(1)

Za zagotovitev skladnosti registracijske dokumentacije z Uredbo (ES) št. 1907/2006 mora na podlagi člena 41 navedene uredbe Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izbrati določen odstotek registracijske dokumentacije za preverjanje skladnosti. To preverjanje je lahko podlaga za osnutek odločitve, ki od registracijskih zavezancev zahteva predložitev vseh informacij, potrebnih za uskladitev registracij z ustreznimi zahtevami za informacije.

(2)

Iz ocene Agencije (2) in Komisije (3) v zvezi z uporabo Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter iz študije, ki so jo izvedli nemški pristojni organi (4), je razvidno, da je verjetno precej registracijske dokumentacije neskladne, kar ovira učinkovito doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(3)

V Splošnem poročilu o izvajanju uredbe REACH in pregledu nekaterih elementov je Komisija neskladnost registracijske dokumentacije opredelila kot vprašanje, ki ga je treba nujno obravnavati.

(4)

Po izteku zadnjega roka za registracijo je mogoče na podlagi boljšega poznavanja dejanskega števila registriranih snovi in izkušenj z ocenjevanjem dokumentacije, ki jih je pridobila Agencija, bolje vnaprej načrtovati preverjanje skladnosti.

(5)

Po posvetovanju z Agencijo, opisanem v skupnem akcijskem načrtu za oceno uredbe REACH (5), ki je bil dogovorjen med službami Komisije in Agencijo ter ki ga je Svet zahteval v svojih sklepih z dne 26. junija 2019 (6), Komisija meni, da bi bilo treba za večjo skladnost z ustreznimi zahtevami za informacije povečati minimalni odstotek registracijske dokumentacije, pri kateri je treba preveriti, ali so upoštevani vsi elementi iz člena 41(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, in sicer s 5 % na 20 % skupnega števila dokumentacij, ki jih je Agencija prejela za vsak količinski razpon do roka leta 2018. Ta odstotek je glede na vire Agencije izvedljiv.

(6)

Skupni akcijski načrt, dogovorjen med službami Komisije in Agencijo, določa, da bi bilo treba cilj 20 % doseči do 31. decembra 2023 za registracije v količinskih razponih 100 ton ali več na leto in do 31. decembra 2027 za registracije v količinskih razponih manj kot 100 ton na leto, predložene do roka leta 2018.

(7)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 12. avgusta 2019 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi) s poreklom iz Indonezije, Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Tajvana (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 28. junija 2019 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer (v nadaljnjem besedilu: Eurofer ali pritožnik) v imenu štirih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo izdelka v preiskavi v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu iz zadevnih držav in o posledični znatni škodi, kar je dovolj, da se upraviči začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/104 (3) uvedla registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, organe zadevnih držav, znane uvoznike in uporabnike v Uniji, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je prejela pripombe, ki so obravnavane v oddelkih 2.3 in 5.2.3.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila, da z vzorčenjem razumno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala, in da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala začasni vzorec na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave, pri čemer je upoštevala njihovo geografsko lego. V tako izbrani začasni vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 78 % proizvodnje in 88 % prodaje podobnega izdelka v Uniji, nahajali pa so se v treh različnih državah članicah. Podrobnosti o tem začasnem vzorcu so bile dane na voljo v dokumentaciji, ki je bila na vpogled zainteresiranim stranem, ki so imele tudi možnost, da predložijo pripombe. Pripomb ni bilo.

(8)

Zaradi navedenega je bil začasni vzorec proizvajalcev Unije potrjen. Sestavljali so ga Aperam Belgium (v nadaljnjem besedilu: Aperam), Acciai Speciali Terni S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: AST) in OTK Stainless Oy (v nadaljnjem besedilu: OTK). Dokončni vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Kot zainteresirani strani sta se javila dva nepovezana uvoznika in tudi predložila zahtevane informacije. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov vzorčenje ni bilo potrebno. Oba uvoznika sta bila pozvana, naj izpolnita vprašalnik.

(11)

Ob upoštevanju števila znanih proizvajalcev zadevnega izdelka v zadevnih državah je obvestilo o začetku določalo le vzorčenje v LRK, zato je Komisija vse kitajske proizvajalce izvoznike pozvala, naj predložijo informacije iz obvestila o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(12)

Poleg tega je pozvala veleposlaništvo Republike Indonezije v Bruslju, misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji in predstavništvo Tajpeja v Evropski uniji, naj opredelijo morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(13)

Komisija je ob začetku preiskave vedela samo za dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije. Zato ni nameravala izbrati vzorca. Javil se ni noben drug proizvajalec izvoznik. Komisija je zato izvedla preiskavo na dveh proizvajalcih izvoznikih v Indoneziji.

(14)

Zahtevane informacije iz obvestila o začetku je predložilo pet proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh družb, ki jih je bilo razumno mogoče preiskati v razpoložljivem času. Podlaga za izbiro vzorca je bil največji obseg izvoza v Unijo.

(15)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izbiri vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi LRK. Pripomb ni bilo.

(16)

Komisija se je po preveritvenih obiskih zaradi precejšnjih pomanjkljivosti informacij, ki jih je predložil eden od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, odločila, da teh informacij na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe (4) ne bo upoštevala.

(17)

Zaradi navedenega se je vzorec kitajskih proizvajalcev izvoznikov zmanjšal na dve družbi, ki sta v obdobju preiskave zajemali približno 92 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, kar se je še vedno lahko štelo za visoko raven sodelovanja.

(18)

V obvestilu o začetku vzorčenje za Tajvan ni bilo predvideno, saj je bil Komisiji znan le en proizvajalec izvoznik. Vendar je predstavništvo Tajpeja v Evropski uniji Komisijo malo pred začetkom preiskave obvestilo, da bi bilo lahko v Tajvanu še 12 dodatnih proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka. Zato je Komisija ob začetku preiskave teh 13 strani zaprosila, naj odgovorijo na vprašanja v zvezi z vzorčenjem, nato pa še na par drugih vprašanj, namenjenih pojasnitvi njihove vloge in natančnih dejavnosti. Na podlagi tega je Komisija lahko opredelila dva proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka v Tajvanu. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(19)

Dva proizvajalca izvoznika sta predstavljala približno 56 % celotnega obsega izvoza iz Tajvana v Unijo. Odgovori sedmih tajvanskih strani, s katerimi je Komisija stopila v stik ob začetku preiskave, so pokazali, da so bile te družbe dejansko neodvisni storitveni centri in/ali trgovci, ki so ustvarili večino preostalega tajvanskega izvoza v Unijo, če ne vsega. Ti storitveni centri niso imeli nobenih obratov za vroče ali hladno valjanje, zato se niso šteli za proizvajalce zadevnega izdelka. Poleg tega je bila njihova dodana vrednost glede na stroške njihovih vložkov majhna. Vendar je Komisija zaradi prejetih odgovorov na vprašanja iz uvodne izjave 18 tem strankam poslala dodaten strnjen vprašalnik, da bi se dobro seznanila z delovanjem tajvanske domače prodaje in izvoza izdelka v preiskavi.

(20)

Prvotno so štirje kitajski proizvajalci izvozniki, ki so izpolnili obrazec za vzorčenje, zahtevali individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Komisija je na dan začetka postopka vprašalnik objavila na spletu (5). Poleg tega je Komisija, ko je napovedala vzorec, proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, obvestila, da morajo izpolniti vprašalnik, če želijo biti obravnavani posamično. Vendar nobena od družb vprašalnika ni izpolnila. Zato ni bila odobrena nobena individualna preiskava.

(21)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe.

(22)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v Indoneziji in LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava tako zajemala ta izkrivljanja na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Indonezijo in LRK uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija v zvezi s tem poslala dodatne vprašalnike indonezijski in kitajski vladi.

(23)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, pritožniku, dvema nepovezanima uvoznikoma in dvema uporabnikoma, ki so se javili, devetim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah in vsem drugim gospodarskim subjektom, ki so se ji javili in zaprosili za vprašalnik. Isti vprašalniki so bili na dan začetka na voljo tudi na spletu (6).

(24)

Vprašalnike so izpolnili trije vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika, dva uporabnika, dva znana proizvajalca izvoznika iz Indonezije, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK, dva proizvajalca izvoznika iz Tajvana in nepovezan storitveni center v Tajvanu. Vprašalnik je izpolnila tudi indonezijska vlada. Komisija od kitajske vlade ni prejela odgovora za nobenega od dveh poslanih vprašalnikov.

(25)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o dampingu, nastali škodi in interesu Unije. V prostorih naslednjih družb so bili opravljeni preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe:

(26)

V zvezi s postopkom iz členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe je potekalo posvetovanje z indonezijsko vlado.

(27)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2018 do 30. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(28)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(29)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla. Relevantne informacije je predložilo pet kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(30)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo domnevnih znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je poslala vprašalnik kitajski vladi, kot je navedeno v uvodni izjavi 21. Odgovora ni bilo. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri presoji obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(31)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo dokazila v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Dva od proizvajalcev izvoznikov sta podala pripombe o obstoju znatnega izkrivljanja.

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(33)

Komisija je 9. septembra 2019 objavila prvo obvestilo v zvezi z dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 9. septembra), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugim odstavkom člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V obvestilu je objavila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države (in sicer Brazilijo, Malezijo, Južno Afriko in Turčijo).

(34)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija je prejela pripombe dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov in pritožnika. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(35)

Komisija je prejete pripombe obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 10. oktobra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 10. oktobra). Oblikovala je tudi začasen seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovila, da je bila Brazilija v tej fazi najprimernejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija je zainteresirane strani povabila, naj predložijo pripombe, vendar pripomb ni prejela.

(36)

Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, so ploščati valjani izdelki iz nerjavnega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z razrezanimi in ozkimi trakovi), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, razen izdelkov, ne v kolobarjih, širine 600 mm ali več in debeline več kot 10 mm, ki se trenutno uvrščajo pod oznake HS 7219 11, 7219 12, 7219 13, 7219 14, 7219 22, 7219 23, 7219 24, 7220 11 in 7220 12, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Indonezije. Te oznake HS so zgolj informativne.

(37)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(38)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(39)

Družba Marcegaglia in dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije so trdili, da bi bilo treba črne kolobarje izključiti iz obsega preiskave. Trdili so, da sedanja preiskava zajema dve različni vrsti kolobarjev iz nerjavnega jekla, tj. bele in črne kolobarje, ter da se črni in beli kolobarji uvrščajo pod isto oznako HS (kot je določeno v obvestilu o začetku), čeprav se njihove lastnosti in predvidene uporabe razlikujejo. V zvezi s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi je družba Marcegaglia med drugim trdila, da črni kolobarji sploh niso izdelki iz nerjavnega jekla, kar zadeva odpornost proti koroziji. Šlo naj bi za polizdelke, ki niso niti žarjeni niti dekapirani.

(40)

Poleg tega je družba Marcegaglia trdila, da se črne vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla proizvajajo z vročim valjanjem blokov in se večinoma, če ne izključno, dobavljajo za ponovno valjanje. Marcegaglia je tudi trdila, da se črne vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla dejansko lahko uporabljajo le za nadaljnjo obdelavo (ponovno valjanje) v dekapirane kolobarje ali hladno valjane kolobarje iz nerjavnega jekla in da sta v Uniji sta samo dve družbi, ki se ukvarjata s ponovnim valjanjem, in sicer družba Marcegaglia in še ena veliko manjša družba. Trdila je, da so črne vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla kot kategorija izdelkov zaradi svoje narave polizdelka bolj podobni blokom nerjavnega jekla kot pa belim vroče valjanim ploščam in kolobarjem iz nerjavnega jekla.

(41)

Po navedbah družbe Marcegaglia so bele vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla končni izdelek, proizveden z žarjenjem in dekapiranjem črnih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla. Slednji so tako nepogrešljiva surovina za proizvodnjo belih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla, tako kot so bloki nepogrešljiva surovina za proizvodnjo črnih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla. Zato se lahko končni uporabniki bele vroče valjane plošče in kolobarje iz nerjavnega jekla uporabljajo brez nadaljnje obdelave neposredno v industriji (npr. avtomobilska, strojna in petrokemična industrija). Dobavljajo se družbam za razrez plošč, proizvajalcem cevi in družbam za nadaljnjo obdelavo.

(42)

Nazadnje so zadevne strani trdile, da industrija Unije ni zainteresirana za oskrbo trga s črnimi kolobarji, saj črne kolobarje, ki jih proizvede, raje uporabi za nadaljnjo predelavo v bele kolobarje in izdelke nižje v proizvodni verigi. Zato naj bi bila zanesljivost dobave črnih kolobarjev ogrožena, če bi bili vključeni v obseg morebitnih ukrepov.

(43)

Eurofer je nasprotoval trditvam iz uvodnih izjav 39 do 42. Med drugim je vztrajal, da so tako črni kot tudi beli kolobarji ploščati izdelki iz nerjavnega jekla z enakimi fizikalnimi lastnostmi in kemijsko sestavo za iste razrede, izdelani iz istih surovin (predvsem iz kroma, odpadnega nerjavnega jekla in niklja) in da je dodana vrednost za predelavo črnih kolobarjev v bele omejena in predstavlja manj kot 8 % stroškov proizvodnje belih kolobarjev. Eurofer je opozoril tudi na skupno neizkoriščeno zmogljivost proizvajalcev Unije, ki dosega več kot 2 milijona ton, in navedel, da industrija Unije lahko in je pripravljena zadovoljiti celotno povpraševanje po vroče valjanih ploščah in kolobarjih iz nerjavnega jekla na trgu Unije, ne glede na vrsto potrebnega izdelka. Poleg tega je navedel, da je več proizvajalcev Unije na svojih spletnih mestih navajalo, da lahko in so pripravljeni dobavljati črne kolobarje. Zato je trdil, da zanesljivost dobave črnih kolobarjev ni ogrožena, je pa izpostavil tveganje izogibanja, če bi bili črni kolobarji izključeni.

