREDBA (EU) 2020/560 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. aprila 2020

o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Motnja na trgu, ki jo povzroča znatno upadanje povpraševanja zaradi izbruha COVID-19, je še posebej močno prizadela sektor ribištva in akvakulture. Cene in količine so se zaradi zaprtja prodajnih mest, tržnic, veleprodajnih mest in distribucijskih verig znatno znižale. Ribiške flote in sektor proizvodnje morske hrane zaradi upada povpraševanja in cen v povezavi z ranljivostjo in zapletenostjo dobavne verige poslujejo z izgubo. Ribiči so zato prisiljeni ostati v pristaniščih, ribogojci pa bodo morali v nekaj tednih proizvode zavreči ali uničiti.

(2)

Treba bi bilo omogočiti, da se v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2), do 31. decembra 2020 podpirajo posebni ukrepi za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture. Ti ukrepi bi morali vključevati podporo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, tudi za ribolov v celinskih vodah in za ribolov, ki se izvaja brez plovil, ter za nekatere gospodarske izgube za proizvajalce na področju akvakulture in predelovalna podjetja ter v najbolj oddaljenih regijah, če so ti posledica izbruha COVID-19. Ti ukrepi bi morali vključevati tudi zagotovitev obratnega kapitala proizvajalcem na področju akvakulture in predelovalnim podjetjem ter podporo organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev za skladiščenje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture v skladu z Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Odhodki za operacije, ki prejemajo podporo v okviru teh ukrepov, bi morali biti upravičeni od 1. februarja 2020.

(3)

Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR v okviru deljenega upravljanja bi morala biti razčlenjena na način, ki zagotavlja, da se določijo fiksni zneski za nadzor ribištva in za zbiranje znanstvenih podatkov, pri čemer se lahko deset odstotkov teh zneskov uporabi za ukrepe, povezane z ublažitvijo izbruha COVID-19, ter za nadomestilo za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah. Druga sredstva v okviru deljenega upravljanja bi morale države članice dodeliti glede na svoje potrebe.

(4)

Zaradi znatnih družbeno-gospodarskih posledic izbruha COVID-19 in potrebe po likvidnosti v gospodarstvu bi moralo biti mogoče podpreti začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki ga je povzročila kriza zaradi izbruha COVID-19, z najvišjo stopnjo sofinanciranja v višini 75 % upravičene javne porabe.

(5)

Glede na potrebo po prožnosti pri prerazporeditvi finančnih sredstev za obravnavanje posledic izbruha COVID-19 zagotavljanje podpore začasnemu prenehanju ribolovnih dejavnosti, ki ga je povzročil ta izbruh, ne bi smelo biti predmet finančnega omejevanja. To ne bi smelo posegati v obstoječe finančne omejitve za druge primere začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti. Obveznost odbitka podpore, ki je bila dodeljena za začasno prenehanje, od podpore, dodeljene za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti, za isto plovilo, bi se morala uporabljati še naprej. Za lastnike plovil, ki so registrirana manj kot dve leti, in za ribiče, ki so začeli dejavnost izvajati manj kot dve leti pred predložitvijo vloge za podporo, bi bilo treba zahtevo o 120-dnevnem opravljanju dejavnosti sorazmerno zmanjšati za ukrepe, povezane z ublažitvijo izbruha COVID-19.

(6)

Glede na nujnost zagotavljanja potrebne podpore bi bilo treba omogočiti, da se področje uporabe poenostavljenega postopka razširi na spremembe operativnih programov, ki se nanašajo na posebne ukrepe, in na prerazporeditev finančnih sredstev v ta namen, da bi se obravnavale posledice izbruha COVID-19. Ta poenostavljeni postopek bi moral zajemati spremembe, potrebne za polno izvajanje zadevnih ukrepov, vključno z njihovo uvedbo in opisom metod za izračun podpore.

(7)

Glede na ključno vlogo, ki jo imajo organizacije proizvajalcev pri obvladovanju krize, bi bilo treba zgornjo mejo za podporo za načrte proizvodnje in trženja povečati na 12 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, dane na trg. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da za to vrsto podpore organizacijam proizvajalcev odobrijo predplačila v višini do 100 % finančne podpore.

(8)

Zaradi nenadnih motenj v dejavnostih ribištva in akvakulture zaradi izbruha COVID-19, in posledičnega tveganja ogroženosti trgov ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture je primerno, da se vzpostavi mehanizem za skladiščenje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture za prehrano ljudi. S tem bi prispevali k večji stabilnosti trga, zmanjšali tveganje, da bi bili takšni proizvodi zavrženi ali preusmerjeni v hrano, ki ni namenjena za prehrano ljudi, ter prispevali k zmanjšanju vpliva krize na donosnost proizvodov. Ta mehanizem bi moral proizvajalcem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture omogočiti uporabo enakih tehnik ohranjanja ali konzerviranja za podobne vrste, da se zagotovi ohranitev poštene konkurence med proizvajalci.

(9)

Glede na nenadnost in obseg zmanjšanja povpraševanja po ribiških proizvodih in proizvodih iz akvakulture, ki je rezultat izbruha COVID-19, bi bilo treba omogočiti povečanje količin, upravičenih do pomoči za skladiščenje, na 25 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih je zadevna organizacija proizvajalcev dala v prodajo.

(10)

Da bi se države članice lahko hitro odzvale na nenadnost in nepredvidljivost izbruha COVID-19, bi morale imeti pravico, da za svoje organizacije proizvajalcev določijo sprožitvene cene za sprožitev mehanizma skladiščenja. Te sprožitvene cene bi morale biti določene tako, da se ohrani poštena konkurenca med gospodarskimi subjekti.

(11)

Podpora ESPR bi morala biti na voljo tudi za ukrepe za nadomestilo gospodarskih izgub zaradi izbruha COVID-19, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij, zlasti tistih, ki so posledica poslabšanja cenovnih pogojev za ribe ali povečanja stroškov skladiščenja. Komisija bi morala takšne ukrepe, ki jih predlagajo države članice, odobriti brez odlašanja.

