(1)

Evropska komisija je 21. februarja 2019 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Egipta (v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevni državi) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 8. januarja 2019 vložilo združenje Tech-Fab Europe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 16. maja 2019 začela ločeno protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK in Egipta v Unijo ter ločeno preiskavo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Pritožnik je 31. julija 2019 vložil zahtevek za registracijo uvoza tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz zadevnih držav v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Trdil je, da se je uvoz tkanin iz steklenih vlaken po obdobju preiskave znatno povečal in da se zaloge v Uniji kopičijo v obsegu, ki bi lahko ogrozil popravljalni učinek potencialnih protidampinških ukrepov.

(5)

En proizvajalec izvoznik, en uporabnik ter kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz izdelkov lahke industrije in obrti (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCLA) so zahtevku za registracijo nasprotovali. Navedene strani so trdile, da v zahtevku ni zadostnih dokazov, kakor se zahteva v členu 14(5) osnovne uredbe. Nadalje so trdile, da bi bilo treba podatke o uvozu iz LRK in Egipta analizirati ločeno ter da zadevni uvoz verjetno nikakor ne bo resno ogrozil popravljalnega učinka dokončne protidampinške dajatve, saj se je povprečna cena uvoza na enoto od leta 2018 do leta 2019 povišala.

(6)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 48 in 50, se je Komisija odločila, da v tem primeru ne bo uvedla začasnih ukrepov. Zato je bil zahtevek za registracijo nepotreben, s tem pa tudi njegova nadaljnja analiza in analiza pripomb, povzetih v uvodni izjavi 5.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se obrnejo nanjo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajske in egiptovske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Posredovanje pooblaščenca za zaslišanje je zahtevala družba Zhejiang Hengshi Fiberglass Fabrics Co. Ltd. Zaslišanje je potekalo 28. oktobra 2019. Na dnevnem redu zaslišanja je bila predlagana uporaba člena 18 osnovne uredbe v zvezi z navedeno družbo. Komisija je analizirala zastavljena vprašanja in jih obravnavala v končnem razkritju. Pooblaščenec za zaslišanje ni priporočil posebnih nadaljnjih ukrepov.

(10)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, je Komisija pojasnila obseg izdelka med preiskavo in zainteresiranim stranem, ki jim je bilo pojasnilo namenjeno ali ki se morda niso javile, ker so menile, da jih postopek ne zadeva, dala priložnost, da se v določenem roku javijo in zahtevajo vprašalnik. Javila se ni nobena nova stran.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila v preiskavi z uporabo vzorčenja ustrezno omejiti število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala. Dodala je, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije na podlagi sporočenega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji med oktobrom 2017 in septembrom 2018 ter tudi ob upoštevanju geografske porazdelitve. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije, ki so predstavljali več kot 40 % ocenjene celotne proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(13)

Pripombe je poslal samo en proizvajalec Unije, ki je predlagal vključitev četrte družbe v vzorec, da bi se povečali geografska reprezentativnost, obseg proizvodnje in število zajetih vrst izdelkov.

(14)

Komisija se je v prizadevanju za vzorčenje največjega reprezentativnega obsega proizvodnje odločila vzorec povečati na štiri družbe. Proizvajalci Unije v končnem vzorcu so predstavljali več kot 40 % ocenjene celotne proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(16)

Zahtevane informacije je predložil samo en nepovezani uvoznik (Euroresins UK Ltd.), ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(18)

Devet proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov sta v obdobju preiskave predstavljali 79 % sporočenega izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz LRK v Unijo.

(19)

Vzorec proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je torej naslednji:

(20)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi LRK opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(21)

Pripombe glede izbire vzorca so poslali en nevzorčeni proizvajalec izvoznik, en vzorčeni proizvajalec izvoznik in zbornica CCCLA.

(22)

Nevzorčeni proizvajalec izvoznik je trdil, da imata obe vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov vertikalno integriran proizvodni proces, ki se razlikuje od njegovega proizvodnega procesa (ki ni integriran); zato je menil, da vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov ne bosta reprezentativni za njegov položaj. Zbornica CCCLA je podobno trdila, da sta vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov vertikalno integrirani in da vzorec zato ni reprezentativen za kitajsko industrijo tkanin iz steklenih vlaken, ki vključuje tudi neintegrirane proizvajalce.