(44)

Komisija je analizirala trditve. V zvezi z značilnostmi izdelka je preiskava pokazala, da imajo črni in beli kolobarji enako kemijsko sestavo. Črni kolobarji se proizvajajo iz istega osnovnega materiala in imajo tako enake lastnosti kot beli kolobarji, odvisno od razreda jekla. To pomeni, da se črni kolobarji uvrščajo pod iste tarifne številke kombinirane nomenklature kot beli kolobarji, ki jih zajema postopek, in sicer z začetkom pri 7219 ali 7220. Te tarifne številke spadajo pod oddelek „nerjavno jeklo“ poglavja 72 (Železo in jeklo) kombinirane nomenklature. Črni in beli kolobarji imajo prav tako enake fizikalne lastnosti in podobne dimenzije. Črni in beli kolobarji so za družbe, ki se ukvarjajo s ponovnim valjanjem in imajo zmogljivosti za žarjenje in dekapiranje, zamenljivi, kar pomeni, da obstaja tveganje izogibanja, če bi bili črni kolobarji izključeni iz obsega zadevnega izdelka.

(45)

Trditev o domnevnem pomanjkanju interesa industrije Unije za prodajo črnih kolobarjev ni bila podprta z dokazi. Nasprotno, preiskava je pokazala, da ima industrija Unije veliko neizkoriščeno zmogljivost, ki je enako na voljo za črne in bele kolobarje, in da je kljub težkim tržnim razmeram v obdobju preiskave na trgu Unije prodala zelo veliko količino črnih kolobarjev, tudi (vendar ne izključno) družbi Marcegaglia. To dokazuje, da ima dejanski interes za dobavo na trg.

(46)

Na podlagi tega se začasno sklene, da imajo črni in beli kolobarji enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter da tvorijo eno skupino izdelkov. Trditve iz uvodnih izjav 39 in 42 se zato zavrnejo.

(47)

Več strani je trdilo, da bi bilo treba iz obsega preiskave izključiti vroče valjane plošče in kolobarje iz nerjavnega jekla širine 1 600 mm in več, vključno z vroče valjanimi ploščami in kolobarji iz nerjavnega jekla širine 2 000 mm, ker bi uvedba protidampinških ukrepov dodatno zmanjšala možnost nakupa za to posebno surovino, ki je že zdaj zelo težko dostopna. Poleg tega bi omejila njihovo konkurenčnost v primerjavi s proizvajalci velikih varjenih cevi z velikim premerom.

(48)

Ta trditev se zavrne. Vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla širine 1 600 mm ali več imajo enake osnovne kemijske lastnosti kot manjše vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla. Imajo tudi enake osnovne fizikalne lastnosti, razen širine. Vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla z večjo širino se lahko z enostavnim razrezom zlahka pretvorijo v manjše vroče valjane plošče in kolobarje iz nerjavnega jekla. Zato obstaja tveganje izogibanja, če bi bili večji kolobarji izključeni iz obsega zadevnega izdelka.

(49)

Konzorcij za uvoz SST HRF (7) je trdil, da bi bilo treba izključiti kolobarje z debelino več kot 10 mm, saj sta v Uniji samo dva obrata, ki lahko proizvajata vroče valjane plošče in kolobarje iz nerjavnega jekla z debelino več kot 13 mm. Komisija ne vidi utemeljenih razlogov za izključitev teh kolobarjev, ki imajo nedvomno enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter uporabe kot vse druge vrste izdelka v okviru obsega izdelka. Poleg tega in kot je navedel sam konzorcij, ima industrija Unije zmogljivosti za njihovo dobavo. Trditev se zato zavrne.

(50)

V obdobju preiskave sta bila v Indoneziji dva proizvajalca izvoznika, in sicer družbi ITSS in GCNS. Družbi sta bili povezani prek končnega obvladujočega podjetja, kitajskega proizvajalca jekla Tsinghan Steel Group.

(51)

Tsinghan Steel Group je skupaj z indonezijsko družbo PT Bintang Delapan ustanovila indonezijski industrijski park Morowali (v nadaljnjem besedilu: IMIP) na Sulaveziju v Indoneziji (8). V preiskavo so bile vključene naslednje družbe, ki so povezane z družbo Tsingshan Steel Group in se nahajajo v industrijskem parku Morowali:

(52)

Proizvajalca izvoznika v odgovorih na vprašalnik in med preveritvenimi obiski nista zagotovila smiselne globalne strukture skupine. Poleg tega povezani trgovci, vključeni v izvoz, niso izpolnili vprašalnika.

(53)

Zato Komisija ni mogla preveriti odnosa med proizvajalci izvozniki in njihovimi dobavitelji nikljeve rude, ki šteje za ključno surovino, ki izdelku v preiskavi zagotavlja nerjavne značilnosti. Komisija ni mogla ugotoviti, ali so bili domnevno nepovezani dobavitelji dejansko neodvisni od proizvajalcev izvoznikov.

(54)

Zato Komisija ni mogla oceniti, ali je bila nikljeva ruda, ki so jo dobavile opredeljene povezane stranke, kupljena po tržni ceni.

(55)

Poleg tega Komisija ni mogla preveriti razmerja z domnevno nepovezano stranko povezanega domačega trgovca. Zato Komisija pri določanju normalne vrednosti ni upoštevala prodaje med povezanim trgovcem in domnevno nepovezano stranko.

(56)

Zaradi nesodelovanja povezanih trgovcev, vključenih v izvoz, Komisija ni mogla določiti izvozne cene za prvo nepovezano stranko in dejanskih stroškov, ki so jih imeli ti povezani trgovci. Zato Komisija ni mogla izračunati izvozne cene na podlagi podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, čeprav je bilo mogoče vse informacije, ki sta jih predložili družbi GCNS in ITSS, preveriti v njunih evidencah.

(57)

Komisija je z dopisom z dne 20. decembra 2019 družbi GCNS in ITSS obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe v zvezi z nekaterimi vidiki izračuna stopnje dampinga. V zvezi s tem so proizvajalci izvozniki predložili pripombe 7. januarja 2020.

(58)

V svojih pripombah na uporabo člena 18 osnovne uredbe so proizvajalci izvozniki trdili, da osnovna uredba Komisiji ne omogoča sklepa, da informacije, ki so jih proizvajalci izvozniki predložili v zvezi z nakupom nikljeve rude, niso zanesljive samo zato, ker ni bilo mogoče ugotoviti razmerja med proizvajalci izvozniki in njihovimi dobavitelji. Družbi GCNS in ITSS sta se sklicevali na sodno prakso Svetovne trgovinske organizacije (9) in Sporazum STO o carinskem vrednotenju (10), iz česar je sledilo, da transakcije med povezanimi strankami ne morejo vnaprej veljati za nesprejemljive ali po netržnih pogojih. Nazadnje so proizvajalci izvozniki opozorili, da je Komisija med preveritvenim obiskom preverila nakupe nikljeve rude.

(59)

Komisija je v zvezi s tem potrdila, da so bile informacije, ki so jih posredovale družbe v skupini (GCNS, ITSS, SMI in TSI) glede identitete dobavitelja, količine in vrednosti nakupov surovin, preverjene. Kljub temu in ne glede na pravila in sodno prakso STO v zvezi s transakcijami med povezanimi strankami so proizvajalci izvozniki s tem, da niso posredovali globalne strukture skupine, Komisiji preprečili, da bi vsaj proučila, ali so bile nakupne transakcije izvedene po tržnih cenah.

(60)

Komisija je zato potrdila, da ne bo upoštevala sporočene nakupne cene nikljeve rude, ampak jo bo nadomestila z dejstvi, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(61)

Kar zadeva izračun izvozne cene, so proizvajalci izvozniki ponovno poudarili, da si po najboljših močeh prizadevajo za sodelovanje povezanih trgovcev, ki so vključeni v izvoz. Proizvajalci izvozniki so tudi predlagali, naj Komisija kot razpoložljiva dejstva uporabi informacije, ki so na voljo v dokumentaciji.

(62)

V zvezi s tem se je Komisija začasno odločila, da uporabi podatke, ki so na voljo v dokumentaciji, ki so jo predložile zainteresirane strani v Uniji, ki so sodelovale od začetka preiskave in poslale izpolnjene vprašalnike.

(63)

Komisija je zato začasno uporabila razpoložljiva dejstva, da bi pridobila ali nadomestila nekatere informacije v skladu s členom 18 osnovne uredbe, v zgoraj opisanem obsegu.

(64)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celoten obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(65)

Na podlagi tega je bilo za družbo GCNS ugotovljeno, da njena celotna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu ni bila reprezentativna.

(66)

Zato je Komisija za vrste izdelka, ki se niso prodajale na domačem trgu, normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6)(b) osnovne uredbe.

(67)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka družbe GCNS v obdobju preiskave prištelo naslednje:

(68)

Cena nikljeve rude je bila prilagojena, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 79 do 82.

(69)

Družba GCNS je od povezanih dobaviteljev, ki se nahajajo v industrijskem parku Morowali, kupila nekatere storitve in vložke v obliki polizdelkov. Komisija je proučila, ali so bili ti nakupi opravljeni po tržni ceni. V zvezi s tem je Komisija nakupno ceno, če je bila na voljo, primerjala s ceno povezanega dobavitelja nepovezani stranki. Če ta cena ni bila na voljo, je Komisija nakupno ceno primerjala s konstruirano tržno ceno, pri čemer je upoštevala stroške proizvodnje, PSA in razumen dobiček povezanega dobavitelja. Komisija je po potrebi prilagodila stroške teh storitev in vložkov, ki jih je imela družba GCNS v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe.

(70)

Na podlagi preskusa reprezentativnosti, ki je pojasnjen v uvodni izjavi 64, je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka s strani družbe ITSS na domačem trgu reprezentativen.

(71)

Komisija je za družbo ITSS z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(72)

Komisija je nato je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja družbe ITSS na njenem domačem trgu reprezentativna za vse vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bila prodaja ene vrste izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(73)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za to vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(74)

Normalna vrednost se določi na podlagi dejanske domače cene za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(75)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(76)

V naslednjih primerih je normalna vrednost dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(77)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo dobičkonosne 13,7 % celotne domače prodaje vrste izdelka in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(78)

Če vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(79)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka družbe ITSS v obdobju preiskave prištelo naslednje:

(80)

Cena nikljeve rude je bila prilagojena, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 79 do 82.

(81)

Družba ITSS je od povezanih dobaviteljev, ki se nahajajo v industrijskem parku Morowali, kupila nekatere storitve in vložke. Komisija je proučila, ali so bili ti nakupi opravljeni po tržni ceni. V zvezi s tem je Komisija nakupno ceno, če je bila na voljo, primerjala s ceno povezanega dobavitelja nepovezani stranki. Če ta cena ni bila na voljo, je Komisija nakupno ceno primerjala s konstruirano tržno ceno, pri čemer je upoštevala stroške proizvodnje, PSA in razumen dobiček povezanega dobavitelja. Komisija je po potrebi prilagodila stroške teh storitev in vložkov, ki jih je imela družba ITSS v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe.

(82)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 52 do 54 in 57 do 60, Komisija ni upoštevala cen nikljeve rude, kot so jih sporočili dva proizvajalca izvoznika in njuni povezani dobavitelji nekaterih vložkov iz uvodnih izjav 69 in 78. Komisija je nameravala kot razpoložljiva dejstva uporabiti tržno ceno nikljeve rude v Indoneziji in nadomestiti dejansko ceno nikljeve rude s to ceno.

(83)

V zvezi s tem je Komisija v okviru posvetovanj z indonezijsko vlado o morebitnih izkrivljanjih na trgu surovin v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe zahtevala statistične podatke o obsegu in vrednostih domače prodaje, ki jih indonezijska vlada običajno zbira v skladu z veljavno zakonodajo (11). Vendar pa je indonezijska vlada predložila le informacije o obsegu domače prodaje. Zato so bile te informacije nepopolne in jih ni bilo mogoče uporabiti za določitev cene niklja na indonezijskem trgu.

(84)

Komisija je zato uporabila dejansko ceno, ki jo je pri vseh svojih nakupnih transakcijah plačal edini proizvajalec izvoznik, ki je predložil informacije o vsebnosti niklja v nikljevi rude. Komisija je menila, da bi se morala pri nadomestitvi cene nikljeve rude, ki so jo sporočile družbe v skupini, upoštevati vsebnost niklja, ki vpliva na ceno nikljeve rude. Komisija je opredelila najdražje nakupne transakcije za vsako vsebnost niklja in menila, da je bilo za te transakcije in cene najmanj verjetno, da bi nanje vplival odnos med dobaviteljem in kupcem. Komisija je določila prilagojene stroške nikljevega rude na podlagi tehtane povprečne nakupne cene pri izbranih transakcijah, pri čemer je za vsako vsebnost niklja upoštevala celotno količino rude, ki jo je kupila družba.

(85)

Prilagojene cene nikljeve rude je uporabila tudi za preračun proizvodnih stroškov polizdelkov, kupljenih od povezanih dobaviteljev iz uvodnih izjav 69 do 78, ko je proučevala, ali so proizvajalci izvozniki zadevne vložke kupili po tržni ceni. Če je bilo očitno, da so dobavitelji uporabili nikljevo rudo z nižjo vsebnostjo niklja, so prilagojene cene odražale razliko.

(86)

Proizvajalci izvozniki so predložili informacije, da so izvažali v Unijo prek povezanih trgovcev v tretjih državah in nepovezanega trgovca iz tretje države.

(87)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 52 in 56, povezani trgovci, vključeni v izvoz, niso sodelovali v preiskavi. Zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi informacij, ki so na voljo v dokumentaciji in jih je Komisija preverila. Komisija je za določitev izvozne cene najprej določila uvozno ceno v Unijo na podlagi podatkov iz dokumentacije, ki so jih predložile sodelujoče zainteresirane strani v Uniji. Komisija je to ceno dodatno prilagodila za vse stroške, ki so nastali od uvoza do ponovne prodaje, vključno s stroški prevoza, zavarovanja, manipulacije in natovarjanja in stroški PSA, ter za nastali dobiček, in sicer na podlagi preverjenih informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, ali javno dostopnih informacij (npr. javno dostopni revidirani računovodski izkazi enega od povezanih trgovcev).