(12)

Ker cilja te uredbe, in sicer ublažitev socialno-ekonomskega vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(13)	Glede na nujnost zagotavljanja potrebne podpore bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Zaradi izbruha COVID-19 in nujnosti obravnave s tem povezanega socialno-ekonomskega vpliva na sektor ribištva in akvakulture je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(15)	Uredbi (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 508/2014

Uredba (EU) št. 508/2014 se spremeni:

(1)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja

1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR za obdobje od 2014 do 2020 v okviru deljenega upravljanja znašajo 5 749 331 600 EUR v trenutnih cenah v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge II.

2. Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 76 se dodeli 580 000 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1.

3. Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 77 se dodeli 520 000 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1.

4. 192 500 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1 se dodeli za nadomestilo za najbolj oddaljene regije na podlagi poglavja V naslova V. Navedeno pooblastilo letno ne presega:

(a)	6 450 000 EUR za Azore in Madeiro;

(b)	8 700 000 EUR za Kanarske otoke;

(c)	12 350 000 EUR za francoske najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU.

5. Države članice imajo možnost sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, uporabiti izmenljivo.

6. Deset odstotkov proračunskih sredstev iz odstavkov 2 in 3 se lahko dodeli za ukrepe, povezane z ublažitvijo izbruha COVID-19.“;

(2)	v členu 16(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim: „1. Razpoložljiva sredstva za obveznosti držav članic iz člena 13(1) za obdobje od 2014 do 2020, kot so opredeljena v preglednici v Prilogi II, se določijo na podlagi naslednjih objektivnih meril:“;

(3)

člen 22 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(e)	sprememb operativnih programov v zvezi s podporo iz točke (d) člena 33(1), člena 35, člena 44(4a), točke (b) člena 55(1), členov 57, 66 in 67 ter člena 69(3), vključno s prerazporeditvijo finančnih sredstev zaradi obravnavanja posledic izbruha COVID-19.“;

(b)	odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Odstavek 2 se ne uporablja za podporo iz točk (a), (b) in (c) člena 33(1), člena 34 in člena 41(2).“;

(4)

v členu 25(3) se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„3. Brez poseganja v odstavek 5 tega člena skupni finančni prispevek ESPR za ukrepe iz točk (a), (b) in (c) člena 33(1) in člena 34 ter za menjavo ali posodobitev glavnih ali pomožnih motorjev, kot je določeno v členu 41, ne presega višjega od naslednjih dveh pragov:“;

(5)

člen 33 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. ESPR lahko podpira ukrepe za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti v naslednjih primerih:

(a)	izvajanje ukrepov Komisije ali nujnih ukrepov držav članic iz člena 12 oziroma 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ohranitvenih ukrepov iz člena 7 navedene uredbe, vključno z obdobji biološke obnovitve;

(b)	nepodaljšanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali protokolov k tem sporazumom;

(c)

kadar je začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti določeno v načrtu upravljanja, sprejetem v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 (*1), ali v večletnem načrtu, sprejetem na podlagi členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je treba zaradi doseganja ciljev iz člena 2(2) in točke (a) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 na podlagi znanstvenega mnenja zmanjšati ribolovni napor;

(d)

kadar je do začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti prišlo med 1. februarjem in 31. decembrom 2020 kot posledica izbruha COVID-19, vključno za plovila, ki delujejo na podlagi sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu.

V skladu z drugim pododstavkom člena 65(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in z odstopanjem od prvega pododstavka navedenega člena so odhodki za dejavnosti, ki prejemajo podporo iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka, upravičeni od 1. februarja 2020.

2. Podpora iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 se lahko dodeli za največ šest mesecev na plovilo v obdobju od 2014 do 2020. To najdaljše trajanje se ne uporablja za podporo iz točke (d) navedenega pododstavka.

(*1) Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).“;"

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Za namene točke (d) odstavka 1 se uporabljajo naslednja odstopanja:

(a)

z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 lahko države članice, kadar je ribiško plovilo na dan predložitve vloge za podporo manj kot dve leti registrirano v registru flote ribiških plovil Unije, izračunajo najmanjše število dni ribolovne dejavnosti, ki jih mora opraviti zadevno plovilo, kot delež 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih;

(b)

z odstopanjem od točke (b) odstavka 3 lahko države članice, kadar je ribič začel delati na krovu ribiškega plovila Unije manj kot dve leti pred dnevom predložitve vloge za podporo, izračunajo najmanjše število delovnih dni, ki jih mora zadevni ribič opraviti, kot delež 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih.

(c)

z odstopanjem od odstavka 3 se podpora dodeli tudi ribičem brez plovil, ki so delali vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred dnevom predložitve vloge za podporo. Kadar je ribič brez plovila na dan predložitve vloge za podporo delal manj kot dve leti, lahko države članice izračunajo najmanjše število delovnih dni, ki jih mora opraviti zadevni ribič brez plovila, kot delež 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih.“;

(6)

člen 44 se spremeni:

(a)	vstavi se naslednji odstavek: „4a. ESPR lahko podpira ukrepe za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki ga je povzročil izbruh COVID-19, kot je določeno v točki (d) člena 33(1), pod pogoji iz člena 33.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Za namene odstavkov 1 in 4a:

(a)	se sklicevanja na ribiška plovila v členih 30, 32, 33, 38, 39, 41 in 42 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(b)	se sklicevanje na morsko okolje v členu 38 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.“;

(7)

člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55

Ukrepi v zvezi z javnim zdravjem

1. ESPR lahko podpira naslednje sheme nadomestil:

(a)	nadomestila za gojitelje mehkužcev za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev, kadar taka ustavitev nastopi izključno zaradi javnega zdravja;

(b)	dodelitev obratnega kapitala in nadomestil za gojitelje vodnih organizmov.

Nadomestila iz točke (b) prvega pododstavka se lahko dodelijo za začasno ustavitev ali zmanjšanje proizvodnje in prodaje ali za dodatne stroške skladiščenja, ki so nastali med 1. februarjem in 31. decembrom 2020 kot posledica izbruha COVID-19.