(23)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe bi morala izbira vzorca temeljiti na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, sta vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljali 79 % sporočenega izvoza iz LRK v Unijo, kar se je štelo za reprezentativno. Vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov sta v vsakem primeru vključevali vertikalno integrirane in neintegrirane subjekte, in to je ustrezno upoštevano v analizi Komisije. Večino uvoza v EU so dejansko opravili neintegrirani subjekti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(24)

Poleg tega so vsi nevzorčeni proizvajalci izvozniki imeli možnost, da na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe zahtevajo individualno preiskavo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 39, je ni zahteval nobeden.

(25)

Zbornica CCCLA je tudi trdila, da je izbira samo dveh skupin proizvajalcev izvoznikov pomenila tveganje znatnega vpliva na izid preiskave v smislu člena 17(4) osnovne uredbe, če bi ena od izbranih skupin prenehala sodelovati ali bi se odločila, da se iz preiskave umakne.

(26)

Zbornica CCCLA je trdila, da bi po takem scenariju stopnja dajatve za morebitne nevzorčene sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike temeljila na dajatvi, določeni za preostalo vzorčeno skupino, in da vzorec ne bi bil več reprezentativen. Zato je Komisijo pozvala, naj razširi vzorec in vanj vključi še enega proizvajalca izvoznika.

(27)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, sta vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov vključevali pet proizvodnih subjektov izvoznikov. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je vzorec zajemal 79 % sporočenega izvoza iz LRK v Unijo in se je štelo, da je reprezentativen. Komisija se je zato odločila, da vzorca ne razširi, saj ob razširitvi vzorca ne bi mogla do roka opraviti preiskave pri vseh subjektih. Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, so imele sodelujoče nevzorčene družbe ne glede na to možnost, da zahtevajo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe, ki pa je ni zahteval nobeden od proizvajalcev izvoznikov.

(28)

Kar zadeva skupino CNBM, sta skupina Jushi in družba Hengshi, ki sicer nista zanikali, da sta povezani družbi, trdili, da z družbo Taishan nista povezani. Skupina Jushi je trdila, da Komisija ne more samodejno uporabiti člena 127(1)(d) ali (f) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 (4) (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni akt carinskega zakonika), da bi družbo Hengshi, skupino Jushi in družbo Taishan obravnavala kot en sam subjekt. Da bi skupina Jushi podprla navedeno trditev, se je sklicevala na poročilo posebne skupine, ki je bila oblikovana v okviru STO, o zadevi Koreja – nekatere vrste papirja (5) in smernice za povezane transakcije družb, ki kotirajo na šanghajski borzi.

(29)

Tudi družba Taishan je zanikala povezavo s skupino Jushi in družbo Hengshi ter trdila, da (i) nobena od njih ni neposredna lastnica delnic druge navedene družbe ali skupine, (ii) nimajo skupnih neposrednih deležev, (iii) uporabljajo različne postopke odločanja in imajo različne institucije za upravljanje, (iv) člani enega odbora niso člani tudi v drugih odborih, (v) ni povezanih transakcij med družbo Hengshi/skupino Jushi in družbo Taishan, (vi) so vse tri konkurentke na trgu in (vii) da je družba Taishan geografsko zelo oddaljena od skupine Jushi in družbe Hengshi. Poleg tega je družba Taishan trdila, da se tudi v podobnih okoliščinah prejšnje protidampinške preiskave v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov s poreklom iz LRK (6) te družbe niso obravnavale kot povezane.

(30)

Preiskava je pokazala, da je China National Building Materials (v nadaljnjem besedilu: družba CNBM) kitajsko podjetje v državni lasti, katere neposredni ali posredni lastnik 41,27-odstotnega deleža je CNBM Parent (tj. skupina CNBM kot matična družba), ki je v celoti v lasti komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: komisija SASAC). Družba CNBM ima 26,97-odstotni delež v družbi China Jushi Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba China Jushi), ki je edina delničarka v skupini Jushi (7).

(31)

Septembra 2017 je družba CNBM sklenila sporazum o združitvi (8) z družbo Sinoma, ki je bila dokončana maja 2018. Družba Sinoma je bila prek podružnice Sinoma Science & Technology Co. lastnica družbe Taishan. Po združitvi je družba CNBM pripojila družbo Sinoma in jo prevzela. Družba CNBM ima zato 26,97-odstotni delež v družbi China Jushi (ki je edina delničarka skupine Jushi) in 60,24-odstotni delež v družbi Sinoma Science & Technology Co., Ltd. (ki je edina delničarka družbe Taishan).

(32)

Člen 127(d) izvedbenega akta carinskega zakonika določa, da se osebi štejeta za povezani, če: tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb. Družba CNBM ima 26,97-odstotni delež v družbi China Jushi (ki je edina delničarka skupine Jushi) in 60,24-odstotni delež v družbi Sinoma Science & Technology Co., Ltd. (ki je edina delničarka družbe Taishan). Zato je bilo ugotovljeno, da so družbe povezane.