(88)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(89)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Opravljene so bile prilagoditve normalne vrednosti za prevoz, zavarovanje, manipulacijo in natovarjanje. Izvozne cene so bile prilagojene za stroške kreditov in provizijo nepovezanega trgovca v tretji državi.

(90)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake od vrst podobnega izdelka in tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka v preiskavi v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(91)

Na tej podlagi sta začasni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 19,3 % za GCNS in 16,2 % za ITSS.

(92)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 50 in 51, so proizvajalci izvozniki povezani. Zato je Komisija za obe družbi določila enotno tehtano povprečno stopnjo dampinga v višini 19,2 %.

(93)

Ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave, je Komisija menila, da je reprezentativno, da se preostala stopnja dampinga določi na ravni sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(94)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(95)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16 v zvezi z enim od treh vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, se je Komisija odločila uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe in ni upoštevala informacij, ki jih je predložil ta proizvajalec izvoznik.

(96)

Komisija je to odločitev sprejela, ker družba med preveritvenim obiskom ni pravočasno pojasnila več podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, in jih povezala z revidiranimi računovodskimi izkazi, računi za upravljanje stroškov in podatki v notranjih IT aplikacijah. Nekaterih podatkov, kot so obseg proizvodnje glede na vrsto izdelka, poraba energije, razporeditev stranskih proizvodov in režijski stroški proizvodnje, ki so bili ocenjeni kot ključni za izračun individualne stopnje dampinga, ni bilo mogoče uskladiti z zgoraj navedenimi dokumenti ali pa njihovih razdelitvenih ključev ni bilo mogoče zadovoljivo pojasniti. Poleg tega Komisija zaradi zamud pri predložitvi zahtevanih podatkov in pojasnil nekaterih delov izpolnjenih vprašalnikov v zvezi z določitvijo normalne vrednosti sploh ni mogla preveriti Tako Komisija v rokih, določenih v osnovni uredbi, ni prejela potrebnih informacij za določitev stopnje dampinga za družbo.

(97)

Zainteresirana stran je bila v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe z dopisom z dne 18. decembra 2019 obveščena o razlogih, zakaj Komisija ne bo upoštevala predloženih informacij, in je imela priložnost, da predloži dodatna pojasnila.

(98)

Družba je na dopis Komisije odgovorila z dopisom dne 7. januarja 2020. V svojem odgovoru ni izpodbijala dejstva, da so pomanjkljivosti, ki jih je Komisija navedla v dopisu, obstajale. Vendar je trdila, da te pomanjkljivosti niso bile dovolj resne za uporabo člena 18 osnovne uredbe. Družba je trdila, da je do pomanjkljivosti, ki jih je Komisija navedla v dopisu, prišlo zaradi tega, ker so bile informacije, ki jih je predložila ena povezana družba, na splošno zbrane in obdelane ročno in ne prek informacijskega sistema. Zato je bilo bolj verjetno, da se bodo pojavile pomanjkljivosti. Družba je ugotovila, da bi Komisija kljub temu lahko izračunala individualno stopnjo dampinga na podlagi informacij, preverjenih na kraju samem.

(99)

Komisija se ni strinjala z izjavo podjetja, da je bilo na podlagi informacij, preverjenih na kraju samem, mogoče izračunati individualno stopnjo dampinga. Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, zaradi narave in količine pomanjkljivosti, ugotovljenih na kraju samem, ne glede na njihovo poreklo, in dejstvo, da jih družba ni mogla odpraviti, Komisija ni mogla izračunati stopnje dampinga na podlagi preverjenih podatkov. Zato začasno ni upoštevala informacij, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, in je na tej stopnji potrdila uporabo razpoložljivih dejstev v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom.

(100)

Tako se opis izračuna stopnje dampinga v nadaljevanju nanaša na preostala dva kitajska proizvajalca izvoznika v vzorcu.

(101)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(102)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(103)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(104)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prve določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške zadevnega izdelka v državi izvoznici. Ker ta seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo enake dejanske okoliščine. Vendar je treba kakršen koli sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) podati na podlagi vseh dokazov, ki so na voljo. Splošna ocena obstoja izkrivljanj lahko upošteva tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(105)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno: „Kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju.“

(106)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12), v katerem opisuje znatno poseganje države na mnogih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri mnogih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo), ter v določenih sektorjih (na primer jeklarstvo in kemikalije). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v dokumentacijo preiskave. Pritožba je vsebovala tudi nekatere relevantne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. Zainteresirane strani so bile na začetku preiskave pozvane, naj dokaze v spisu preiskave izpodbijejo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo.

(107)

Pritožba se je nanašala na prakse, ki so vplivale na stroške in cene v sektorju nerjavnega jekla:

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz dokumentacije zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(109)

Komisija je pripombe v zvezi s tem prejela le od dveh proizvajalcev izvoznikov, ki sta trdila, da je izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe nezdružljiv s protidampinškim sporazumom STO. V zvezi s tem sta proizvajalca izvoznika trdila, da Komisija ne bi smela odstopati od standardne metodologije za določanje normalne vrednosti, razen če protidampinški sporazum STO dovoljuje drugače, in bi morala upoštevati standardno metodologijo v skladu s členom 2 protidampinškega sporazuma STO. Poleg tega sta zainteresirani strani trdili, da pojma znatnega izkrivljanja v protidampinškem sporazumu STO sploh ni.

(110)

Proizvajalca izvoznika sta tudi trdila, da v dokumentaciji ni bilo nobenih dokazov, da so domnevni posegi vlade, navedeni v poročilu in pritožbi, povzročili izkrivljanje cen surovin ali vložkov za proizvodnjo zadevnega izdelka.

(111)

Za namen te preiskave je Komisija v uvodni izjavi 157 navedla, da je primerno uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe. Komisija meni, da se člen 2(6a) zato lahko uporabi. Poleg tega meni, da je ta določba skladna z obveznostmi Evropske unije v okviru STO. Komisija meni, da, kot je pojasnjeno v zadevi DS473 EU-Biodiesel (Argentina), določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, zlasti drugi pododstavek člena 2(5) osnovne uredbe, dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Komisija je nazadnje opozorila, da se spor DS473 EU-Biodiesel (Argentina) ne nanaša na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ki je ustrezna pravna podlaga za določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(112)

Komisija je proučila, ali je v LRK primerno uporabiti domače cene in stroške, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom.

(113)

Kar zadeva drugo trditev, je Komisija navedla, da obstoj znatnih izkrivljanj, ki so podlaga za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ni povezan z obstojem posebnega poglavja, ki zajema izdelek v preiskavi. Poročilo opisuje različne vrste izkrivljanj v LRK, ki so medsektorske narave in se uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu ter vplivajo na cene in/ali surovine ter proizvodne stroške izdelka v preiskavi. Kot je pojasnjeno v oddelkih (b) do (i) spodaj, je industrija vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla predmet številnih vladnih intervencij, opisanih v poročilu (vključenost v petletne načrte in druge dokumente, izkrivljanja na trgu surovin, finančna izkrivljanja itd.), ki so izrecno navedene v tej uredbi. Poleg tega je bilo v uvodnih izjavah 104, 121, 122, 124 do 128, 135, 138, 141, 151 in 153 do 154 te uredbe prav tako podrobno navedenih več izkrivljanj sektorja vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla ter/ali njegovih surovin in vložkov, poleg znatnih izkrivljanj, ki so že navedena v poročilu. Tržne okoliščine ter povezane politike in načrti, ki povzročajo znatna izkrivljanja, še vedno vplivajo na sektor vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla in njegove proizvodne stroške, čeprav je bilo poročilo objavljeno decembra 2017. Nobena stran ni predložila dokazov o nasprotnem. Še vedno obstajajo tudi dodatni viri znatnih izkrivljanj, ki jih navaja uredba, in nobena stran ni predložila dokaza o nasprotnem.

(114)

Zato je Komisija začasno zavrnila trditve proizvajalcev izvoznikov.

(115)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu „socialističnega tržnega gospodarstva“. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. v lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (13). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Prevlada javnega lastništva nad zasebnim je prisotna v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjena kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, ki se lahko v skladu s pravom razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (14).

(116)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 je še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (15). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. Vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in sta veliko močnejša kot v drugih državah, kjer vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(117)

Kitajska država izvaja intervencionistično gospodarsko politiko v prizadevanjih za uresničitev ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (16). Orodja intervencionistične gospodarske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in med drugim vključujejo tudi sistem industrijskega načrtovanja, finančni sistem ter stopnjo regulativnega okolja.

(118)

Prvič, na ravni splošnega upravnega nadzora vodenje kitajskega gospodarstva ureja zapleten sistem industrijskega načrtovanja, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji običajen del prejšnjih načrtovalnih ciklov. V okviru teh načrtov so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot prednostne naloge (pozitivne ali negativne) v skladu s prednostnimi nalogami vlade in se jim dodelijo posebni razvojni cilji (industrijska nadgradnja, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, zasebni in v državni lasti, morajo prilagoditi svoje poslovne dejavnosti glede na dejansko stanje, ki ga določa sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek (e) v nadaljevanju) (17).

(119)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike slediti ciljem vladne industrijske politike in ne ocenam ekonomskih koristi posameznega projekta (glej tudi oddelek (h) v nadaljevanju) (18). Enako velja tudi za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (19).

(120)

Tretjič, na ravni regulativnega okolja država posega v gospodarstvo na več načinov. Pravila o javnih naročilih se na primer redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki niso gospodarski, s tem pa spodkopavajo tržno utemeljena načela na tem področju. Veljavna zakonodaja izrecno določa, da se javna naročila izvajajo za lažje doseganje ciljev, ki jih določijo državne politike. Vendar narava teh ciljev ostaja neopredeljena, zaradi česar imajo organi odločanja veliko prostora za prosto presojo (20). Podobno kitajska vlada ohranja precejšen nadzor in vpliv nad ciljem in obsegom državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (21).

(121)

Če povzamemo, kitajski gospodarski model temelji na nekaterih osnovnih aksiomih, ki omogočajo in spodbujajo pogosta poseganja države. Takšna obsežna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega razporejanja virov v skladu s tržnimi načeli (22).

(122)

V LRK so družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali v skladu s politikami ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(123)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv nad podjetji, zlasti podjetji v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja z rotacijo funkcionarjev med državnimi organi in podjetji v državni lasti, in sicer s prisotnostjo članov partije v podjetjih v državni lasti in partijskimi celicami v podjetjih (glej tudi oddelek (d)) ter z oblikovanjem podjetniške strukture sektorja podjetij v državni lasti (23). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (24).

(124)

Kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva zlasti v jeklarskem sektorju. Medtem ko je nominalno število podjetij v državni lasti in zasebnih podjetij skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med 10 vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri podjetja v državni lasti (25). Čeprav je 10 vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 do 70 % proizvodnje železa in jekla v približno desetih velikih družbah (26). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (27). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih podjetij z neuspešnimi podjetji v državni lasti (28). Leta 2016 sta bila na primer združena proizvajalca jekla Baosteel Group Corp. in Wuhan Iron & Steel Group Corp., s čimer je nastal drug največji proizvajalec jekla na svetu (29). Glavni proizvajalci nerjavnega jekla so v državni lasti, na primer Tisco, Baosteel, Ansteel Lianzhong, Jiujuan Iron and Steel in Tangshan.

(125)

LRK je poleg tega največja potrošnica niklja na svetu. Nikelj je pomembna surovina, ki je skupaj s kromom zagotavlja nerjavnost jekla. Vsebnost niklja vpliva tudi na ceno nikljeve rude, ki na drugi strani vpliva na ceno neposrednih vložkov za zadevni izdelek. V različnih oblikah se uporablja pri proizvodnji vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla, na primer v obliki nikljeve rude, surovega železa z nikljem, fero-niklja, čistega niklja, odpadnega niklja in odpadnega nerjavnega jekla. Pritožnik je ocenil, da je nikelj v različnih oblikah predstavljal več kot 50 % proizvodnih stroškov nerjavnega jekla v LRK (30). Leta 2016 je država porabila 1,04 milijona ton, kar predstavlja 52 % svetovne porabe niklja. Leta 2017 se je kitajska potrošnja povečala za 2,9 % na 1,07 milijona ton. Proizvodnja nerjavnega jekla predstavlja prevladujočo uporabo niklja v LRK (84 %). Ta delež je precej večji od mednarodnega povprečja (64 %). Poraba niklja se je v letih 2016 in 2017 močno povečala (31), saj se je kitajska proizvodnja nerjavnega jekla povečala za 15,7 % na 24,9 milijona ton. Ker se je proizvodnja v preostalem svetu povečala le za 4,3 %, je delež LRK v svetovni proizvodnji dosegel 54,5 %. Porast proizvodnje je posledica obsežnega financiranja infrastrukture s strani kitajske vlade in obsežne gradnje nepremičnin. Statistični podatki kažejo, da so večino naložb LRK v osnovna sredstva organizirale kitajska vlada in podjetja v državni lasti, ki izkazujejo višjo naložbeno rast kot zasebni sektor (32).

(126)

Visoka raven poseganja države v jeklarsko industrijo in neželeznih kovin ter visok delež podjetij v državni lasti v teh sektorjih tudi zasebnim proizvajalcem jekla preprečujeta poslovanje pod tržnimi pogoji. Tako javna kot tudi zasebna podjetja v jeklarskem sektorju so predmet nadzora politike in navodil, kot je opisano v oddelku (e) v nadaljevanju.

(127)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da trg vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla v LRK v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom, v skladu s politikami ali po navodilih kitajske vlade ali jim ta daje navodila.