2. Podpora iz točke (a) odstavka 1 se lahko dodeli le, kadar je začasna ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev zaradi okuženosti posledica širjenja planktona, ki proizvaja toksine, ali prisotnosti planktona, ki vsebuje biotoksine, in pod pogojem, da:

(a)	okuženost traja več kot štiri zaporedne mesece ali

(b)	izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja gojenih mehkužcev presega 25 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa navedenega podjetja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem se pridobivanje začasno ustavi.

Za namene točke (b) prvega pododstavka lahko države članice vzpostavijo posebna pravila za izračun v podjetjih, dejavnih manj kot tri leta.

3. Obdobje, za katero se lahko dodeli nadomestilo iz točke (a) odstavka 1, znaša v celotnem programskem obdobju največ 12 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko enkrat podaljša za največ dodatnih 12 mesecev na skupaj največ 24 mesecev.

V skladu z drugim pododstavkom člena 65(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in z odstopanjem od prvega pododstavka navedenega člena so odhodki za dejavnosti, ki prejemajo podporo iz točke (b) odstavka 1 tega člena, upravičeni od 1. februarja 2020.“;

(8)

v členu 66 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3. Podpora, ki se za posamezno organizacijo proizvajalcev na leto odobri v skladu s tem členom, ne presega 12 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki jo je v predhodnih treh koledarskih letih dala na trg ta organizacija proizvajalcev. Ta podpora za vsako na novo priznano organizacijo proizvajalcev ne presega 12 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki so jo v predhodnih treh koledarskih letih dali na trg člani te organizacije proizvajalcev.

4. Zadevna država članica lahko po odobritvi načrta proizvodnje in trženja dodeli predplačilo v višini 50 % do 100 % finančne podpore v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) št. 1379/2013.“;

(9)

v členu 67 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Kadar je to potrebno za odziv na izbruh COVID-19, lahko ESPR podpira nadomestila za priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode ali proizvode iz akvakulture, navedene v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1379/2013, ali proizvode pod oznako KN 0302, kot so navedeni v točki (a) Priloge I k navedeni uredbi, če se ti proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 30 in 31 navedene uredbe, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)	znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b)	količine, upravičene do pomoči za skladiščenje, ne presegajo 25 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih organizacije proizvajalcev dajo v prodajo;

(c)

letna finančna podpora ne presega 20 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki so jo v obdobju od 2017 do 2019 na trg dali člani organizacije proizvajalcev.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se v primeru, da član organizacije proizvajalcev v obdobju od 2017 do 2019 na trg ni dal nobenih proizvodov, upošteva povprečna letna vrednost proizvodnje, dane na trg v prvih treh letih proizvodnje tega člana.

2. Podpora iz odstavka 1 se ukine 31. decembra 2020.

V skladu z drugim pododstavkom člena 65(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in z odstopanjem od prvega pododstavka navedenega člena so odhodki za dejavnosti, ki prejemajo podporo iz tega člena, upravičeni od 1. februarja 2020.“;

(10)	v členu 69 se doda naslednji odstavek: „3. ESPR lahko podpira dodeljevanje obratnega kapitala in nadomestil predelovalnim podjetjem v obsegu, določenem v drugem pododstavku člena 55(1) za gojitelje vodnih organizmov.“;

(11)

v členu 70 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. ESPR lahko podpira nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU.

ESPR lahko podpira tudi ukrepe za nadomestila za gospodarske izgube zaradi izbruha COVID-19, zlasti tiste, ki so posledica poslabšanja cenovnih pogojev za ribe ali povečanja stroškov skladiščenja.“;

(12)

v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice lahko spremenijo vsebino načrta nadomestil iz odstavka 1. Države članice Komisiji predložijo take spremembe. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali odobri te spremembe. Kadar spremembe zadevajo ukrepe za nadomestila za gospodarske izgube zaradi izbruha COVID-19 na podlagi drugega pododstavka člena 70(1), Komisija sprejme te izvedbene akte v 15 dneh od predložitve spremembe. Ne glede na odstavek 4 tega člena, izvedbeni akti, ki zadevajo ukrepe za nadomestila za gospodarske izgube zaradi izbruha COVID-19, določajo tudi metode za izračun dodatnih stroškov in metode izvajanja za države članice.“;

(13)	v členu 79 se odstavek 2 črta;

(14)

v členu 94(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	50 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz točk (a), (b) in (c) člena 33(1), člena 34 in člena 41(2);“;

(15)

v členu 95(2) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	operacija povezana s podporo na podlagi člena 33 ali 34 ali nadomestil na podlagi člena 54, člena 55 ali člena 56 ali člena 69(3);“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 1379/2013

Uredba (EU) št. 1379/2013 se spremeni:

(1)

v členu 8(3) se doda naslednja točka:

„(f)	upravljanje začasnega skladišča za proizvode iz ribogojstva v skladu s členoma 30 in 31 te uredbe.“;

(2)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

Mehanizem skladiščenja

Organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva lahko prejmejo finančno podporo za skladiščenje proizvodov iz Priloge II ali proizvodov pod oznako KN 0302, navedenih v točki (a) Priloge I k tej uredbi, pod pogojem, da:

(a)	so izpolnjeni pogoji za pomoč za skladiščenje iz Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(b)	so organizacije proizvajalcev proizvode dale na trg in zanje ni bilo kupca, ki bi jih kupil po sprožitveni ceni iz člena 31;

(c)	kadar je to ustrezno, so proizvodi skladni s skupnimi tržnimi standardi, določenimi v skladu s členom 33, in so primerne kakovosti za prehrano ljudi;

(d)

so proizvodi stabilizirani ali predelani in skladiščeni v bazenih ali kletkah, z zamrzovanjem na krovu plovil ali v kopenskih obratih, s soljenjem, sušenjem, mariniranjem ali po potrebi s prekuhavanjem in pasterizacijo, ne glede na to, ali so proizvodi filetirani, razkosani ali jim je bila po potrebi odstranjena glava;

(e)	se proizvodi iz ribogojstva ne skladiščijo živi;

(f)	so proizvodi iz skladišč pozneje ponovno dani na trg za prehrano ljudi in

(g)	se proizvodi skladiščijo najmanj pet dni.