(33)

Kot je navedeno v poročilu o družbi iz leta 2019, ki ga je pripravila kitajska borznoposredniška družba Guotai Junan Securities (9), družba CNBM od leta 2017 reorganizira svoje operativne subjekte, da bi okrepila regionalno usklajevanje in odpravila horizontalno konkurenco med podružnicami, ki kotirajo na borzi. Družba CNBM namerava do leta 2020 odpraviti tudi težave v zvezi s horizontalno konkurenco. Glede na javno dostopne informacije iz poročila je družba CNBM načrtovala, da bo ta postopek začela s konsolidacijo poslovanja na področju steklenih vlaken, in sicer z vložkom sredstev, ki ga bo porazdelila med družbi China Jushi in Sinoma Science & Technology (ki je edina delničarka družbe Taishan). Dokazi, zbrani med preiskavo, torej ne podpirajo trditve družb, da skupni deleži nimajo praktičnih posledic in da družbe delujejo neodvisno. Nasprotno, ne kažejo namreč samo deležev (ki so sami po sebi odločilni za ugotovitev, da so družbe povezane), ampak tudi, da imajo tri družbe možnost znatno medsebojno vplivati na poslovne odločitve in da njihova obvladujoča družba (tj. družba CNBM) poskuša njihove dejavnosti vsaj usklajevati, če ne celo integrirati („odpraviti težave v zvezi s horizontalno konkurenco“). Komisija je zato zavrnila trditev, da njen sklep o tem, da je treba navedene tri družbe šteti za povezane, ne upošteva dejanskega in gospodarskega stanja.

(34)

V zvezi s trditvijo, da Komisija ne more obravnavati družbe Hengshi, skupine Jushi in družbe Taishan kot eno skupino, člen 9(5) osnovne uredbe omogoča Komisiji, da določi eno samo individualno protidampinško dajatev, kadar med dobavitelji obstajajo poslovne vezi. S tem naj bi se zagotovilo, da lahko carinski organi učinkovito izvajajo ukrepe, kar naj bi preprečilo, da bi povezane družbe svoj izvoz usmerjale prek družbe z najnižjo dajatvijo. Poleg tega je v členu 2(1) osnovne uredbe, ki obravnava normalno vrednost, navedeno, da lahko Komisija pri določanju, ali sta dve strani povezani, upošteva člen 127 izvedbenega akta carinskega zakonika. Nobenega razloga ni, zakaj bi Komisija za proizvajalce izvoznike uporabila različne standarde v okviru normalne vrednosti in pri določanju morebitne povezanosti proizvajalcev izvoznikov za namene člena 9(5) osnovne uredbe. Komisija zato pri uporabi člena 9(5) osnovne uredbe dosledno uporablja merila iz člena 127 izvedbenega akta carinskega zakonika. O tej dosledni praksi so bile na začetku postopka z obvestilom o začetku obveščene vse strani. Zadeva STO (10), na katero se skupina Jushi sklicuje v uvodni izjavi 28, ne podpira trditev skupine. V nasprotju s trditvami, ki jih želita uveljaviti skupina Jushi in družba Hengshi, je posebna skupina, oblikovana v okviru STO, v navedeni zadevi namreč potrdila, da pri ugotavljanju dampinga v protidampinških preiskavah pravilo iz člena 6.10 Protidampinškega sporazuma STO (kadar se stopnja dampinga izračuna na proizvajalca izvoznika) ne preprečuje nujno, da se ločene pravne osebe obravnavajo kot en sam izvoznik ali proizvajalec. Posebna skupina je opozorila, da bi bilo tako obravnavanje mogoče, „kadar je strukturni in poslovni odnos med zadevnimi družbami dovolj tesen, da se lahko štejejo kot en sam izvoznik“ (11). Ob upoštevanju tega vidika posebna skupina ni opredelila meril, ki jih morajo preiskovalni organi uporabljati pri oceni, ali so družbe povezane. Posebna skupina je zgolj preučila posebne elemente (kot so deleži, odbor direktorjev, prodajni kanali), ki so bili v navedeni zadevi predloženi preiskovalnemu organu. Pritožbeni organ je v zadevi ES – pritrdilni elementi potrdil možnost, da se več izvoznikov obravnava kot en sam subjekt, pri čemer je navedel tudi morebitne pomembne elemente, na primer (i) obstoj poslovnih in strukturnih vezi med izvozniki, kot so skupno upravljanje, lastništvo delnic in vodstvo; (ii) obstoj poslovnih in strukturnih vezi med državo in izvozniki, kot so skupno upravljanje, lastništvo delnic in vodstvo ter (iii) nadzor ali pomemben vpliv države v zvezi z oblikovanjem cen in proizvodnjo (12). V zvezi s tem na podlagi pravnih in dejanskih elementov te zadeve ni mogoče oporekati, da obstajajo poslovne vezi med skupino Jushi ter družbama Hengshi in Taishan. Komisija jih lahko zato obravnava kot en sam subjekt v smislu člena 9(5) osnovne uredbe.