(128)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (33), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani, kot je določeno v statutu KKP (34)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da v preteklosti ta zahteva ni bila vedno upoštevana ali strogo uveljavljena. Vendar pa je vsaj od leta 2016 KKP okrepila nadzor nad poslovnimi odločitvami družb v državni lasti kot politično načelo. Prav tako naj bi KKP izvajala pritisk nad zasebnimi družbami, naj na prvo mesto postavijo „domoljubje“ in sledijo partijski disciplini (35). Po poročilih naj bi leta 2017 partijske celice obstajale v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer vse bolj narašča pritisk, da bi imele organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih podjetjih (36). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(129)

Kot rečeno, je v jeklarskem sektorju veliko večjih proizvajalcev jekla v lasti države (glej uvodno izjavo 123). Nekateri so navedeni v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020 (37). Glavni proizvajalci izvozniki, ki so v državni lasti, so pogosto vodilni proizvajalci vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla na svetu, ne glede na to, ali so integrirani ali ne. Kitajska družba v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: TISCO) na primer na svoji spletni strani navaja, da je velikan na področju železa in jekla in vodilno podjetje v svetovni industriji nerjavnega jekla ter največji proizvajalec nerjavnega jekla z globalno največjo zmogljivostjo ter najsodobnejšo tehnologijo in opremo. V skladu s tem se je TISCO razvil v izjemno obsežen kompleks železa in jekla, ki je povezan z rudarjenjem železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem železa in jekla (38). Baosteel je še eno pomembno kitajsko podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo nerjavnega jekla in je v lasti nedavno konsolidirane družbe China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group and Wuhuan Iron & Steel) (39).

(130)

Kitajska vlada je v proizvajalcih nerjavnega jekla prisotna tudi z imenovanjem osebja. Primer takega pristopa je proizvajalec nerjavnega jekla TISCO, kjer je bil namestnik sekretarja Odbora KKP imenovan tudi za predsednika družbe, in sicer s sklepom Odbora KKP in vlade province Shanxi (40).

(131)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek (h) v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov dodatno izkrivljajo trg vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla (41). Zato prisotnost države v družbah, vključno z družbami v državni lasti, v sektorju jekla in drugih sektorjih (na primer finančnem sektorju in sektorjih vložkov, vključno z neželeznimi kovinami) vladi omogoča, da posega v cene in stroške.

(132)

Kitajska vlada neposredno posega v oblikovanje cen kapitala, delovne sile, zemljišč, surovin in osnovnih vložkov v proizvodnem procesu. Čeprav so cene za končne izdelke večinoma določene s tržnimi mehanizmi, imajo izkrivljanja cen, ki nastanejo na začetku vrednostne verige, pri teh cenah pomembne posledice in ustvarjajo „napačne“ cenovne signale, ki ne odražajo dejanskega pomanjkanja v industriji in izkrivljajo bilance dobička in izgube vseh udeleženih akterjev.

(133)

Usmeritev kitajskega gospodarstva je v veliki meri odvisna od zapletenega sistema načrtovanja, ki določa prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Na splošno je zaradi sistema načrtovanja v LRK na voljo dovolj sredstev za sektorje, ki jih vlada določi kot strateško ali kako drugače politično pomembne, namesto da bi se razporejali v skladu s tržnimi silami (42).

(134)

Kitajska vlada šteje jeklarsko industrijo za ključno (43). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarska industrija pomemben temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj (44). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (45).

(135)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (46) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske jeklene izdelke (47). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (48).

(136)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (49) (v nadaljnjem besedilu: katalog) sta železarstvo in jeklarstvo navedena kot spodbujani industriji.

(137)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi povezanimi orodji in smernicami politike, ki med drugim zajemajo: sestavo in prestrukturiranje trga, surovine, naložbe, zmanjšanje zmogljivosti, obseg izdelkov, premestitev, nadgradnjo itd. S pomočjo teh in drugih sredstev kitajska vlada vodi in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja (50). Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanja, ki izhaja iz tega.

(138)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo industrijam, ki se spodbujajo, vključno s proizvodnjo vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla kot dela spodbujanega jeklarskega sektorja. Taki ukrepi preprečujejo običajno delovanje trga.

(139)

V skladu z informacijami v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen LRK. Število stečajev je še vedno zelo nizko glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker imajo postopki v primeru insolventnosti številne pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predlogov za sprožitev stečajnega postopka. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (51).

(140)

Hkrati so pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic še posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do njihove uporabe v LRK (52). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Za njihovo dodelitev je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je, da se pravice do rabe zemljišč dodelijo na pregleden način in po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo svoja zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (53). Poleg tega si organi pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov pri dodeljevanju zemljišč (54).

(141)

Podobno kot v drugih sektorjih kitajskega gospodarstva za sektor vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla veljajo običajna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb in pravu lastninskih razmerij. Tako so tudi te družbe predmet izkrivljanj, ki izhajajo od zgoraj navzdol in so posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega prava in prava lastninskih razmerij. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo te ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in pri dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da te ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor nerjavnega jekla.

(142)

Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v jeklarskem sektorju, tudi v zvezi z zadevnim izdelkom, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(143)

V LRK ni mogoče v celoti razviti na trgu temelječega sistema plač, saj so pravice delavcev in delodajalcev do kolektivne organizacije omejene. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (55). V skladu z nacionalno zakonodajo je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (56). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena zaradi sistema registracije gospodinjstev, ki dostop do celotnega obsega socialne varnosti in drugih ugodnosti omejuje na lokalne prebivalce določenega upravnega območja. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (57). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(144)

Komisija ni prejela nobenih dokazov o tem, da za jeklarski sektor, vključno s proizvajalci vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla, ne bi veljal zgoraj opisani kitajski sistem delovnega prava. Na sektor vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla torej vpliva izkrivljanje stroškov plač tako neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka) kot tudi posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja v LRK isti sistem delovnega prava).

(145)

Pri dostopu gospodarskih subjektov v LRK do kapitala se pojavljajo različna izkrivljanja.

(146)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (58), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo druga merila in ne ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (59), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (60). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (61).

(147)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami na podlagi preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna.

(148)

Bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili so poleg tega pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, tudi zato, ker na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (62).

(149)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (63). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo podjetjem v državni lasti, velikim dobro povezanim zasebnim podjetjem in podjetjem v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(150)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo prekomerno uporabo kapitalskih naložb s čedalje nižjo donosnostjo. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(151)

Tretjič, čeprav je bila oktobra 2015 liberalizirana nominalna obrestna mera, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je nižji od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem tudi pretirana uporaba kapitala.

(152)

Splošna rast posojil v LRK kaže, da se je poslabšala učinkovitost dodelitve kapitala brez kakršnih koli znakov omejitev kreditiranja, ki bi jih bilo mogoče pričakovati v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečuje. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se izogne plačilnim zamudam. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(153)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK vplivajo pomembna izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(154)

Predložen ni bil noben dokaz, da bi bil jeklarski sektor, vključno s proizvodnjo nerjavnega jekla, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva ne tržne razmere na vseh ravneh.

(155)

Komisija je navedla, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih (a) do (e) in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot je navedeno zgoraj v oddelkih (f) do (h) in delu B poročila.

(156)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla potrebna številna različna proizvodna sredstva. Ko proizvajalci vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla kupijo/naročijo ta proizvodna sredstva, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji proizvodnih sredstev zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(157)

Posledica tega je, da domače prodajne cene vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, to pa zaznamuje tudi cene vseh vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Poseganja države, opisana v zvezi z dodelitvijo kapitala, zemljišč, dela, energije in surovin, so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, proizveden v LRK s povezovanjem več proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke vložkov in tako dalje. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(158)

Analiza iz točk (a) do (i) tega oddelka, ki vključuje proučitev vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v jeklarski sektor, je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več relevantnih elementov iz navedenega člena. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov.

(159)

Komisija je zato izračunala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, torej v tem primeru na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

(160)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(161)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 33 do 35, je Komisija objavila dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti.

(162)

Komisija je v obvestilu z dne 9. septembra zainteresirane strani obvestila, da je na podlagi meril iz uvodne izjave 157 kot možne reprezentativne države opredelila Brazilijo, Malezijo, Južno Afriko in Turčijo.

(163)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strani, in sicer od pritožnika in dveh vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(164)

Oba kitajska proizvajalca izvoznika sta v svojih stališčih trdila, da bi bila Malezija najboljša reprezentativna država, ker izpolnjuje vsa merila iz člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, medtem ko imata Brazilija in Južna Afrika domnevno nižjo raven socialne zaščite in varstva okolja.

(165)

Po drugi strani je pritožnik v svojih stališčih navedel, da v Maleziji in Turčiji ni bilo proizvodnje izdelka v preiskavi.

(166)

Malezijska družba, ki je bila opredeljena kot potencialen proizvajalec izdelka v preiskavi, se v skladu s trditvijo pritožnika ukvarja samo s ponovnim valjanjem vroče valjanih kolobarjev v hladno valjane kolobarje in očitno ni imela talilnice ali linije za vroče valjanje. Trditev pritožnika izhaja iz konsolidiranega revidiranega finančnega izkaza skupine Acerinox Group iz leta 2017. To trditev je potrdilo tudi finančno poročilo skupine iz leta 2018.

(167)

Kar zadeva Turčijo, je pritožnik trdil, da je bila zadevna družba vključena samo v proizvodnjo neznatne količine izdelkov iz nerjavnega jekla. Poleg tega je bila ta proizvodnja omejena na dolge izdelke iz martenzitnega jekla z gredicami kot surovino, kar bi dejansko izključilo proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(168)

Raziskava Komisije je potrdila trditve pritožnika na podlagi konsolidiranega revidiranega finančnega izkaza skupine Acerinox Group iz leta 2018 in uradnih spletnih mest obeh zadevnih družb.

(169)

Pritožnik je potrdil, da v Južni Afriki izdelek v preiskavi proizvaja ena od družb skupine Acerinox Group, kot je navedla Komisija v obvestilu z dne 9. septembra. Vendar je pritožnik navedel več argumentov v prid Brazilije kot reprezentativne države namesto Južne Afrike.

(170)

Prvič, pritožnik je navedel, da je v smislu gospodarskega razvoja, ki se meri z indeksom BND, Brazilija veliko bližje Ljudski republiki Kitajski kot Južna Afrika (Južna Afrika ima znatno nižje mesto v teh statistikah).

(171)

Četudi je v smislu dejanskega BND Južna Afrika bolj oddaljena od LRK kot Brazilija, Svetovna banka vse tri države še vedno uvršča med države z višjim srednjim dohodkom. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(172)

Drugič, pritožnik je trdil, da je bila Južna Afrika največja proizvajalka kroma na svetu. Krom je pomemben vložek za nerjavno jeklo, zato raven njegovih cen ne bi bila reprezentativna.

(173)

Dejstvo, da država proizvaja vložek za izdelek v preiskavi, ne pomeni samodejno, da raven cene uvoza tega izdelka v to državo ni reprezentativna. Pritožnik ni predložil dokazov o vplivu velike domače proizvodnje na uvozno ceno. Zato je Komisija ta zahtevek opredelila za neutemeljenega.

(174)

Nazadnje, pritožnik je Komisiji predložil javno dostopne revidirane računovodske izkaze brazilskega proizvajalca izdelka v preiskavi, navedene v obvestilu z dne 9. septembra, ki bi se lahko uporabili kot vir podatkov za PSA stroške in dobiček, ki so potrebni za izračun normalne vrednosti. Za južnoafriškega proizvajalca, navedenega v istem obvestilu, so bili takšni podatki na voljo samo na konsolidirani ravni skupine.

(175)

Na podlagi kakovosti in podrobnosti razpoložljivih finančnih podatkov za Brazilijo, ki jih je predložil pritožnik, in ob upoštevanju reprezentativnosti proizvodnih dejavnikov, kot so pojasnjeni v oddelku 3.2.2.3 spodaj, je Komisija v obvestilu z dne 10. oktobra sklenila, da je treba Brazilijo šteti za ustrezno reprezentativno državo.

(176)

Ker je bila Brazilija opredeljena kot ustrezna reprezentativna država v smislu stopnje razvoja in razpoložljivosti ustreznih statističnih podatkov o uvozu in finančnih podatkov, se Komisiji ni zdelo potrebno oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v potencialnih reprezentativnih državah.

(177)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela nobenih pripomb v zvezi z obvestilom z dne 10. oktobra.

(178)

Na podlagi zgornje analize Brazilija izpolnjuje vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Brazilija ima poleg podobne stopnje gospodarskega razvoja kot LRK predvsem znatno proizvodnjo izdelka v preiskavi in popoln nabor razpoložljivih podatkov za proizvodne dejavnike, prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček v obdobju preiskave.

(179)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in drugih ustreznih informacij, ki so na voljo v dokumentaciji, v obvestilu z dne 9. septembra določila začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, namenjenih uporabi za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delovna sila, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi. Komisija je navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe kolikor bo mogoče uporabila Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnih dejavnikov, statistične podatke Mednarodne organizacije dela (MOD) in nacionalne statistične podatke za določitev neizkrivljenih stroškov dela ter druge vire, odvisno od izbrane reprezentativne države, za določitev neizkrivljenih stroškov energije (na primer električne energije, zemeljskega plina in vode). Komisija je v istem obvestilu določila oznake harmoniziranega sistema (HS) za proizvodne dejavnike, ki naj bi se po informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani, prvotno uporabljali za analizo GTA.

(180)

V zvezi s tem je pripombo podal zgolj pritožnik, ki je navedel, da so bile za nekatere proizvodne dejavnike oznake HS, ki jih je predlagala Komisija, preširoke in bi lahko vključevale različne izdelke, ki niso reprezentativni za kemično sestavo vložkov, ki se dejansko uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi. Komisija je to pripombo zabeležila in jo upoštevala v nadaljnjih fazah preiskave, in sicer glede na oznake blaga reprezentativne države in glede na ugotovitve preveritvenih obiskov pri proizvajalcih izvoznikih.

(181)

Komisija je dodatno analizirala začetne informacije o oznakah HS, ki jih je prejela od zainteresiranih strani, in ugotovila, da nekateri proizvodni dejavniki, tj. nekatere surovine in potrošni materiali, morda niso bili pravilno razvrščeni. Spremenjeni oznake HS in seznam proizvodnih dejavnikov so bili objavljeni v obvestilu z dne 10. oktobra. Komisija je analizirala tudi razpoložljivost podatkov o uvozu, ki bi se uporabili za izračun referenčnih vrednosti za neizkrivljene stroške, in preverila obstoj omejitev v reprezentativni državi, kar zadeva izvoz proizvodnih dejavnikov.