(*2) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).“;"

(3)

člen 31 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Vsaka organizacija proizvajalcev lahko pred začetkom vsakega leta predlaga ceno za sprožitev mehanizma skladiščenja iz člena 30 za proizvode iz Priloge II ali proizvode pod oznako KN 0302, navedene v točki (a) Priloge I k tej uredbi.“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „5. Kadar država članica ni določila sprožitvenih cen na podlagi odstavka 4 pred izbruhom COVID-19, ta država članica brez odlašanja določi zadevne sprožitvene cene na podlagi meril iz odstavkov 2 in 3. Informacije o cenah so na voljo javnosti.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D.M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

G. GRLIĆ RADMAN

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. aprila 2020.

(2) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

24.4.2020

Uradni list Evropske unije

L 130/18

UREDBA (EU) 2020/561 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. aprila 2020

o spremembi Uredbe (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih glede datumov začetka uporabe nekaterih njenih določb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in točke (c) člena 168(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja nov regulativni okvir za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga za medicinske pripomočke, zajete v navedeni uredbi, temelječ na visoki ravni varovanja zdravja pacientov in uporabnikov ter upoštevajoč mala in srednja podjetja, dejavna v tem sektorju. Uredba (EU) 2017/745 določa tudi visoke standarde kakovosti in varnosti medicinskih pripomočkov, da bi se tako zadostilo skupnim potrebam po varnosti teh pripomočkov. Poleg tega Uredba (EU) 2017/745 znatno krepi ključne elemente obstoječega regulativnega pristopa iz direktiv Sveta 90/385/EGS (3) in 93/42/EGS (4), kot so nadzor priglašenih organov, postopki ugotavljanja skladnosti, klinične raziskave in klinične ocene, vigilanca in nadzor trga, hkrati pa uvaja določbe za zagotovitev preglednosti in sledljivosti glede medicinskih pripomočkov, z namenom izboljšanja zdravja in varnosti.

(2)

Izbruh COVID-19 in s tem povezana javnozdravstvena kriza za države članice pomenita izziv brez primere in sta zelo veliko breme za nacionalne organe, zdravstvene ustanove, državljane Unije in gospodarske subjekte. Javnozdravstvena kriza je ustvarila izredne razmere, zaradi katerih so potrebni precejšnji dodatni viri in tudi večja razpoložljivost nujno potrebnih medicinskih pripomočkov, česar ob sprejetju Uredbe (EU) 2017/745 ni bilo mogoče razumno predvideti. Te izredne razmere pomembno vplivajo na različna področja, ki jih zajema Uredba (EU) 2017/745, kot so imenovanje in delo priglašenih organov ter dajanje medicinskih pripomočkov na trg in omogočanje njihove dostopnosti na trgu v Uniji.

(3)

Medicinski pripomočki, kot so medicinske rokavice, kirurške maske, oprema za intenzivno nego in druga medicinska oprema, imajo v okviru izbruha COVID-19 in s tem povezane javnozdravstvene krize ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja in varnosti državljanov Unije ter omogočanju državam članicam, da zagotovijo ustrezno zdravljenje pacientom, ki ga nujno potrebujejo.

(4)

Glede na to, da se zdaj soočamo z izzivi, katerih razsežnost še nikoli ni bila tako velika, in ob upoštevanju kompleksnosti Uredbe (EU) 2017/745 je zelo verjetno, da države članice, zdravstvene ustanove, gospodarski subjekti in druge zadevne strani ne bodo mogle zagotoviti ustreznega izvajanja in uporabe navedene uredbe od 26. maja 2020, kakor je v njej določeno.

(5)

Za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga, visoke ravni varovanja javnega zdravja in varnosti pacientov ter pravne varnosti in v izogib morebitnim motnjam na trgu, je treba odložiti začetek uporabe nekaterih določb Uredbe (EU) 2017/745. Ob upoštevanju izbruha COVID-19 in s tem povezane javnozdravstvene krize, epidemiološkega razvoja ter dodatnih virov, ki jih potrebujejo države članice, zdravstvene ustanove, gospodarski subjekti in druge zadevne strani, je primerno, da se začetek uporabe teh določb Uredbe (EU) 2017/745 odloži za eno leto.

(6)

Začetek uporabe bi bilo treba odložiti za določbe Uredbe (EU) 2017/745, ki bi se sicer začele uporabljati 26. maja 2020. Za zagotovitev neprekinjene razpoložljivosti medicinskih pripomočkov na trgu Unije, vključno z medicinskimi pripomočki, ki so nujno potrebni v okviru izbruha COVID-19 in s tem povezane javnozdravstvene krize, je treba prilagoditi tudi nekatere prehodne določbe Uredbe (EU) 2017/745, ki se sicer ne bi več uporabljale.

(7)

Direktivi 90/385/EGS in 93/42/EGS ter Uredba (EU) 2017/745 nacionalne pristojne organe pooblaščajo, da na podlagi ustrezno utemeljene zahteve odobrijo dajanje na trg medicinskih pripomočkov, za katere niso bili opravljeni ustrezni postopki ugotavljanja skladnosti, vendar je njihova uporaba v interesu varovanja zdravja ali v interesu javnega zdravja ali pa varnosti ali zdravja pacientov (v nadaljnjem besedilu: nacionalno odstopanje). Uredba (EU) 2017/745 Komisiji omogoča tudi, da v izjemnih primerih veljavnost nacionalnega odstopanja za omejeno obdobje razširi na ozemlje Unije (v nadaljnjem besedilu: odstopanje na ravni Unije). Ob upoštevanju izbruha COVID-19 in s tem povezane javnozdravstvene krize bi bilo treba Komisiji omogočiti, da sprejme odstopanja na ravni Unije v odziv na nacionalna odstopanja, da bi na učinkovit način obravnavala morebitno pomanjkanje, po vsej Uniji, nujno potrebnih medicinskih pripomočkov. Zato je primerno, da se ustrezna določba Uredbe (EU) 2017/745 začne uporabljati na najzgodnejši možni datum in da se ustrezne določbe direktiv 90/385/EGS in 93/42/EGS razveljavijo z istim datumom. Ob upoštevanju, da mora imeti Komisija v prehodnem obdobju možnost, da sprejme odstopanja na ravni Unije v zvezi z nacionalnimi odstopanji od direktiv 90/385/EGS in 93/42/EGS, so potrebne nekatere spremembe ustreznih določb Uredbe (EU) 2017/745.