(35)

V zvezi s trditvijo družbe Taishan, da v podobnih okoliščinah v prejšnji protidampinški preiskavi (13) nekatere družbe niso bile obravnavane kot povezane, je Komisija opozorila, da družba Taishan v preiskavi ni navedla nikakršnih težav v zvezi z odnosom. Zato Komisija ni razumela, kako bi navedena zadeva podprla trditev družbe Taishan o njenem odnosu do skupine Jushi in družbe Hengshi. Vsekakor so bile okoliščine v tej zadevi ocenjene neodvisno od prejšnjih zadev na podlagi veljavnega pravnega okvira.

(36)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so družbe za namene te preiskave povezane, zato so bile vse trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(37)

Po tem, ko je družba Taishan 19. decembra 2019 prejela dokument o splošnem razkritju (v nadaljnjem besedilu: končno razkritje), je trdila, da ima skupina CNBM zgolj zelo omejen nadzor nad poslovanjem in poslovnimi odločitvami skupine Jushi oziroma družbe Hengshi. Ponovno je poudarila, da si družba Taishan ter družba Hengshi/skupina Jushi na trgu konkurirajo, ter opozorila, da je že predložila dokaze v podporo tem trditvam, kot je navedeno v uvodni izjavi 29. Družba Taishan je trdila tudi, da jo z družbo Hengshi/skupino Jushi sicer povezuje skupno državno lastništvo, vendar po uvedbi ukrepov ne namerava usklajevati svojih izvoznih dejavnosti z njima. Družba Taishan se je pripravljena zavezati, da bo dejansko prekinila vse poslovne vezi z družbo Hengshi/skupino Jushi in ne bo dopustila, da bi izvoz tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi/skupine Jushi v Unijo potekal prek nje. Tako ne bi bilo treba uporabiti ene same protidampinške dajatve za celotno skupino.

(38)

Kot je opisano v uvodni izjavi 33, je preiskava razkrila, da lahko tri družbe prek skupnih delničarjev znatno vplivajo na medsebojne poslovne odločitve. Dokazi iz spisa kažejo, da so družbe v postopku konsolidacije in uskladitve dejavnosti na področju steklenih vlaken. Predložene niso bile nobene nove informacije ali dokazi, ki bi lahko razveljavili te ugotovitve. Družba Taishan v resnici ni izpodbijala načrtov svojega glavnega delničarja za konsolidacijo poslovanja na področju steklenih vlaken. Taki načrti so v jasnem neskladju z zavezo o prekinitvi poslovnih vezi med družbo Taishan in družbo Hengshi/skupino Jushi. Poleg tega in brez zavzetja stališča o tem, ali bi Komisija tako zavezo lahko sprejela, je jasno, da družba ne more sprejeti nobene zaveze brez odobritve končnih nadzornikov. Zato so bile trditve in zahtevek za prevzem zaveze družbe Taishan zavrnjene.

(39)

Sedem kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so vrnili obrazec za vzorčenje, je obvestilo Komisijo o nameri, da bodo zahtevali individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Komisija je na dan začetka postopka vprašalnik objavila na spletu. Poleg tega je proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, obvestila, da morajo predložiti izpolnjen vprašalnik, če želijo biti obravnavani individualno. Vendar nobena od družb ni predložila izpolnjenega vprašalnika.

(40)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Vprašalniki za proizvajalce Unije, uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike iz LRK in Egipta so bili na dan začetka postopka objavljeni na spletu (14).

(41)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, petih uporabnikov, enega nepovezanega uvoznika, vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK in dveh proizvajalcev izvoznikov iz Egipta, ki pripadata isti skupini (CNBM). Kitajska vlada ni izpolnila vprašalnika o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK.

(42)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(43)

Dva kitajska vzorčena proizvajalca izvoznika (skupina Jushi in družba Hengshi), ki sta del skupine CNBM, nista sodelovala v preiskavi. Komisija se je zato odločila, da bo ugotovitve utemeljila na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, kot je podrobno razloženo v oddelku 3.1. Poleg tega je v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe (glej uvodne izjave 85–87) sprejela informacije od družbe, povezane s skupino CNBM (CNBM International Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba CNBM International)), ki je pozno delno predložila zahtevane informacije.