(182)

Komisija je v obvestilu z dne 10. oktobra potrdila, da bo uporabljala GTA za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnih dejavnikov, statistične podatke MOD in druge javno dostopne vire (65) za določitev neizkrivljenih stroškov dela ter tarife, ki jih zaračunavajo izbrani brazilski dobavitelji električne energije, zemeljskega plina in vode za določitev neizkrivljenih stroškov teh vrst energije.

(183)

Komisija je v istem obvestilu tudi obvestila zainteresirane strani, da bo za določitev neizkrivljenih prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička uporabila finančne podatke edinega znanega brazilskega proizvajalca izdelka v preiskavi, za katerega so javno dostopni podrobni finančni podatki – Aperam Inox America do Sul S.A. Zainteresirane strani niso predložile in Komisija ni našla javno dostopnih finančnih podatkov nobenega drugega proizvajalca izdelka v preiskavi v Braziliji.

(184)

Komisija po obvestilu z dne 10. oktobra ni prejela nobenih nadaljnjih pripomb v zvezi z viri neizkrivljenih stroškov in referenčnih vrednosti. Zato so bili viri, navedeni v uvodnih izjavah od 178 do 180, začasno potrjeni.

(185)

Kot je že navedeno v uvodnih izjavah 176 in 178 do 179, si je Komisija prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabljali za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalec izvoznik uporablja v proizvodnji zadevnega izdelka.

(186)

Komisija ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov po obvestilu z dne 10. oktobra, v katerem je na podlagi informacij, prejetih od zainteresiranih strani, pripravila seznam vseh možnih oznak HS, ki ustrezajo dejavnikom proizvodnje, uporabljenim pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(187)

Komisija je nato po preveritvenih obiskih v prostorih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sestavila končni seznam proizvodnih dejavnikov in ustreznih oznak HS.

(188)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake HS, če je bilo to ustrezno:

Preglednica 1

(189)

Komisija je med preveritvenimi obiski preverila surovine in pomožne materiale, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(190)

Komisija se je za vse surovine in pomožne materiale, razen za tiste, ki so opisani v uvodnih izjavah 190 in 192 spodaj, oprla na uvozne cene v reprezentativni državi. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 156 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na proizvode, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Poleg tega se zdi, da je uvozna cena glavnih surovin, ki jih je LRK izvozila v Brazilijo, nižja od tehtanega povprečja uvoza iz drugih držav. Podobno se niso upoštevali tudi podatki o uvozu v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (67). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi.

(191)

Da bi se določila neizkrivljena cena surovin, ki so bile dobavljene na vhod tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, je Komisija dodala mednarodne stroške prevoza in zavarovanja (68) ter uporabila uvozno dajatev reprezentativne države. Pozneje, med posameznimi izračuni stopnje dampinga, je Komisija k uvozni ceni dodala specifične domače stroške družbe za prevoz. Mednarodni in domači stroški prevoza za vse surovine ter stroški zavarovanja so bili ocenjeni na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(192)

Komisija je za nekatere surovine, za katere ni bilo referenčne vrednosti ali se razpoložljiva referenčna vrednost glede na statistične podatke o uvozu v reprezentativno državo ni štela za reprezentativno (69), uporabila referenčne vrednosti, ki temeljijo na neizkrivljenih mednarodnih cenah ali drugih razumnih podatkih. To je storila za pet vložkov:

(193)

Kadar se je izvozna cena (73) uporabila za določitev neizkrivljene cene surovine, ni bilo nobenih nadaljnjih prilagoditev podatkov iz GTA. Komisija je menila, da stroški med brazilskim dobaviteljem in mednarodnim pristaniščem predstavljajo stroške med tem dobaviteljem in njegovim brazilskim kupcem. Cena, navedena v GTA, bi se zato lahko sprejela kot cena surovine, kot je bila dobavljena na vhod tovarne proizvajalca izvoznika.

(194)

Za nekatere surovine in pomožne materiale (74) vzorčeni proizvajalci izvozniki niso mogli določiti obsega porabe v svojih evidencah niti ni bilo mogoče določiti ustrezne referenčne vrednosti v reprezentativni državi. Na splošno so bili ti vložki zanemarljivi v smislu stroškov. Navedeni stroški so bili vključeni v režijske stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 198, saj so dejanski stroški teh surovin predstavljali zanemarljiv delež skupnih dejanskih stroškov proizvodnje vzorčenih izvoznih podjetij. Dejavniki proizvodnje, ki so se prenesli na režijske stroške, so bili navedeni v razkritjih, ki so specifične za družbe.

(195)

Za določitev referenčne vrednosti za stroške dela je Komisija uporabila statistične podatke MOD skupaj z javno dostopnimi informacijami o dodatnih stroških dela, ki jih ima delodajalec v Braziliji.

(196)

Statistični podatki MOD (75) zagotavljajo podatke o povprečju dejansko opravljenih tedenskih ur na zaposlenega in mesečnih dohodkih zaposlenih v proizvodnji v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi teh podatkov izračunala urno postavko v proizvodnji, ki so ji bili dodani dodatni stroški, povezani z delom (76) (prispevki za socialno varnost in brezposelnost, ki jih krije delodajalec).

(197)

Cena električne energije, ki jo je dobavljal eden največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, družba EDP Brasil, je bila na voljo (77). Podatki so bili dovolj podrobni za določitev cene električne energije in cene za uporabo distribucijskega sistema (modalidade tarifaria azul), ki jih plačajo industrijski uporabniki.

(198)

Opozoriti je treba, da v Braziliji regulativni organ, Agência Nacional de Energia Elétrica (78) (v nadaljnjem besedilu: ANEEL), od dobaviteljev električne energije zahteva, da zvišajo svoje tarife za določen odstotek, da bi tako uravnaval porabo električne energije v državi. Družba ANEEL uporablja sistem barvnih oznak (79) (zelena, rumena, rdeča 1, rdeča 2), ki nakazujejo, ali bi morala cena električne energije ostati taka, kot jo predlaga dobavitelj (zelena), ali pa se bi morala povečati za 0,010 BRL/kWh (rumena), 0,030 BRL/kWh (rdeča 1) ali za 0,050 BRL/kWh (rdeča 2). Barvne oznake, ki jih objavi družba ANEEL enkrat na mesec, so bile za obdobje preiskave na voljo na spletišču družbe EDP Brazil (80). Komisija je pri določanju neizkrivljenih stroškov električne energije upoštevala barvne oznake, ki so bile uporabljene v obdobju preiskave, in je ceno ustrezno prilagodila.

(199)

Tarifa za vodo, ki jo je zaračunavala družba Sabesp, odgovorna za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v zvezni državi São Paulo, je na voljo. Informacije omogočajo opredelitev tarif (81), ki so se v obdobju preiskave uporabljale za industrijske uporabnike v različnih podregijah in občinah zvezne države Sao Paulo (82). Komisija je svojo določitev neizkrivljenih stroškov za vodo in zbiranje odplak osnovala na tarifi, ki se je uporabljala za industrijske stranke na metropolitanskem območju zvezne države Sao Paulo v obdobju preiskave.

(200)

Cena zemeljskega plina, kot jo je zaračunaval največji distributer plina v Braziliji, tj. podjetje Comgas, ki se osredotoča na državo Sao Paulo, je takoj na voljo. Informacije, predložene na spletni strani družbe Comgas (83), omogočajo določitev cene zemeljskega plina, ki se dobavlja industrijskim uporabnikom.

(201)

Proizvodni režijski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so se povečali za stroške surovin in pomožnih snovi iz uvodne izjave 192, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Ta odstotek je bil uporabljen v neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(202)

Komisija je za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček uporabila finančne podatke edinega znanega brazilskega proizvajalca izdelka v preiskavi, za katerega so podrobni finančni podatki javno dostopni – Aperam Inox America do Sul S.A. Javno dostopni revidirani računovodski izkazi družbe so bili dani na voljo zainteresiranim stranem kot priloga k obvestilu z dne 10. oktobra.

(203)

Komisija je za računsko določitev normalne vrednosti upoštevala naslednje korake.

(204)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Proizvodni stroški so se zmanjšali za neizkrivljene stroške stranskih proizvodov, ki so bili ponovno uporabljeni v proizvodnem postopku, kot so jih sporočile družbe.

(205)

Drugič, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje je Komisija k neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala proizvodne režijske stroške, določene, kot je opisano v uvodni izjavi 199.

(206)

Na koncu je Komisija k proizvodnim stroškom, določenim kot je opisano v uvodni izjavi 203, dodala prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček družbe Aperam Inox America do Sul S.A., kot je razloženo v uvodni izjavi 200.

(207)

Prodajni, splošni in administrativni stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 13,90 %.

(208)

Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 7,65 %.

(209)

Normalna vrednost, izračunana, kot je opisano v uvodnih izjavah 202 do 206, se je zmanjšala zaradi neizkrivljene vrednosti stranskih proizvodov, ki jih prodajajo vzorčene družbe.

(210)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe izračunala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Ker sta v vzorcu ostala samo dva proizvajalca izvoznika, je Komisija računsko določila normalno vrednost vsake vrste izdelka samo za ta proizvajalca izvoznika.

(211)

Zadevni kitajski proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot povezani izvozniki v tretji državi ali povezani uvozniki v Uniji.

(212)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(213)

Če so proizvajalci izvozniki izvažali zadevni izdelek v Unijo prek povezanih uvoznikov v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški in razumnim dobičkom.

(214)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(215)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Po potrebi so se izvedle prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške; stroške kreditov, bančne stroške, PSA stroške povezanih izvoznikov, vključno s pribitkom.

(216)

LRK izvaja politiko delnega povračila DDV ob izvozu, v tem primeru od 0 % do 3 % DDV ni bilo povrnjenega, odvisno od meseca OP. Za zagotovitev, da je bila normalna vrednost izražena ob enaki stopnji obdavčenja kot izvozna cena, je bila normalna vrednost prilagojena navzgor z delom DDV, ki se zaračuna na izvoz zadevnega izdelka in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil povrnjen.

(217)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(218)

Na tej podlagi so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje: 108,4 % za STSS in 55,6 % za FSS.

(219)

Stopnja dampinga sodelujočih nevzorčenih kitajskih družb Xiangshui Defeng Metals Co., Ltd in Fujian Dingxin Technology Co., Ltd. je tehtano povprečje dveh posameznih stopenj dampinga za vzorčene družbe in je bila določena na 87,9 %.

(220)

Ob upoštevanju visoke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov na ravni 92 % celotnega kitajskega izvoza izdelka v preiskavi v Unijo Komisija meni, da je reprezentativno določiti preostalo stopnjo dampinga, ki se uporablja za vse druge (nesodelujoče) proizvajalce izvoznike, vključno z družbo, ki je prejela člen 18, na ravni 108,4 %, kar ustreza najvišji posamezni stopnji dampinga vzorčenih kitajskih družb.

(221)

Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

(222)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, sta dva proizvajalca izvoznika iz Tajvana, in sicer Yusco Group in Walsin, sodelovala v preiskavi, tako da sta izpolnila vprašalnik. Drugi proizvajalci izvozniki v Tajvanu niso bili ugotovljeni oziroma se niso javili.

(223)

Poleg tega je, kot je tudi navedeno v uvodni izjavi 24, nepovezani storitveni center YC Inox sodeloval v preiskavi z izpolnjenim vprašalnikom. Ta družba ni bila povezana z dvema tajvanskima sodelujočima proizvajalcema. Njeno sodelovanje je Komisiji omogočilo, da je dobro razumela delovanje tajvanskega domačega in izvoznega trga izdelka v preiskavi. Zlasti bi lahko Komisija na podlagi informacij, ki jih je predložila ta stran, in njihovega preverjanja prišla do razumnih zaključkov glede najverjetnejših ciljev poročane domače prodaje obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(224)

Domača prodaje družbe Yusco Group podobnega izdelka v obdobju preiskave se je izvajala neposredno nepovezanim strankam ali posredno prek povezanega domačega storitvenega centra. V obeh primerih je bilo mogoče ugotoviti, da je bil del te prodaje v končni fazi namenjen izvozu. Izvoz Yusco Group v Unijo v obdobju preiskave je potekal neposredno neodvisnim strankam ali posredno prek povezanega storitvenega centra na Tajvanu ali povezanega trgovca s sedežem v Hongkongu, ki pa se nahaja na Tajvanu in na Kitajskem.

(225)

V primeru družbe Walsin sta domača prodaja in izvoz podobnega izdelka v obdobju preiskave potekala neposredno nepovezanim strankam.

(226)

Komisija je preverila domačo prodajo, ki sta jo sporočili družbi Yusco Group in Walsin. Komisija je na podlagi ugotovitev v okviru preverjanj na kraju samem v Tajvanu za transakcije, pri katerih so bila cilj blaga morska pristanišča ali tovarne v carinskem območju (85) (tj. 0 % DDV), ali za nekatero drugo poročano domačo prodajo ter na podlagi pojasnil, ki so jih na kraju samem predložili proizvajalci izvozniki ali YC Inox, to domačo prodajo ponovno opredelila kot izvoz. Te transakcije so bile zato izključene iz domačih prodajnih transakcij, uporabljenih za izračun normalne vrednosti.

(227)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(228)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je skupni obseg domače prodaje izdelka v preiskavi družb Yusco Group in Walsin na domačem trgu reprezentativen.

(229)

Komisija je za preiskovane proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(230)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali so bile vrste izdelkov, ki so jih prodajali preiskovani proizvajalci izvozniki na svojem domačem trgu, v primerjavi z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo, reprezentativne. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(231)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(232)

Normalna vrednost se določi na podlagi dejanske domače cene za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(233)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(234)

V naslednjih primerih je normalna vrednost dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(235)

Za tiste vrste izdelka, ki niso bile prodane na domačem trgu ali niso bile prodane v zadostni količini, je Komisija izračunala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(236)

Normalna vrednost je bila izračunana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka preiskovanih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(237)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA stroški ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine. Za vrste izdelkov, ki se sploh niso prodajali na domačem trgu, ali kadar je bilo ugotovljeno, da v običajnem poteku trgovine prodaje ni bilo, sta bila dodana tehtano povprečje PSA stroškov in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovine.