(8)

Da se zajamejo vsa nacionalna odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu z Direktivo 90/385/EGS ali Direktivo 93/42/EGS v okviru izbruha COVID-19 pred začetkom veljavnosti te uredbe, je treba zagotoviti možnost, da države članice priglasijo ta nacionalna odstopanja in da Komisija razširi njihovo veljavnost na ozemlje Unije.

(9)	Za zagotovitev stalnega obstoja delujočega in učinkovitega regulativnega okvira za medicinske pripomočke je treba odložiti začetek uporabe določbe o razveljavitvi direktiv 90/385/EGS in 93/42/EGS.

(10)

Ker ciljev te uredbe, in sicer odložiti začetek uporabe nekaterih določb Uredbe (EU) 2017/745 in omogočiti razširitev veljavnosti nacionalnih odstopanj, odobrenih v skladu z Direktivo 90/385/EGS ali Direktivo 93/42/EGS, na ozemlje Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(11)

Sprejetje te uredbe poteka v izjemnih okoliščinah, ki so posledica izbruha COVID-19 in s tem povezane javnozdravstvene krize. Da bi se dosegel predvideni učinek spremembe Uredbe (EU) 2017/745 glede datumov začetka uporabe nekaterih določb, mora ta uredba začeti veljati pred 26. majem 2020. Zato je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(12)	Glede na nujno potrebo po takojšnji obravnavi javnozdravstvene krize, povezane z izbruhom COVID-19, bi morala ta uredba nujno začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(13)	Uredbo (EU) 2017/745 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2017/745 se spremeni:

(1)

v členu 1(2) se drugi pododstavek spremeni:

(a)	v prvem stavku se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(b)	v drugem stavku se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(2)

člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se spremeni:

(i)	v prvem stavku se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(ii)	v tretjem stavku se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(b)	v odstavku 6 se datum „26. majem 2020“ nadomesti z datumom „26. majem 2021“;

(3)	v členu 34(1) se datum „25. marca 2020“ nadomesti z datumom „25. marca 2021“;

(4)

člen 59 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z odstopanjem od člena 52 te uredbe ali – za obdobje od 24. aprila 2020 do 25. maja 2021 – z odstopanjem od člena 9(1) in (2) Direktive 90/385/EGS ali člena 11(1) do (6) Direktive 93/42/EGS lahko vsak pristojni organ na podlagi ustrezno utemeljene zahteve na ozemlju zadevne države članice odobri dajanje določenega pripomočka, za katerega niso bili opravljeni ustrezni postopki iz navedenih členov, vendar je njegova uporaba v interesu javnega zdravja ali pa varnosti ali zdravja pacientov, na trg ali v uporabo.“;

(b)	v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek: „Država članica lahko obvesti Komisijo in druge države članice o vseh odobritvah v skladu s členom 9(9) Direktive 90/385/EGS ali členom 11(13) Direktive 93/42/EGS pred 24. aprilom 2020.“;

(c)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Po obvestilu iz odstavka 2 tega člena lahko Komisija v izjemnih primerih, povezanih z javnim zdravjem ali pa varnostjo ali zdravjem pacientov, z izvedbenimi akti za omejen čas razširi veljavnost odobritve, ki jo je dala država članica v skladu z odstavkom 1 tega člena ali, v primeru odobritve pred 24. aprilom 2020, v skladu s členom 9(9) Direktive 90/385/EGS ali členom 11(13) Direktive 93/42/EGS, na ozemlje Unije in določi pogoje, pod katerimi se lahko pripomoček daje na trg ali v uporabo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 114(3).“;

(5)	v členu 113 se datum „25. februarja 2020“ nadomesti z datumom „25. februarja 2021“;

(6)

člen 120 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.

Z odstopanjem od člena 5 te uredbe se pripomoček, ki je pripomoček razreda I na podlagi Direktive 93/42/EGS, za katerega je bila izjava o skladnosti pripravljena pred 26. majem 2021 in za katerega mora biti v postopek ugotavljanja skladnosti na podlagi te uredbe vključen priglašeni organ, ali ki ima certifikat, ki je bil izdan v skladu z Direktivo 90/385/EGS ali Direktivo 93/42/EGS in ki je veljaven na podlagi odstavka 2 tega člena, lahko da na trg ali v uporabo do 26. maja 2024, če je od 26. maja 2021 še naprej skladen s katero koli od navedenih direktiv in če se zasnova in predvideni namen nista bistveno spremenila. Vendar se zahteve te uredbe, ki zadevajo nadzor po dajanju na trg, nadzor trga, vigilanco, registracijo gospodarskih subjektov in pripomočkov, uporabljajo namesto ustreznih zahtev iz navedenih direktiv.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.	Pripomočki, ki so bili zakonito dani na trg na podlagi direktiv 90/385/EGS in 93/42/EGS pred 26. majem 2021, in pripomočki, ki so bili dani na trg od 26. maja 2021 na podlagi odstavka 3 tega člena, so lahko še naprej dostopni na trgu ali dani v uporabo do 26. maja 2025.“;

(d)	v odstavku 5 se datum „26. majem 2020“ nadomesti z datumom „26. majem 2021“;

(e)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.