(44)

Proizvajalca izvoznika, tj. skupina Jushi in družba Hengshi, sta zahtevala zaupno obravnavo enega od svojih stališč. Kljub več pozivom pa nista mogla utemeljiti, zakaj bi bilo treba določene informacije obravnavati zaupno. Zlasti bi bilo treba opozoriti, da je neka druga zainteresirana stran že predložila skoraj enake informacije v nezaupni različici in da so bile te informacije dostopne drugim zainteresiranim stranem v odprtem spisu. Zato zahtevi po zaupni obravnavi ni bilo mogoče ugoditi. Ker skupina Jushi in družba Hengshi še vedno nista bili pripravljeni predložiti pripomb v nezaupni različici, se je Komisija odločila, da jih v tej uredbi ne razkrije.

(45)

Glede na to, da je druga zainteresirana stran predložila skorajda enake pripombe/informacije v nezaupni različici, pa je vsebina trditev skupine Jushi in družbe Hengshi v tej uredbi obravnavana v celoti.

(46)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(47)

Obdobje preiskave in obravnavano obdobje v sedanji protidampinški in protisubvencijski preiskavi iz uvodne izjave 3 sta enaki.

(48)

Med preiskavo se je pokazalo, da se nekateri gospodarski subjekti morda niso javili zaradi nepravilnega razumevanja opredelitve izdelka v preiskavi. Komisija je zato 18. septembra 2019 besedilo iz opisa obsega izdelka iz obvestila o začetku pojasnila z objavo obvestila (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o pojasnitvi) (15). V njem je bilo zainteresiranim stranem tudi omogočeno, da se javijo v predpisanem roku in zahtevajo vprašalnik, če to želijo. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb k obvestilu o pojasnitvi niti ni zahtevala vprašalnika.

(49)

Ker je obstajala možnost, da se bodo javile nove zainteresirane strani in da bo zato treba v celoti upoštevati njihove postopkovne pravice do obrambe, se je Komisija odločila, da nadaljuje preiskavo brez uvedbe začasnih ukrepov.

(50)

Komisija je 26. septembra 2019 v skladu s členom 19a(2) osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov in da namerava nadaljevati preiskavo.

(51)

Po objavi obvestila o pojasnitvi in v nadaljnji preiskavi je bilo potrjeno, da ni bilo nobenega gospodarskega subjekta, ki se ni javil zato, ker morda ne bi razumel opredelitve zadevnega izdelka iz obvestila o začetku.

(52)

Zadevni izdelek (16) so tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2 (v nadaljnjem besedilu: tkanina iz steklenih vlaken), s poreklom iz LRK in Egipta, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7019 39 00, ex 7019 40 00, ex 7019 59 00 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019390080, 7019400080, 7019590080 in 7019900080) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(53)

Tkanina iz steklenih vlaken se uporablja za različne namene, na primer proizvodnjo lopatic vetrnih turbin, opreme za čolne in tovornjake ter športne opreme in za sisteme za sanacijo cevi.

(54)

Zbornica CCCLA je po končnem razkritju trdila, da je obseg izdelka nejasen in da bi bilo treba pojasniti, ali so izdelki, ki se uvrščajo pod oznaki KN 7019 59 00 in 7019 90 00, vključeni v obseg preiskave.

(55)

Komisija opozarja, da je izdelek v preiskavi, kot je navedeno v obvestilu o začetku, opredeljen z opredelitvijo izdelka in ne z oznakami KN ali TARIC (ki so navedene samo informativno). Komisija je zadevni izdelek jasno opredelila v obvestilu o začetku. To potrjuje dejstvo, da se po tem, ko je Komisija izdala obvestilo o pojasnitvi o obsegu izdelka, ki je omenjeno v uvodni izjavi 48, ni javila nobena zainteresirana stran. Trditev, da bi bil obseg izdelka nejasen, je bila zato zavrnjena.

(56)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(57)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(58)

En proizvajalec izvoznik in ministrstvo za trgovino Arabske republike Egipt sta trdila, da v obseg preiskave ne bi smeli biti vključeni kompleti predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken. Trdila sta, da so taki kompleti izdelek, ki je nižje v prodajni verigi, zahteva dodatne proizvodne postopke in ima drugačne fizikalne lastnosti, saj je precej manjši. Na voljo bi bil v drugačnih oblikah in embalaži ter bi ga sestavljalo več skupaj sešitih manjših kosov tkanine. Nadalje sta trdila, da izločitev kompletov ne bi povzročila tveganja izogibanja ukrepom, saj je postopek rezanja dokončen, izdelek pa ni zamenljiv z nerazrezano tkanino iz steklenih vlaken.