(238)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(239)

Zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(240)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(241)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(242)

Prilagoditve so bile opravljene po potrebi za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške pakiranja, stroške kredita, bančne stroške, provizije ter prodajne, splošne in administrativne stroške.

(243)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(244)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(245)

Raven sodelovanja v tem primeru se je štela za visoko, prav tako niso bili ugotovljeni nobeni drugi proizvajalci izvozniki. Zato Komisija meni, da je reprezentativno določiti preostalo stopnjo dampinga na ravni proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(246)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 5 znanih (skupin) proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(247)

Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 4,6 milijona ton, vključno s proizvodnjo za zaprti trg. Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer preverjenih izpolnjenih vprašalnikov, ki jih je prejela od združenja Eurofer, navzkrižno preverjenih s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, kjer je bilo to mogoče.

(248)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 78 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Gre za vertikalno povezane proizvajalce.

(249)

Da bi ugotovili, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določili potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija proučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(250)

Industrija Unije je vertikalno povezana, vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla pa se štejejo za vmesni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, in sicer za hladno valjane izdelke. Komisija je ugotovila, da je znaten del proizvodnje vseh proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe.

(251)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je najbolj relevantno pri analizi škode, saj proizvodi, ki so namenjeni za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, saj se prodajajo znotraj iste družbe ali skupin družb na podlagi transfernih cen, določenih v skladu z notranjimi cenovnimi politikami, ki torej niso neposredno povezane s cenami na prostem trgu.

(252)

Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, prodajajo pa se po cenah s prostega trga.

(253)

Da bi lahko čim bolj celovito prikazala razmere industrije Unije, je Komisija zahtevala podatke za celotno dejavnost vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla, in preverila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali za prosti trg.

(254)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila le na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije; tržni delež; obseg izvoza in cene in dobičkonosnost. Kadar je bilo to mogoče in ustrezno, so se te ugotovitve naknadno primerjale s podatki za zaprti trg, da bi bila zagotovljena popolna slika položaja industrije Unije.

(255)

Vendar bi se drugi gospodarski kazalniki lahko smiselno preučili le s sklicevanjem na celotno dejavnost vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla, vključno za lastne potrebe industrije Unije. Ti so: proizvodnja; zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti; naložbe; zaloge; zaposlovanje; produktivnost in plače. To je zato, ker so odvisni od celotne proizvodne dejavnosti, ne glede na to, ali se vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla hranijo za lastne potrebe ali se prodajajo na prostem trgu.

(256)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov združenja Eurofer o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji, ne glede na to, ali gre za neposredno ali posredno prodajo, ki je bila navzkrižno preverjena z vzorčenimi proizvajalci Unije, ter (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav v Unijo, kot je poročal Eurostat.

(257)

Potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Prosta poraba na trgu Unije (v tonah)

(258)

V obravnavanem obdobju je potrošnja Unije ostala stabilna.

(259)

Komisija je določila potrošnjo Unije za lastne potrebe na podlagi uporabe za lastne potrebe vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Na podlagi tega se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije za lastne potrebe gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Potrošnja za lastne potrebe na trgu Unije (v tonah)

(260)

Potrošnja za lastne potrebe na trgu Unije je v obravnavanem obdobju ostala precej stabilna z manjšimi nihanji v obravnavanem obdobju, v obdobju preiskave pa se je zmanjšala za manj kot 1 %.

(261)

Z združitvijo teh dveh preglednic se je skupna poraba (torej skupna poraba na zaprtem in prostem trgu) v obravnavanem obdobju razvijala, kot sledi.

Preglednica 4

Skupna poraba (zaprti in prosti trg) (v tonah)

(262)

Zgornja preglednica kaže, da je skupna potrošnja sledila enakemu trendu, kot je bil opažen pri potrošnji na prostem trgu in potrošnji za lastne potrebe, zaradi česar je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Skupna potrošnja je bila tudi v skladu s celotno proizvodnjo Unije (glej preglednico 7).

(263)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(264)

Navedena določba določa, da se uvoz iz več kot ene države kumulativno oceni le, če se ugotovi, da

(265)

Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake od treh zadevnih držav, so povzete v uvodnih izjavah 91, 218 in 241. Vsi so nad pragom de minimis, določenim v členu 9(3) osnovne uredbe.

(266)

Obseg uvoza iz vsake od treh zadevnih držav ni bil zanemarljiv. Tržni deleži uvoza v primerjavi s potrošnjo na prostem trgu v obdobju preiskave so bili 18,3 % za LRK, 9,1 % za Indonezijo in 3,0 % za Tajvan.

(267)

Stanje konkurence med dampinškim uvozom iz vsake od treh zadevnih držav ter med njimi in podobnim izdelkom iz Unije je bilo podobno. Dejansko so si vroče valjane plošče in kolobarji iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indonezije, LRK in Tajvana konkurirali med seboj, ko so se je uvažali za prodajo na trgu Unije, in s podobnim izdelkom, ki ga proizvaja industrija Unije, saj se vsi prodajajo podobnim kategorijam strank.

(268)

V začetni predložitvi je STSS trdil, da se uvoz iz LRK ne bi smel kumulirati glede na njegov različen razvoj v smislu obsega in cen. Trdil je, da se je uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju postopno zmanjševal, medtem ko so se cene zvišale, zlasti v letu 2017.

(269)

Res je, da so se cene kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju zvišale, vendar so bile na ravni, ki je bila precej nižja od prodajnih cen industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju. Obseg kitajskega uvoza se je prav tako precej povečal, njegov tržni delež pa je bil v celotnem obdobju večji od 16 %. Preiskava je pokazala, da si glede na člen 3(4)(b) osnovne uredbe uvoz iz zadevnih držav med seboj konkurira. Obseg uvoza iz LRK se je od leta 2017 do obdobja preiskave zmanjšal (glej preglednico 5: z indeksa 135 v letu 2017 na 129 v letu 2018 in na 114 v obdobju preiskave). Hkrati se je obseg uvoza iz Indonezije močno povečal (z indeksa 16 na 42 726 in nato na 106 202). V absolutnih številkah je bilo povečanje obsega uvoza iz Indonezije od leta 2017 do obdobja preiskave večje od zmanjšanja obsega uvoza iz LRK. Obseg uvoza iz Tajvana se je od leta 2017 do leta 2018 stalno povečeval, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal (z indeksa 137 na 173 in nato na 128). Na splošno se je uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju skupno povečal (z indeksa 100 leta 2016 na 136 v letu 2017, 156 v letu 2018 ter na 166 v obdobju preiskave).

(270)

Tako so bila v nasprotju s trditvijo STSS izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe, uvoz iz zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(271)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije na prostem trgu.

(272)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(273)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 66 % in v obdobju preiskave dosegel več kot 30 % potrošnje Unije na prostem trgu.

(274)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatovih podatkov. Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Cene uvoza iz zadevnih držav (v EUR/tono)

(275)

Medtem ko so se uvozne cene iz LRK in Tajvana povišale za 21 % oziroma 25 %, so se uvozne cene iz Indonezije v obravnavanem obdobju znatno znižale, za 25 % (uvozne cene iz zadevnih držav so se v povprečju zvišale za 18 %). Kljub splošnemu povišanju so v istem obdobju uvozne cene iz zadevnih držav ostale dosledno nižje od cen industrije Unije (glej preglednico 11).

(276)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila tako, da je primerjala:

(277)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 10,7 % za uvoz iz Indonezije, 9,3 % za uvoz iz LRK in 4,1 % za uvoz iz Tajvana.

(278)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(279)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(280)

Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika združenja Eurofer, ki je bil ustrezno preverjen, nanašal pa se je na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz ustrezno preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili trije vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(281)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaloge, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(282)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb.

(283)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(284)

Obseg proizvodnje industrije Unije je bil stabilen do leta 2018, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal za 3 %. Sporočeni podatki o zmogljivosti se nanašajo na dejansko zmogljivost, kar kaže, da so bile upoštevane prilagoditve za čas vzpostavitve, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne zaustavitve, ki v industriji veljajo za standardne. Na podlagi tega je proizvodna zmogljivost ostala praktično stabilna, pri čemer se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala za 1 %.

(285)

Zaradi zmanjšane proizvodnje in rahlo povečane zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 4 % in je bila stalno pod 70 %.

(286)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju spreminjala, kot sledi:

Preglednica 8

Obseg proste prodaje in tržni delež

(287)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu se je v zadevnem obdobju zmanjšal za 13 %.

(288)

Tudi tržni delež industrije Unije se je znatno zmanjšal, in sicer za skoraj 10 odstotnih točk, čeprav je potrošnja v Uniji v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

(289)

Kar zadeva zaprti trg, sta se obseg za lastne potrebe in tržni delež na trgu Unije v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg za lastne potrebe in tržni delež (v tonah)

(290)

Obseg za lastne potrebe industrije Unije (vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla, ki jih industrija Unije hrani za nadaljnjo uporabo) na trgu Unije je v obravnavanem obdobju ostal stabilen in je znašal približno 3,6 milijona ton.

(291)

Tržni delež industrije Unije za lastne potrebe (izražen kot odstotek celotne proizvodnje Unije) se je leta 2017 rahlo povečal, nato pa je v preostalem obdobju ostal stabilen pri približno 78 %.

(292)

Zaradi stabilnega trenda na zaprtem trgu Unije v obravnavanem obdobju je bil upad prodaje industrije Unije posledica povečanega pritiska uvoza iz zadevnih držav.

(293)

Zgoraj navedeni podatki v zvezi s proizvodnjo, obsegom prodaje in tržnim deležem, ki vsi kažejo upadanje v obravnavanem obdobju, kažejo, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla rasti niti v absolutnem smislu niti v zvezi s potrošnjo.

(294)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(295)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije v zvezi s proizvodnjo vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, in sicer za 4 %. Zaradi rahlega zmanjšanja proizvodnje se je produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v tonah na zaposlenega na leto, v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala.

(296)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je ob upoštevanju obsega in cene uvoza iz zadevnih držav znatno vplivala na industrijo Unije.

(297)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi:

Preglednica 11

Prodajne cene v Uniji

(298)

Povprečne prodajne cene na enoto so se v obravnavanem obdobju povišale za 17 %, kar ni zadostovalo za sledenje razvoju proizvodnih stroškov, ki so se v istem obdobju povišali za 20 %. Gibanje stroškov je v veliki meri poganjalo precejšnje povišanje cen surovin, kot so nikelj, molibden in krom. Medtem ko je industrija Unije med letoma 2016 in 2018 to povišanje stroškov v relativnem smislu lahko prenesla na svoje prodajne cene, v obdobju preiskave ni mogla v celoti prenesti povišanja stroškov, saj je bilo povišanje stroškov večje od povišanja cen.

(299)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(300)

Povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije so se do leta 2018 zmanjšali za 4 %, nato pa se v obdobju preiskave ponovno povečali, vendar na raven, ki je še vedno za 1 % nižja od ravni iz leta 2016. To kaže, da so proizvajalci Unije kljub poslabšanju razmer na trgu lahko znižali stroške dela.

(301)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 13

Zaloge

(302)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog zmanjšala za 20 %. Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to panogo. To potrjuje tudi analiza gibanja končnih zalog kot deleža proizvodnje. Kot je mogoče videti zgoraj, je ta kazalnik v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen in je znašal približno 3 % obsega proizvodnje.

(303)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(304)

Skupna dobičkonosnost je padla s 7,2 % v letu 2016 na 3,5 % v obdobju preiskave. Ta padec sovpada s povečanjem obsega uvoza iz zadevnih držav po nelojalno znižanih cenah (glej uvodno izjavo 276). Donosnost naložb je sledila enakemu trendu upadanja.

(305)

Neto denarni tok se je v veliki meri gibal v skladu z dobičkonosnostjo in donosnostjo naložb. Od leta 2016 do leta 2018 je bil pozitiven z najvišjo vrednostjo leta 2017, v obdobju preiskave pa je postal negativen, ko je bila dobičkonosnost v obravnavanem obdobju na najnižji stopnji.

(306)

Raven letnih naložb se je v obravnavanem obdobju povečala za 57 %. Vendar se povečane ravni naložb niso pretvorile v ustrezno povečanje zmogljivosti (glej preglednico 7). Pozneje so bile naložbe namenjene zgolj ohranjanju obstoječih zmogljivosti in potrebnim menjavam proizvodnih sredstev.

(307)

Potrošnja je bila v obravnavanem obdobju stabilna. Vendar se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjšal z 71,2 % na 61,9 %.

(308)

Finančni kazalniki vzorca proizvajalcev Unije kažejo, da so se stroški proizvodnje industrije Unije povečali (+20 %) za nekoliko več kot povprečna prodajna cena (+17 %), kar je pomenilo, da industrija Unije ni mogla v celoti prenesti povišanja stroškov. To je povzročilo znatno zmanjšanje dobička v obravnavanem obdobju, in sicer z 7,2 % leta 2016 na 3,5 % v obdobju preiskave. Podoben negativen razvoj je bil opažen pri drugih finančnih kazalnikih, donosnosti naložb in denarnem toku.

(309)

Obseg prodaje industrije Unije se je v zadevnem obdobju zmanjšal za 13 %, obseg proizvodnje pa za 3 %. Vrzel pojasnjuje pomembnost zaprtega trga za industrijo Unije, ki pa se v obravnavanem obdobju ni povečal. Izkoriščenost zmogljivosti je bila v obravnavanem obdobju stalno pod 70 % in se je zmanjšala za tri odstotne točke (66 % v obdobju preiskave).

(310)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(311)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so med drugim: uvoz iz tretjih držav, uspešnost izvoza industrije Unije, povečanje proizvodnih stroškov, zmanjšanje povpraševanja Unije po vroče valjanih ploščah in kolobarjih iz nerjavnega jekla v letu 2018 in delno zanašanje proizvajalcev Unije na proizvodnjo za lastne potrebe.