Z odstopanjem od direktiv 90/385/EGS in 93/42/EGS so lahko organi za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, imenovani in priglašeni pred 26. majem 2021. Priglašeni organi, ki so imenovani in priglašeni v skladu s to uredbo, lahko izvajajo postopke ugotavljanja skladnosti, ki so določeni v tej uredbi, in izdajajo spričevala v skladu s to uredbo pred 26. majem 2021.“;

(f)

odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10.	Pripomočki, ki v skladu s točko (g) člena 1(6) spadajo v področje uporabe te uredbe in so bili zakonito dani na trg ali v uporabo v skladu s pravili, ki veljajo v državah članicah pred 26. majem 2021, se lahko še naprej dajejo na trg in v uporabo v zadevnih državah članicah.“;

(g)

odstavek 11 se spremeni:

(i)	v prvem stavku se datum „26. majem 2020“ nadomesti z datumom „26. majem 2021“;

(ii)	v drugem stavku se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(7)

v členu 122 se prvi odstavek spremeni:

(a)	v uvodnem delu se datum „26. majem 2020“ nadomesti z datumom „26. majem 2021“;

(b)

doda se naslednja alinea:

„—	člena 9(9) Direktive 90/385/EGS in člena 11(13) Direktive 93/42/EGS, ki se razveljavita z učinkom od 24. aprila 2020.“;

(8)

člen 123 se spremeni:

(a)	v odstavku 2 se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(b)

odstavek 3 se spremeni:

(i)	v točki (a) se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(ii)	v prvem stavku točke (d) se datum „26. maja 2020“ nadomesti z datumom „26. maja 2021“;

(iii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

se za pripomočke za večkratno uporabo, za katere se zahteva, da je zapis UDI naveden na samem pripomočku, člen 27(4) uporablja za:

(i)	pripomočke za vsaditev in pripomočke razreda III od 26. maja 2023;

(ii)	pripomočke razredov IIa in IIb od 26. maja 2025;

(iii)

pripomočke razreda I od 26. maja 2027;“;

(iv)

doda se naslednja točka:

„(j)	se člen 59 uporablja od 24. aprila 2020.“;

(9)	v točki (h) oddelka 5.1 Priloge IX se datum „26. majem 2020“ nadomesti z datumom „26. majem 2021“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D.M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

G. GRLIĆ RADMAN

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. aprila 2020.

(2) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L 189, 20.7.1990, str. 17).

(4) Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).

24.4.2020

Uradni list Evropske unije

L 130/28

SKLEP UPRAVNEGA ODBORA AGENCIJE ZA PODPORO BEREC-U (URAD BEREC)

z dne 10. septembra 2019

o določitvi notranjih pravil glede omejitev določenih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti, ki jih izvaja Urad BEREC

UPRAVNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1971 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencije za podporo BEREC-u (Urad BEREC), spremembi Uredbe (EU) 2015/2120 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1211/2009 (1) in zlasti člena 36(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (2) (v nadaljnjem besedilu: „Uredba“) ter zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Urad BEREC lahko v okviru svojega delovanja izvaja administrativne poizvedbe, preddisciplinske in disciplinske postopke ter postopke začasne odstranitve z delovnega mesta na podlagi Priloge IX h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije in Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (3) ter v skladu s Sklepom MC/2012/3 upravnega odbora Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC) o določitvi splošnih izvedbenih določb o izvajanju administrativnih poizvedb in disciplinskih postopkov, kar pomeni obdelavo informacij, vključno z osebnimi podatki.

(2)

Člani osebja Urada BEREC morajo poročati o morebitnih nezakonitih dejavnostih, vključno z zlorabami ali korupcijo, ki škodijo interesom Unije, ali o ravnanju v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti članov osebja Unije. To ureja Sklep št. MC/2018/11 upravnega odbora Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC) o določitvi smernic o prijavljanju nepravilnosti v Uradu BEREC.

(3)

Urad BEREC je določil politiko preprečevanja in učinkovite obravnave dejanskih ali potencialnih primerov psihološkega ali spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kot je določena v Sklepu št. MC/2016/15 upravnega odbora Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC) o politiki o varstvu človekovega dostojanstva ter preprečevanju psihičnega in spolnega nadlegovanja.

(4)

V okviru zgoraj omenjenih dejavnosti Urad BEREC zbira in obdeluje pomembne informacije in več kategorij osebnih podatkov, vključno z identifikacijskimi podatki fizične osebe, kontaktnimi informacijami, poklicnimi vlogami in nalogami, informacijami o ravnanju in delovanju v zasebnem in poklicnem življenju ter finančnih podatkih. Urad BEREC deluje kot upravljavec podatkov.

(5)

Vzpostavljeni so ustrezni zaščitni ukrepi za varovanje osebnih podatkov in preprečevanje nenamernega ali nezakonitega dostopa do njih ali prenosa teh podatkov, ne glede na to, ali so shranjeni v fizičnem ali elektronskem okolju. Po obdelavi se podatki hranijo v skladu z veljavnimi pravili Urada BEREC o hrambi podatkov, kot so določeni v evidenci varstva osebnih podatkov na podlagi člena 31 Uredbe. Ob koncu obdobja hrambe so informacije v zvezi s primerom, vključno z osebnimi podatki, izbrisane, anonimizirane ali prenesene v zgodovinske arhive.

(6)	V tem okviru je Urad BEREC zavezan k izpolnitvi svoje obveznosti zagotavljanja informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi s prej navedenimi dejavnostmi obdelave ter k spoštovanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot je navedeno v Uredbi.

(7)

Morda je treba pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo uskladiti s potrebami prej omenjenih dejavnosti ob sočasnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V ta namen člen 25 Uredbe pod strogimi pogoji določa možnost omejitve uporabe členov 14 do 20, členov 35 in 36 ter člena 4, če se njegove določbe ujemajo s pravicami in obveznostmi, določenimi v členih 14 do 20. V tem primeru je treba sprejeti notranja pravila, po katerih lahko Urad BEREC v skladu z istim členom Uredbe te pravice omeji.

(8)

To lahko zlasti velja pri zagotavljanju informacij o obdelavi osebnih podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, v fazi predhodne ocene administrativne poizvedbe, pred morebitno opustitvijo primera ali v fazi preddisciplinskega postopka. V določenih okoliščinah lahko predložitev takšnih informacij resno vpliva na zmožnost Urada BEREC, da učinkovito izvede poizvedbo, kadar na primer obstaja tveganje, da bi zadevna oseba uničila dokaze ali skušala vplivati na morebitne priče, preden so zaslišane. Poleg tega bi moral Urad BEREC morda zaščititi njihove pravice in svoboščine ter pravice in svoboščine drugih vpletenih oseb.