(59)

Pritožnik je trdil, da imajo kompleti predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken in nerazrezane tkanine iz steklenih vlaken enake osnovne lastnosti in končne uporabe. Ker so tkanine iz steklenih vlaken material za ojačitev, je rezanje v ustrezne oblike potrebno, da bi se lahko prilegala obliki izdelka, ki ga je treba ojačati, kar pa ne spremeni njenih osnovnih lastnosti kot takih. Tkanine iz steklenih vlaken lahko razrezuje njen proizvajalec, neodvisni industrijski izvajalec rezanja ali sama stranka. Postopek je zelo enostaven in poceni. Pritožnik je nadalje trdil, da uporabniki predhodno razrezanih in drugih tkanin iz steklenih vlaken ne dojemajo drugače, saj se na splošno proizvajajo v skladu s specifikacijami uporabnika. Če bi se lastnosti tkanin iz steklenih vlaken z rezanjem spremenile, bi tkanine za določeno stranko postale neuporabne.

(60)

Preiskava je pokazala, da predhodno rezanje in sestavljanje kompletov ne spreminjata osnovnih fizikalnih, tehničnih ali kemijskih lastnosti tkanine iz steklenih vlaken ali njene osnovne končne uporabe. Stranke, ki nabavljajo oba izdelka, so večinoma iste, oba izdelka pa se prodajata prek istih distribucijskih kanalov.

(61)

Preiskava je tudi potrdila, da se tkanine iz steklenih vlaken za večino namenov uporabe proizvajajo po naročilu v skladu s specifikacijami stranke. Kompleti predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken pomenijo zgolj dodatno specifikacijo v naročilu stranke. Drugačna embalaža navedenih kompletov prav tako ne spreminja lastnosti izdelka. Ker se tkanine iz steklenih vlaken čedalje pogosteje naročajo v obliki kompletov predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken in ker se čedalje pogosteje uporabljajo storitve zunanjih izvajalcev sestavljanja kompletov, bi izključitev predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken iz obsega preiskave pomenila veliko tveganje izogibanja ukrepom. Komisija je zato sklenila, da izključitev predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken iz obsega preiskave ne bi bila primerna.

(62)

Po končnem razkritju sta zbornica CCCLA in egiptovska vlada trdili, da bi bilo komplete predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken treba izločiti iz obsega izdelka, saj naj bi bili to izdelki, ki so nižje v prodajni verigi, zahtevajo dodatne proizvodne korake in imajo drugačne fizikalne lastnosti, ki znatno vplivajo na stroške in cene. Obe strani sta trdili, da izključitev kompletov predhodno razrezane tkanine iz steklenih vlaken iz obsega ukrepov ne bi pomenila tveganja izogibanja ukrepom, zlasti zaradi dodatnih stroškov, povezanih z njimi, in dejstva, da je postopek rezanja dokončen.

(63)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 61, se z rezanjem in sestavljanjem kompletov ne ustvarjajo izdelki nižje v prodajni verigi, temveč ta postopka pomenita dodatno specifikacijo v naročilu stranke. Trditev je bila zato zavrnjena.

(64)

Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da bi se preja iz steklenih vlaken morala šteti za izključeno iz obsega preiskave. Trdil je, da ni bila izrecno navedena v vprašalniku, pritožbi ali obvestilu o začetku, kar pomeni, da ni zajeta v obsegu izdelka. Nadalje je trdil, da tkanin iz steklenih vlaken iz preje ni mogoče razvrstiti na podlagi lastnosti kontrolne številke izdelka, da se take tkanine uvažajo pod drugimi oznakami KN, kot so navedene v pritožbi, in da preja iz steklenih vlaken prav tako ni zajeta v ukrepih proti rovingu iz steklenih vlaken v drugih postopkih.

(65)

Pritožnik in še en proizvajalec Unije (ki ni stran v pritožbi) sta trdila, da bi morale biti v preiskavo zajete samo tkanine iz steklenih vlaken iz nesukane preje iz steklenih vlaken, sukana preja pa je lahko iz obsega preiskave izključena. Pritožnik je trdil, da ima nesukana preja iz steklenih vlaken enake lastnosti kot roving iz steklenih vlaken, in sicer je sestavljena iz snopa vlaken ali niti, ki niso sukane, poleg tega se uporablja za enake namene kot roving, običajno ima premer 13–24 mikrometrov in gostoto 300–4 800 teksov.