(312)

Cene uvoza iz vseh treh zadevnih držav so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave pa so bile 4,1 % za Tajvan, 9,3 % za LRK in 10,7 % za Indonezijo (v povprečju 9,5 %). Zato industrija Unije v svojih prodajnih cenah ni mogla upoštevati povečanja proizvodnih stroškov, kar kaže na cenovni pritisk zadevnega uvoza. Takšen položaj je resno vplival na dobičkonosnost industrije Unije, ki se je v obdobju preiskave zmanjšala na zelo nizke ravni.

(313)

Obseg in cene uvoza iz drugih tretjih držav so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 15

(314)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza iz tretjih držav zmanjšal za 27 % (ali za skoraj 3 odstotne točke) na 7,7 % v obdobju preiskave. Ker so zadevne države v istem obdobju svoj tržni delež povečale za 66 % (glej uvodno izjavo 273 in preglednico 5), se izguba tržnega deleža industrije Unije pripisuje velikemu povečanju tržnega deleža iz zadevnih držav.

(315)

Obseg uvoza iz Koreje se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšal, njegov tržni delež pa se je skoraj prepolovil in se v obdobju preiskave zmanjšal na zgolj 2,7 %. Povprečne cene uvoza iz Koreje so se v obravnavanem obdobju povišale za 18 %, kar je nekoliko manj od skupnega povišanja v vseh tretjih državah, razen zadevnih držav (24 %). Uvoz iz Južne Afrike je bil v obravnavanem obdobju stabilen, vendar je bil prodan po višjih cenah kot uvoz iz zadevnih držav, njegov tržni delež pa ni nikoli presegel 2,5 %.

(316)

Komisija je zato začasno sklenila, da uvoz iz drugih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(317)

Obseg in cene izvoza industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 16

(318)

Industrija Unije je lahko v zadevnem obdobju svoj izvoz povečala za 13 %. Če primerjamo z začetkom obravnavanega obdobja, dodatni izvoz v višini 16 000 ton v obdobju preiskave zbledi v primerjavi z izgubo 115 000 ton prodaje na trgu Unije v istem obdobju. Poleg tega bi lahko proizvajalci Unije v istem obdobju zvišali svoje izvozne cene na enoto za 14 %. Izvoz industrije bi zato lahko le v zelo majhnem deležu nadomestil negativen razvoj obsega in cen na trgu Unije. Vendar pa je bil na podlagi tega in v nasprotju s trditvijo ene od zainteresiranih strani izvoz industrije Unije pozitiven in ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(319)

Stroški proizvodnje na tono proizvedenih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla so se v obravnavanem obdobju zvišali za 20 % (glej preglednico 11). Razlog za to je bilo predvsem močno povečanje stroškov surovin, dejavnika, ki je vplival na proizvajalce po vsem svetu. Zlasti cena niklja, ki je drugi najpomembnejši vložek za več proizvajalcev Unije, se je povišala z manj kot 9 000 USD na začetku leta 2016 na več kot 15 000 USD sredi leta 2018 in je junija 2019 še vedno znašala več kot 12 500 USD. Industrija Unije je to povečanje stroškov sprva lahko prenesla na svoje prodajne cene, vendar je to povzročilo precejšnjo izgubo tržnega deleža in dobičkonosnosti. V obdobju preiskave to ni bilo mogoče zaradi pritiska na cene, ki se je izvajal z dampinškim uvozom. Zato se je dobičkonosnost močno zmanjšala, in sicer za 51 % v obravnavanem obdobju.

(320)

Več strani je trdilo, da je poslabšanje, ki je vplivalo na industrijo Unije v drugi polovici leta 2018, dejansko posledica zmanjšanja povpraševanja; to zmanjšanje je bilo posledica uvedbe zaščitnih ukrepov, zaradi katerih so bili nakupi skoncentrirani v prvi polovici leta, ter cikličnega gibanja na svetovnem trgu jekla v drugi polovici leta. V nasprotju s temi trditvami preiskava ni pokazala nikakršnega upada potrošnje na trgu Unije, ampak precejšnjo izgubo tržnega deleža industrije Unije zaradi močnega povečanja uvoza (glej oddelek 4.4.2 ter preglednici 5 in 8). Komisija zmanjšanja tudi ni mogla povezati z zaščitnimi ukrepi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(321)

Več strani je trdilo, da industrija Unije ne bi bila zainteresirana ali pa bi bila zainteresirana v manjši meri za prodajo zadevnega izdelka na prostem trgu, saj bi dajala prednost proizvodnji za lastne potrebe. Čeprav je prodajni trg pomemben za industrijo Unije, pa ta velike količine zadevnega izdelka proda tudi na prostem trgu in ima še vedno precej prostih zmogljivosti za proizvodnjo in s tem tudi večjo prodajo. Poleg tega se zaprti trg Unije v obravnavanem obdobju ni povečal. Iz teh razlogov je bila zahteva zavrnjena.

(322)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je presežna zmogljivost v Uniji škodovala industriji Unije. Vendar je preiskava potrdila, da je skupna proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju ostala stabilna (+1 %), kar je v nasprotju z LRK in Indonezijo, ki sta gradili znatne presežne zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov za izvoz v Unijo, s čimer sta prevzemali tržni delež proizvajalcev Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(323)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je bilo zmanjšanje leta 2018 dejansko posledica naravnega razvoja dogodkov, saj je bila industrija Unije (in industrija jekla v svetu) v letu 2017 izjemno uspešna, zlasti glede dobička. Vendar je preiskava začasno pokazala precejšnje poslabšanje nekaterih kazalnikov škode od začetka do konca obravnavanega obdobja, kar pomeni, da je bilo izhodišče leto 2016 in ne 2017. Dejansko se je dobičkonosnost v primerjavi z letom 2016 prepolovila, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije in njen tržni delež pa sta se zmanjšala za 13 %. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(324)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da so proizvajalci podobnega izdelka v Uniji zaradi dodatnih stroškov, ki jih imajo, da bi zadostili strogim okoljskim standardom EU, manj konkurenčni na trgu Unije. V zvezi s to trditvijo Komisija meni, da se visoki okoljski standardi v Uniji ne morejo šteti kot vzrok za nastanek škode. Ravno nasprotno, visoki okoljski standardi EU se upoštevajo pri izračunu ciljne cene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(325)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so se cene industrije Unije in cene kitajskega uvoza povišale, zato kitajski uvoz ne more biti vzrok za škodo. Vendar so cene kitajskega uvoza ves čas ostajale precej pod povprečnimi cenami industrije Unije ter so nelojalno nižale cene Unije tudi v obdobju preiskave. Poleg tega je, kar zadeva obseg uvoza, bilo opaziti znatno povečanje uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju, kar je še povečalo pritisk na cene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(326)

V luči zgoraj navedenega je Komisija začasno vzpostavila vzročno povezavo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(327)

Opredelila je učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Za vse druge ugotovljene dejavnike, zlasti uvoz iz tretjih držav, uspešen izvoz industrije Unije, povečanje proizvodnih stroškov, zmanjšanje povpraševanja po vroče valjanih ploščah in kolobarjih iz nerjavnega jekla v letu 2018, delno zanašanje proizvajalcev Unije na proizvodnjo za lastne potrebe, presežno zmogljivost v Uniji zaradi presežne zmogljivosti na svetovni ravni, izjemno ugodne tržne razmere v letu 2017, dodatne okoljske stroške, ki jih imajo proizvajalci Unije, in povečanje uvoznih cen iz LRK, začasno ni bilo ugotovljeno, da bi vplivali na vzročno povezavo, tudi če se upošteva njihov morebiten združen učinek.

(328)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz industriji Unije.

(329)

V obravnavani zadevi so pritožniki trdili, da gre v primeru dveh od držav v preiskavi, in sicer LRK in Indonezije za izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Ocena v zvezi s tema državama je vključena v oddelek 6.2 spodaj.

(330)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi se škoda odpravila, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia osnovne uredbe, in bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(331)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje pod običajnimi konkurenčnimi pogoji. Industrija Unije je trdila, da je bilo leto 2017 primerno za določitev ciljnega dobička. Komisija meni, da je bilo leto 2017 izjemno dobro leto za industrijo in zato dobiček, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije ustvarili v tem letu (10,2 %) verjetno ni primeren, da bi se uporabljal kot ciljni dobiček. Poleg tega je bil tržni delež uvoza v letu 2017 že 29,1 %. Nasprotno pa je bil leta 2016 tržni delež uvoza znatno nižji kot leta 2017 (21,5 %). Ker ni bilo drugih informacij, se je Komisija odločila, da kot ciljni dobiček začasno uporabi povprečni dobiček, ustvarjen v letih 2016 in 2017. Ta dobiček je 8,7 %.

(332)

V skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe je Komisija ocenila trditev enega proizvajalca Unije o načrtovanih naložbah, ki v obravnavanem obdobju niso bile izvedene. Na podlagi prejetih dokumentarnih dokazil je Komisija začasno sprejela to trditev in neškodljivi ceni navedenega proizvajalca Unije dodala ustrezni znesek k neškodljivi ceni navedenega proizvajalca Unije.

(333)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa v skladu s členom 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je Komisija določila dodatne stroške v razponu med 1,5 EUR in 6 EUR na tono, ki so bili dodani neškodljivi ceni.

(334)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je proizvodnim stroškom vzorčenih proizvajalcev Unije za obdobje preiskave dodala zgoraj navedeno stopnjo dobička v višini 8,7 % in prilagoditve v skladu s členom 7(2c) in 7(2d).

(335)

Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kot je določena za preverjene sodelujoče proizvajalce izvoznike v zadevnih državah za vsako vrsto izdelka posebej, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na prostem trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(336)

Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji tabeli.

(337)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija v zvezi z Indonezijo in LRK najprej proučila, ali bi bila začasno določena stopnja dampinga višja od stopnje, ustrezne za odpravo škode, povzročene industriji Unije. V ta namen je bila narejena primerjava med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Indoneziji in LRK in ciljno ceno industrije Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 6.1 zgoraj. Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji tabeli.

(338)

Ker je bila stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen, izračunana za indonezijske in kitajske proizvajalce izvoznike, nižja od stopnje dampinga, je Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe ocenila, ali v zvezi z zadevnim izdelkom obstajajo izkrivljanja na trgu surovin.

(339)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v Indoneziji in LRK obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Zato je Komisija, kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, pri ocenjevanju ustrezne ravni ukrepov v zvezi z Indonezijo in LRK proučila domnevna izkrivljanja in vsa druga izkrivljanja v Indoneziji in LRK, ki jih zajema člen 7(2a) osnovne uredbe.

(340)

Surovine, ki naj bi jih takšna izkrivljanja zadevala, so nikelj (fero-nikelj, surovo železo z nikljem, nikljeva ruda, nikljevi ostanki), premog in odpadno nerjavno jeklo v Indoneziji ter odpadno nerjavno jeklo, krom, premog za koksiranje, fero-krom, fero-silicij, surovo (nerjavno) jeklo in vanadij v LRK.

(341)

Komisija je med temi surovinami opredelila glavne surovine, ki jih vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik uporablja za proizvodnjo zadevnega izdelka. Komisija je kot glavne surovine upoštevala tiste surovine, ki predstavljajo vsaj 17 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka.

(342)

V zvezi z Indonezijo je preiskava pokazala, da so med obdobjem preiskave obstajala izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a), in sicer v obliki prepovedi izvoza (90) nikljeve rude z vsebnostjo niklja 1,7 % ali več (91), 10 % izvoznega davka na nikljevo rudo z vsebnostjo niklja manj kot 1,7 %, zahteve za dovoljenje (92) in dejanske izvozne kvote (93) na nikljevo rudo z vsebnostjo niklja 1,7 % ter dejanske zahteve za dovoljenje (94) za fero-nikelj in surovo železo z nikljem.

(343)

Preiskava je poleg tega pokazala, da je nikljeva ruda predstavljala več kot 17 % skupnih stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi.

(344)

Na koncu je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bila cena, plačana za nikljevo rudo, bistveno nižja (za več kot 30 %) od cene na reprezentativnem mednarodnem trgu, v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(345)

V zvezi s tem je Komisija primerjala nakupno ceno indonezijskih proizvajalcev izvoznikov s ceno FOB nikljeve rude z vsebnostjo niklja 1,8 % na Filipinih (95). Komisija je menila, da je bila cena na Filipinih primerna, saj Filipini, podobno kot Indonezija, spadajo med države z največjimi rezervami nikljeve rude na svetu (96). Poleg tega je bila vsebnost niklja v nikljevi rudi na tem reprezentativnem mednarodnem trgu zelo podobna povprečni vsebnosti niklja v nikljevi rudi, ki so jo kupovali indonezijski proizvajalci izvozniki. Nazadnje je Komisija menila, da stroški prevoza med dobaviteljem in pristaniščem, vključeni v ceno FOB, odražajo stroške prevoza indonezijskih proizvajalcev izvoznikov.

(346)

Zato je bil v zvezi z Indonezijo izpolnjen pogoj iz člena 7(2a) osnovne uredbe, in sicer obstoj izkrivljanj na trgu surovin, ki predstavlja več kot 17 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka.

(347)

V zvezi z LRK je preiskava potrdila, da so v obdobju preiskave na trgu surovin obstajala izkrivljanja v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe v obliki izvoznega davka na odpadno nerjavno jeklo, fero-silicij, surovo železo z nikljem in fero-krom ter zahteva za dovoljenje za fero-silicij, vanadij, fero-nikelj in fero-krom. Ta ugotovitev Komisije je temeljila na podatkih, ki so na voljo v podatkovni zbirki OECD (97), in na ustrezni zakonodaji, ki se uporablja v LRK.

(348)

V preiskavi je bilo poleg tega ugotovljeno, da je za vsako od vzorčenih družb vsaj ena od zgoraj navedenih glavnih surovin predstavljala več kot 17 % njihovih skupnih stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi (98).

(349)

Preiskava je pokazala, da je bila cena, ki sta jo za te glavne surovine plačala dva vzorčena kitajska proizvajalca izvoznika v LRK, znatno nižja od cen na reprezentativnem mednarodnem trgu za vsako zadevno surovino, za katero so bili uporabljeni isti viri kot za izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(350)

Zato je bil v zvezi z LRK izpolnjen pogoj iz člena 7(2a) osnovne uredbe, in sicer obstoj izkrivljanj na trgu surovin, ki predstavlja več kot 17 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka.