(9)

Lahko bi se izkazalo, da je treba zaščititi zaupnost priče ali prijavitelja kršitev, ki je prosil, da ostane nerazkrit. Da zaščiti pravice in svoboščine prijavitelja kršitev ter drugih vpletenih oseb, se Urad BEREC v takem primeru lahko odloči omejiti dostop do njihovih podatkov o identiteti, izjav in drugih osebnih podatkov.

(10)

Lahko bi se izkazalo, da je treba zaščititi zaupnost člana osebja, ki se je obrnil na zaupne svetovalce Urada BEREC v postopku prijave nadlegovanja. Da zaščiti pravice in svoboščine domnevne žrtve, domnevnega nadlegovalca in drugih vpletenih oseb, se Urad BEREC v takem primeru lahko odloči omejiti dostop do podatkov o identiteti, izjav in drugih osebnih podatkov.

(11)	Urad BEREC lahko uporabi omejitve le, če je pri njih upoštevano bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter če so nujno potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi. Urad BEREC mora utemeljiti razloge za te omejitve.

(12)	Na podlagi načela odgovornosti mora Urad BEREC voditi evidenco o uporabi omejitev.

(13)	Člen 25(6) Uredbe zavezuje upravljavca podatkov, da posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvesti o glavnih razlogih, ki so podlaga za uporabo omejitev, in o njihovi pravici do vložitve pritožbe pri ENVP.

(14)

V skladu s členom 25(8) Uredbe lahko Urad BEREC preloži, opusti ali zavrne posredovanje informacij o razlogih za uporabo omejitve posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če bi to lahko na kakršen koli način izničilo učinek omejitve. Urad BEREC mora za vsak primer posebej oceniti, ali bi sporočanje omejitve izničilo njen učinek.

(15)	Urad BEREC mora omejitev odpraviti takoj, ko ni več pogojev, ki jo upravičujejo, in mora te pogoje redno ocenjevati.

(16)	Da zagotovi čim večjo zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter v skladu s členom 44(1) Uredbe mora biti pooblaščena oseba za varstvo podatkov pravočasno obveščena o uporabljenih omejitvah in mora preveriti skladnost s tem sklepom.

(17)

Zgoraj navedene omejitve se uporabljajo brez poseganja v morebitno uporabo določb členov 16(5) in 17(4) Uredbe, ki se nanašata na pravico do informacij, če podatki niso pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in na pravico do dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(18)	Posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov („ENVP“) je bilo opravljeno 27. maja 2019 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina in obseg

Ta sklep določa pravila glede pogojev, pod katerimi lahko Urad BEREC na podlagi člena 25 Uredbe omeji uporabo členov 14 do 20, členov 35 in 36 ter člena 4 Uredbe.

Člen 2

Omejitve

1. V skladu s členom 25(1) Uredbe lahko Urad BEREC omeji uporabo členov 14 do 20, členov 35 in 36 ter člena 4 Uredbe, če so njegove določbe skladne s pravicami in obveznostmi, določenimi v členih 14 do 20, pri:

(a)

izvajanju administrativnih poizvedb, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta na podlagi Priloge IX h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije in Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije ter v skladu s Sklepom MC/2012/3 upravnega odbora Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC) o določitvi splošnih izvedbenih določb o izvajanju administrativnih poizvedb in disciplinskih postopkov, kar pomeni obdelavo informacij, vključno z osebnimi podatki. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g) in (h) Uredbe;

(b)

zagotavljanju, da člani osebja Urada BEREC lahko zaupno poročajo o dejstvih, kadar menijo, da obstajajo resne nepravilnosti, v skladu s Sklepom št. MC/2018/11 upravnega odbora Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC) o določitvi smernic o prijavljanju nepravilnosti v Uradu BEREC. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe;

(c)

zagotavljanju, da lahko člani osebja Urada BEREC zaupno poročajo zaupnim svetovalcem v okviru postopka prijave nadlegovanja v skladu s Sklepom št. MC/2016/15 upravnega odbora Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC) o politiki o varstvu človekovega dostojanstva ter preprečevanju psihičnega in spolnega nadlegovanja. Ustrezne omejitve lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe;

2. V kategorije podatkov so vključeni identifikacijski podatki fizične osebe, kontaktne informacije, poklicne vloge in naloge, informacije o ravnanju in delovanju v zasebnem in poklicnem življenju ter finančni podatki.

3. Pri vseh omejitvah mora biti upoštevano bistvo temeljnih pravic in svoboščin, omejitve pa morajo biti nujen in sorazmeren ukrep v demokratični družbi.

4. Pred uporabo omejitev je treba za vsak primer posebej izvesti preizkus nujnosti in sorazmernosti. Omejitve morajo biti omejene na to, kar je nujno potrebno za doseganje določenih ciljev ob upoštevanju tveganj pri pravicah in svoboščinah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

5. Urad BEREC mora za namene odgovornosti vložiti evidenco, v kateri so opisani razlogi za uporabljene omejitve in v kateri je navedeno, kateri od razlogov, naštetih v odstavku 1, veljajo, ter rezultat preizkusa nujnosti in sorazmernosti. Ta evidenca mora biti del registra, ki je temu namenjen in mora biti na zahtevo dan na voljo ENVP. Redno mora biti na voljo poročilo o uporabi člena 25 Uredbe.

Člen 3

Tveganja pri pravicah in svoboščinah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

Ocena tveganj pri pravicah in svoboščinah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih osebni podatki so lahko predmet omejitev, ter obdobje njihovega zadržanja sta navedena v evidenci ustreznih dejavnosti obdelav v skladu s členom 31 Uredbe in, če je to smiselno, v ustrezni oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov na podlagi člena 39 Uredbe.