(66)

Kar zadeva vključitev tkanin iz steklenih vlaken iz preje iz steklenih vlaken, je v obvestilu o začetku izdelek v preiskavi opredeljen kot „tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken […]“ (17). Preiskava je pokazala, da ima nesukana preja iz steklenih vlaken enake osnovne lastnosti kot roving iz steklenih vlaken, tj. da je sestavljena iz snopa vlaken ali niti, ki niso sukane, in da se tudi uporablja za enake namene. Oba imata običajno premer 13–24 mikrometrov in gostoto 300–4 800 teksov. Zato izključitev teh vrst izdelka iz obsega preiskave ne bi bila primerna.

(67)

V zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, ki so v glavnem narejene iz sukane preje iz steklenih vlaken, Komisija ugotavlja, da ta izdelek, ki ima drugačne osnovne lastnosti in tudi drugačne končne uporabe, npr. uporablja se za plošče tiskanega vezja, ni bil nikoli del zadevnega izdelka. Komisija je to izrecno pojasnila v obvestilu o pojasnitvi.

(68)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 43, skupina Jushi in družba Hengshi nista sodelovali v preiskavi. Komisija je sprejela informacije od tretje povezane družbe, ki je pozno predložila zahtevane informacije. V tem oddelku so obravnavani položaj navedenih treh družb in njihove pripombe.

(69)

Skupina Jushi, ki je vertikalno integriran proizvajalec izvoznik, v izpolnjenem vprašalniku in naknadnem pismu o pomanjkljivostih ni predložila bistvenih informacij o svojem proizvodnem procesu. Manjkajoče informacije so bile bistvene za določitev normalne vrednosti družbe na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, v kateri bi bilo treba upoštevati proizvodni proces vertikalno integrirane družbe. Komisija je zahtevala informacije o proizvodnih stroških na kontrolno številko izdelka. To je vključevalo obseg in vrednost vseh proizvodnih dejavnikov, ki jih skupina Jushi uporablja pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken, na kontrolno številko izdelka. Vendar skupina Jushi ni želela predložiti zahtevanih informacij glede nekaterih proizvodnih dejavnikov na kontrolno številko izdelka, kot so podrobnosti o mešanici vezivnega sredstva, ki se uporablja pri proizvodnji rovinga iz steklenih vlaken, ki je glavna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Čeprav je Komisija poslala več zahtev za navedene informacije skupaj s pojasnili, zakaj so te informacije potrebne, jih skupina Jushi ni želela predložiti. Komisija je zato obvestila skupino Jushi, da namerava za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva.

(70)

Poleg tega je bila skupina Jushi obveščena, da zaradi zavrnitve sodelovanja med preveritvenim obiskom ne bodo sprejete informacije o normalni vrednosti. Kar zadeva določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, je bila analiza navedenih informacij pred preveritvenim obiskom namreč bistvena za zagotovitev učinkovitega in smiselnega preveritvenega obiska na kraju samem. Glede na zakonsko predpisane roke, ki se uporabljajo v preiskavi, ter obilo časa in možnosti, ki jih je proizvajalec izvoznik imel na voljo za predložitev potrebnih informacij, Komisija tudi ni več mogla sprejeti kakršnih koli novih informacij o normalni vrednosti.

(71)

Skupina Jushi je trdila, da lahko Komisija še vedno pride do razumne ugotovitve, če bo skupino obravnavala kot nevertikalno integriranega proizvajalca, tj. z opredelitvijo njenih proizvodnih dejavnikov in proizvodnih stroškov na podlagi rovinga iz steklenih vlaken, ki je glavna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Trdila je, da so bile ustrezne informacije predložene v rokih in da so preverljive. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je deloval po svojih najboljših zmožnostih, ko je Komisiji razkril vse informacije, ki jih ni štel za zaupne poslovne informacije. Proizvajalec izvoznik je trdil, da ne more predložiti informacij o stroških proizvodnje rovinga iz steklenih vlaken, zlasti v zvezi z mešanico vezivnega sredstva, saj je to zmes več kemikalij, ki jo uporablja samo ta družba, zato so to zaupne poslovne informacije.

(72)

Vendar so bile manjkajoče informacije (podrobnosti o mešanici vezivnega sredstva na kontrolno številko izdelka v zvezi s proizvodnimi stroški za roving iz steklenih vlaken) bistvene za določitev normalne vrednosti v primeru uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe, saj bi bilo treba pri tem upoštevati proizvodni proces proizvajalca izvoznika. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni pokazal, kako bi lahko Komisija prišla do razumne ugotovitve kljub dejstvu, da ni razkril potrebnih informacij o svojih celotnih proizvodnih stroških.