(351)

Komisija je po ugotovitvi obstoja izkrivljanj na trgu surovin iz člena 7(2a) osnovne uredbe v primeru LRK in Indonezije proučila, ali bi lahko nedvoumno ugotovila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi, vključno s prostimi zmogljivostmi v državah izvoznicah, konkurenco pri surovinah in učinkom na dobavne verige za družbe Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je za namen izvedbe te ocene v vprašalnike za vse zainteresirane strani vključila posebna vprašanja. Pritožnik in vzorčeni proizvajalci Unije so odgovorili na ta vprašanja.

(352)

Na podlagi informacij, ki jih je predložilo združenje Eurofer, je prosta zmogljivost v LRK leta 2019 po ocenah znašala 26,4 milijona ton (99), prosta zmogljivost celotnega sektorja nerjavnega jekla v Indoneziji pa je po ocenah leta 2019 znašala 4 milijone ton (100)..

(353)

Vendar pa v skladu z vprašalnikom indonezijske vlade prosta zmogljivost v Indoneziji trenutno znaša 2,1 milijona ton. V nasprotju s tem je velikost prostega trga Unije znašala 1,2 milijona ton. V relativnem smislu so proste zmogljivosti v državah izvoznicah torej zelo obsežne.

(354)

Kar zadeva konkurenco za surovine, kitajska vlada ni predložila nobenih pomembnih informacij o trgu za izkrivljene surovine v LRK, kot je navedeno v uvodni izjavi 347. Pritožnik je navedel, da lahko kitajska vlada z umetnim zvišanjem ali znižanjem ravni dobave surovin ali preprosto s centralnim določanjem cen usmerja cene navzgor ali navzdol. Kot je navedeno v oddelku 6.2.2 zgoraj, se je štelo, da je kitajski trg surovin izkrivljen.

(355)

V zvezi z Indonezijo je preiskava pokazala, da ima enega največjih rudarskih sektorjev za nikelj na svetu. Zato indonezijska vlada z omejitvami izvoza nikljeve rude umetno znižuje cene na domačem trgu.

(356)

Obe državi imata izvozne omejitve za vložke, ki vsebujejo nikelj, ki je tudi drugi najpomembnejši vložek proizvajalcev Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 319.

(357)

Vse to postavlja industrijo Unije v slabši položaj v primerjavi s proizvajalci izvozniki v zadevnih državah. Komisija meni, da se ta položaj v bližnji prihodnosti verjetno ne bo spremenil. Kar zadeva Indonezijo, se je položaj pred kratkim še poslabšal. Ukrepi, ki omogočajo izvoz nikljeve rude z vsebnostjo niklja, nižjo od 1,7 %, naj bi trajali do januarja 2022. Vendar se je indonezijska vlada odločila, da bo pospešila njihovo prenehanje. Od januarja 2020 je prepovedan ves izvoz nikljeve rude (101). Nobenih dokazov ni, da bi indonezijska vlada v bližnji prihodnosti spremenila svojo politiko.

(358)

Zaradi pomanjkljivega sodelovanja uvoznikov je Komisija začasno ugotovila, da bodo glavni učinek na dobavne verige čutili uporabniki. Morebitni učinek na dobavne verige za družbe Unije, določen v členu 7(2b) osnovne uredbe, je bil glede na veliko razliko med stopnjami dampinga in škode za države izvoznice ocenjen v okviru preskusa interesa Unije v skladu s členom 21 osnovne uredbe.

(359)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 373 spodaj, je bilo na podlagi te analize ugotovljeno, da glede na učinek ukrepov na ravni stopnje dampinga uporaba člena 7(2a) osnovne uredbe ni v skladu z interesom Unije.

(360)

Glede na navedeno analizo je Komisija sklenila, da v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe ni v interesu Unije, da bi raven ukrepov določila na ravni dampinga zaradi nesorazmerno negativnega učinka, ki bi ga to verjetno imelo na dobavne verige za družbe Unije.

(361)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(362)

Industrija Unije se nahaja v več državah članicah in v zvezi z izdelkom v preiskavi zaposluje neposredno 2 372 delavcev. Nobeden od proizvajalcev Unije ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano v oddelku 4 zgoraj pri analizi kazalnikov škode, se je poslabšal položaj celotne industrije Unije, dampinški uvoz pa je nanjo vplival negativno.

(363)

Pričakovati je mogoče, da bo uvedba začasnih protidampinških dajatev znova vzpostavila poštene tržne razmere na trgu Unije, končala nižanje cen in omogočila, da si bo industrija Unije opomogla. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno panogo. Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi uvoza po dampinških cenah iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da so številni ključni kazalniki škode v obravnavanem obdobju kazali negativne trende. Zlasti so bili hudo prizadeti tržni delež in obseg prodaje ter kazalniki, ki se nanašajo na finančno uspešnost vzorčenih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Zato je pomembno, da se cene vrnejo na nedampinške ali vsaj na neškodljivo raven, da se vsem proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah. Zelo verjetno je, da se bo gospodarski položaj industrije Unije brez ukrepov še poslabšal. Slaba uspešnost v sektorju vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla bi vplivala na nižje segmente proizvajalcev Unije, zlasti na njihovo proizvodnjo za lastne potrebe. Proizvajalci Unije se močno zanašajo na poslovni model kombinacije prodaje na prostem trgu in proizvodnje za lastne potrebe. Poslabšanje razmer na prostem trgu bi prav tako lahko ogrozilo proizvodnjo za lastne potrebe, ki predstavlja večji obseg proizvodnje in podatke o zaposlenosti kot proizvodnja za prosti trg.

(364)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije, ker bi dopustila, da si opomore ugotovljenih učinkov škodljivega dampinga.

(365)

Dve strani sta se javili kot nepovezana uvoznika in odgovorili na zadevni vprašalnik. Vendar odgovor ene od njiju ni bil nadalje obravnavan, saj je bilo ugotovljeno, da uvoznik deluje zunaj Unije.

(366)

Za drugo stran je bilo ugotovljeno, da ni resnični uvoznik, ampak storitveni center za različne dejavnosti. Zato ni bilo sodelovanja dejanskih uvoznikov. Po mnenju sodelujočega operaterja storitvenega centra je zvišanje cene zadevnih izdelkov povzročilo višje proizvodne stroške za evropske uporabnike, kar je povzročilo škodo tem uporabnikom. Natančneje, stran je zaprosila za izključitev izdelka, kar se skupaj z drugimi tovrstnimi zahtevki obravnava v oddelku 2.3.

(367)

Na tej podlagi nič ne kaže na to, da bi bili ukrepi v nasprotju z interesom uvoznikov.

(368)

V preiskavi sta sodelovala dva uporabnika.

(369)

Eden od uporabnikov, ki je predložil izpolnjen vprašalnik, je bil proizvajalec cevi iz nerjavnega jekla. Komisija je ugotovila, da temu uporabniku glede na obseg njegove nabave in uvoza, njegov celotni dobiček in dobiček od proizvedenih izdelkov, ki kot vložek vsebujejo zadevni izdelek, uvedba ukrepov ne bi neupravičeno škodovala.

(370)

Drugi sodelujoči uporabnik je proizvajalec izdelkov iz nerjavnega jekla, ki je konkurenčen industriji Unije na številnih njenih ključnih prodajnih trgih. Od industrije Unije in proizvajalcev zunaj Unije, vključno z zadevnimi državami, kupuje znatne količine vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla. Ta uporabnik je po uvedbi dajatev izrazil zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe in nabavnih cen. Je edini velik neodvisni uporabnik zadevnega izdelka v Uniji. Brez integrirane proizvodnje jekla je za proizvodnjo svojih prodajnih izdelkov v celoti odvisen od dobave kolobarjev drugih strani. Stran je trdila, da industrija Unije ni zainteresirana, da bi ji prodala velike količine vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla, zlasti ene vrste izdelka (črni kolobarji), po konkurenčnih cenah, saj bi jih proizvajalci Unije raje obdržali za lastno uporabo. Ta trditev je ovržena z dejstvom, da je imela industrija Unije v obravnavanem obdobju proste zmogljivosti, ki so presegle celotno povpraševanje tega uporabnika za vsaj štirikrat. Poleg tega je, kot je trdil pritožnik, več proizvajalcev Unije pripravljenih dobavljati črne kolobarje, kot je bilo sporočeno na spletnih straneh proizvajalcev. Nazadnje, glede na že vzpostavljene dobavne verige uporabnikov in stike s proizvajalci iz tretjih držav je tudi razumno pričakovati, da bo lahko s povečanjem nabave iz tretjih držav diverzificiral svojo dobavo.

(371)

Komisija je ugotovila, da bi, če bodo vsi pomembni dejavniki (zlasti viri, količine in cene nabave pred dajatvami ter prihodki od prodaje izdelkov na koncu proizvodne verige) ostali nespremenjeni v primerjavi z obdobjem preiskave, uvedba dajatev na uvoz iz LRK in Indonezije v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe močno negativno vplivala na skupni letni dobiček tega uporabnika.

(372)

Če bi se pod isto predpostavko, kot je navedena v uvodni izjavi 369, uvedle dajatve na uvoz iz LRK in Indonezije v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, bi to prav tako vplivalo na skupni letni dobiček, vendar v manjši meri.

(373)

Zgornji scenariji temeljijo na statičnih predpostavkah (tj. vsi pomembni dejavniki ostanejo nespremenjeni, razen dajatev, ki bodo naložene in jih je zato treba vračunati). Dejansko gre za najslabši možni scenarij, saj se bodo, če bodo dajatve naložene, verjetno spremenili drugi osnovni dejavniki, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(374)

Kot prvo, vzorci nabave in odkupne cene ne bodo ostali enaki. Če bodo cene uvoza iz zlasti Kitajske in Indonezije popravljene navzgor, se bo uvoz iz drugih virov verjetno nadaljeval v večjih količinah. Zlasti ugotavljamo, da je bil uvoz iz Južne Koreje na visokih ravneh do vključno leta 2016, ko je znašal 65 000 ton. Glede na razvoj na trgu od takrat je ta uvoz v preteklih letih izgubil pomembne tržne deleže (glej preglednico 15), vendar pa je mogoče pričakovati, da se bodo po uvedbi ukrepov proizvajalci izvozniki iz Koreje in iz drugih držav proizvajalk, kot je Južna Afrika, spet vse bolj usmerjali na trg Unije, saj bo v boljšem konkurenčnem položaju, kar bo koristilo uporabnikom. Pričakuje se tudi, da bo zaradi pomoči, ki jo bodo zagotovili ukrepi, industrija Unije uporabnikom lahko prodala večje količine po konkurenčnih cenah. Industrija Unije si ne more privoščiti, da bi izgubila pomembne tržne deleže v Uniji, kot je pokazala ta preiskava. Kar zadeva zgoraj omenjenega drugega uporabnika, ima lahko zaradi svoje velikosti in pomena kot stranka industrije Unije nekaj finančnega vzvoda, ki se bo verjetno povečal, če bo od industrije Unije kupoval še večje količine.

(375)

Opozoriti je treba tudi, da je predvideno, da bodo julija 2021 prenehali veljati trenutno veljavni zaščitni ukrepi za jeklo, ki veljajo tudi za zadevni izdelek. To pomeni, da bodo od julija 2021 uporabniki imeli boljši dostop do alternativnih virov, saj bodo odpravljene omejitve kvot, ki veljajo od 19. julija 2018.

(376)

Zato se pričakuje, da bo uvedba dajatev verjetno negativno vplivala na uporabnike kot celoto, vendar pa vpliv dajatve na uveljavljeni ravni za LRK in Indonezijo v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ni nesorazmeren, saj se pričakuje, da se bo industrija uporabnika lahko prilagodila na nove razmere. Če bi se raven dajatev določila v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, se pričakuje, da bodo vsi sodelujoči uporabniki ostali dobičkonosni.

(377)

Komisija je ugotovila, da bi bil, če bi bile dajatve uvedene v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe, morebitni učinek ukrepov zoper LRK in Indonezijo na ravni stopnje dampinga nesorazmeren glede na morebitne močne negativne učinke na dobavne verige za nekatere družbe Unije in zlasti za uporabnike. Komisija je dejansko ugotovila, da bi v takem primeru uporabniška industrija, zlasti pa uporabniki, ki so v obdobju preiskave nabavljali znatne količine iz LRK in/ali Indonezije, lahko bili neupravičeno prizadeti in bi posledično ustvarili izgube.

(378)

Na podlagi navedenega in pod pogojem, da se dajatve uvedejo v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, je Komisija začasno sklenila, da v tej fazi preiskave ni bilo utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz zadevnih držav ne bi bila v interesu Unije.

(379)

Na podlagi sklepov, ki jih je Komisija sprejela v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije, bi bilo treba uvesti začasne ukrepe za uvoz ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z razrezanimi in ozkimi trakovi), vroče valjanih, brez nadaljnje obdelave s poreklom iz Indonezije, Ljudske republike Kitajske in Tajvana, da se prepreči dodatna škoda, ki bi jo dampinški uvoz povzročal industriji Unije.

(380)

Uvesti bi bilo treba začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(381)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(382)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi začasnih ugotovitev te preiskave. Te stopnje so zato izražale ugotovljeno stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanj ne bi smele uporabljati.

(383)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (102). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(384)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(385)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovijo, da je poznejša uporaba stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(386)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so izpolnjeni pogoji za to. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(387)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(388)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija uvedla registracijo za uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla. Registracija je bila uvedena z namenom morebitne retroaktivne izterjave dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Registracija se je tako izvajala v fazi pred razkritjem.

(389)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/ukiniti.

(390)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. Takšna odločitev bo sprejeta v zaključni fazi.

(391)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(392)

Pripombe so predložili dva proizvajalca izvoznika iz LRK, dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije ter trije proizvajalci in en neodvisen storitveni center s Tajvana. Komisija je upoštevala pripombe, ki so bile redakcijske narave, in po potrebi ustrezno popravila stopnje.

(393)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.