Člen 4

Obdobja hrambe in zaščitni ukrepi

Urad BEREC uvede zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe ali nezakonitega dostopa ali prenosa osebnih podatkov, za katere lahko veljajo omejitve. Ti zaščitni ukrepi vključujejo tehnične in organizacijske ukrepe in so po potrebi podrobno navedeni v notranjih sklepih, postopkih in izvedbenih pravilih Urada BEREC. Zaščitni ukrepi vključujejo:

(a)	ustrezno opredelitev vlog, odgovornosti in postopkovnih korakov;

(b)	če je smiselno, varno elektronsko okolje, ki nepooblaščenim osebam preprečuje nezakonit ali nenameren dostop do elektronskih podatkov ali njihov prenos;

(c)	če je smiselno, varno hrambo in obdelavo papirnih dokumentov;

(d)	ustrezno spremljanje omejitev in redno revizijo, ki mora biti opravljena vsaj vsakih šest mesecev. Revizijo je treba izvesti tudi takrat, ko se bistveni elementi zadevnega primera spremenijo. Omejitve je treba odpraviti takoj, ko okoliščin, zaradi katerih so bile omejitve upravičene, ni več.

Člen 5

Informacije za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in pregled, ki ga izvede ta oseba

1. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov Urada BEREC mora biti brez nepotrebnega odlašanja obveščena vsakič, ko so pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, omejene v skladu s tem sklepom, omogočen pa ji mora biti tudi dostop do evidence in vseh dokumentov, ki so podlaga za stvarne in pravne elemente.

2. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov Urada BEREC lahko zahteva pregled uporabe omejitve. Urad BEREC mora pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pisno obvestiti o rezultatu zahtevanega pregleda.

3. Vključitev pooblaščene osebe za varstvo podatkov Urada BEREC v postopek omejitev, vključno z izmenjavo informacij, mora biti dokumentiran v ustrezni obliki.

Člen 6

Obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o omejitvah njihovih pravic

1. Urad BEREC mora v obvestila o varstvu podatkov, objavljena na svojem spletnem mestu, vključiti splošne informacije za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, glede morebitnih omejitev pravic vseh posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, opisanih v členu 2(1) tega sklepa. Informacije morajo zajemati podatke o tem, katere pravice so lahko omejene, razloge za omejitev in njeno morebitno trajanje.

2. Poleg tega mora Urad BEREC vsakega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, posebej obvestiti o trenutnih ali prihodnjih omejitvah njihovih pravic brez nepotrebnega odlašanja in v pisni obliki, kot je navedeno v členih 7, 8 in 9 tega sklepa.

Člen 7

Pravica do informacij, ki se zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in sporočanje o kršitvah podatkov

1. Kadar Urad BEREC v okviru dejavnosti, omenjenih v tem sklepu, v celoti ali delno omejuje pravice iz členov 14 do 16 in člena 35 Uredbe, morajo biti posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, obveščeni o glavnih razlogih, ki so podlaga za uporabo omejitve, in o svoji pravici do vložitve pritožbe pri ENVP, pa tudi o pravici do uveljavitve pravnega sredstva pri Sodišču Evropske unije.

2. Urad BEREC lahko preloži, opusti ali zavrne predložitev informacij o razlogih za omejitev iz odstavka 1, če bi to izničilo učinek omejitve. To oceno je treba izvesti pri vsakem primeru posebej.

Člen 8

Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave

1. Kadar Urad BEREC v okviru dejavnosti, omenjenih v tem sklepu, v celoti ali delno omejuje pravico dostopa do osebnih podatkov, pravico do popravka, izbrisa in omejitve obdelave, kot so navedene v členih 17 do 20 Uredbe, mora zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v svojem odgovoru na njegovo zahtevo obvestiti o glavnih razlogih, ki so podlaga za uporabo omejitve, in o možnosti vložitve pritožbe pri ENVP ali o pravici do uveljavitve pravnega sredstva pri Sodišču Evropske unije.

2. Urad BEREC lahko preloži, izpusti ali zavrne predložitev informacij o razlogih za omejitev, navedeno v odstavku 1, če bi to izničilo učinek omejitve. To oceno je treba izvesti pri vsakem primeru posebej.

Člen 9

Zaupnost elektronskih komunikacij

1. Urad BEREC lahko v izjemnih okoliščinah ter v skladu z določbami in utemeljitvami Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) omeji pravico do zaupnosti elektronskih komunikacij, kot je navedena v členu 36 Uredbe. V tem primeru mora Urad BEREC podrobno navesti okoliščine, razloge, pomembna tveganja in s tem povezane zaščitne ukrepe v specifičnih notranjih pravilih.

2. Če Urad BEREC omejuje pravico do zaupnosti elektronskih komunikacij, mora zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v svojem odgovoru na njegovo zahtevo obvestiti o glavnih razlogih, ki so podlaga za uporabo omejitve, in možnosti vložitve pritožbe pri ENVP ali o pravici do uveljavitve pravnega sredstva pri Sodišču Evropske unije.

3. Urad BEREC lahko preloži, izpusti ali zavrne predložitev informacij o razlogih za omejitev, navedeno v odstavkih 1 in 2, če bi to izničilo učinek omejitve. To oceno je treba izvesti pri vsakem primeru posebej.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Rigi, 10. septembra 2019

Za Agencijo za podporo BEREC-u

Jeremy GODFREY

Predsednik upravnega odbora

(1) UL L 321, 17.12.2018, str. 1.

(2) UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(3) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(4) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 130

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 24. april 2020

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19	1
	*	Uredba (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za obravnavanje izbruha COVID-19	7
	*	Uredba (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture	11
	*	Uredba (EU) 2020/561 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih glede datumov začetka uporabe nekaterih njenih določb ( 1 )	18

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2020/562 z dne 23. aprila 2020 o izvajanju Uredbe (EU) št. 401/2013 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Mjanmarom/Burmo	23
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (SZVP) 2020/563 z dne 23. aprila 2020 o spremembi Sklepa 2013/184/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Mjanmaru/Burmi	25
*	Sklep Sveta (SZVP) 2020/564 z dne 23. aprila 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2018/298 o podpori Unije dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za okrepitev njenih zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje	27
	NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
*	Sklep upravnega odbora Agencije za podporo BEREC-u (Urad BEREC) z dne 10. septembra 2019 o določitvi notranjih pravil glede omejitev določenih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti, ki jih izvaja Urad BEREC	28


	(1) Besedilo velja za EGP.