(73)

Komisija je tudi pojasnila, da se vse zaupne poslovne informacije, predložene v protidampinškem postopku, na podlagi člena 19 osnovne uredbe obravnavajo kot strogo zaupne in da nima dostopa do njih nobena druga zainteresirana stran.

(74)

Komisija je zato zavrnila trditve proizvajalca izvoznika in se odločila, da bo ugotovitve v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe utemeljila na dostopnih dejstvih.

(75)

Družba Hengshi, druga neintegrirana družba iz skupine CNBM, je med preveritvenim obiskom predložila napačne in zavajajoče informacije ter resno ovirala postopek preverjanja, saj je zadržala pomembne informacije in postopek preverjanja po nepotrebnem večkrat zavlačevala. Zlasti so se za nezanesljive štele predložene informacije o kontrolni številki izdelka, razdelitvenih ključih, ki se uporabljajo za izračun količine porabljene električne energije, stroškov dela in posrednih stroškov v stroških proizvodnje na kontrolno številko izdelka, bruto bilanci družbe za leto 2018 in lastniški strukturi, zato jih ni bilo mogoče uporabiti za določitev stopnje dampinga navedenega proizvajalca izvoznika.

(76)

Komisija je zato zadevno družbo obvestila, da namerava za izračun normalne vrednosti v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva, če bo med preiskavo ugotovljeno, da bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe. Zainteresirana stran je bila v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe obveščena o razlogih za neupoštevanje predloženih informacij in je imela možnost, da predloži dodatna pojasnila.

(77)

Družba Hengshi je predložila pripombe o nameri Komisije, da ugotovitve v skladu s členom 18 osnovne uredbe utemelji na dostopnih dejstvih, in je zahtevala zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki je potekalo 28. oktobra 2019. Družba je trdila, da ni namerno zavlačevala ali ustavljala preiskave in da je delovala po svojih najboljših zmožnostih. Zlasti je trdila, da predložene informacije niso napačne ali zavajajoče in da je med preveritvenim obiskom predložila skoraj v celoti pravilno različico preglednice kontrolnih številk izdelka. V vzporedni protisubvencijski preiskavi, ki je potekala takrat, je predložila v celoti pravilno preglednico kontrolnih številk izdelka, ki je bila preverjena v okviru navedene protisubvencijske preiskave in ki bi jo bilo treba v tem postopku uporabiti kot dostopno dejstvo. Poleg tega je družba trdila, da so predloženi razdelitveni ključi glede stroškov proizvodnje na kontrolno številko izdelka koeficienti, ki se že od nekdaj uporabljajo pri upravljanju ali stroškovnem računovodstvu in ki jih družba vsakodnevno uporablja. Družba je vztrajala, da se v teh razdelitvenih ključih objektivno upoštevajo dejanski proizvodni stroški. V zvezi z bruto bilanco za leto 2018 je družba pojasnila, da pri predložitvi spremnih listih med preveritvenim obiskom ni vedela, da te prilagoditve iz navedenih dokumentov niso razvidne zaradi tehničnih omejitev v njenem sistemu. Pojasnila je, da je bil razlog za to prehod na nov računovodski sistem 1. januarja 2019, o čemer pa Komisija predhodno ni bila obveščena. Družba je nasprotovala trditvi, da se je zaradi nerazkritja obstoja tega novega sistema preverjanje po nepotrebnem zavleklo. Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da je bil napačno sporočen delež enega od delničarjev posledica tipografske napake, ki je bila popravljena med preveritvenim obiskom na kraju samem. Taka napaka zato ne bi smela biti označena za „zavajajočo“ informacijo, zaradi katere bi bilo treba uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Proizvajalec izvoznik je tudi nasprotoval trditvi, da je večkrat oviral postopek preverjanja, zlasti ker ni predložil (i) pojasnil v zvezi z nekaterimi (zaupnimi) dokumenti, predloženimi v njegovem vprašalniku, in (ii) revidiranih preglednic.

(78)

Prvič, kontrolna številka izdelka, ki jo je družba Hengshi predložila v tej preiskavi, je bila nepravilna, čeprav je imel proizvajalec izvoznik med šestdnevnim preveritvenim obiskom več priložnosti za revizijo kontrolnih številk izdelka. Komisija na podlagi predloženih informacij ni mogla določiti zanesljivih povprečnih prodajnih cen na kontrolno številko izdelka, zato predloženih informacij ni bilo mogoče upoštevati.

(79)

Drugič, preiskava je pokazala, da se v razdelitvenem ključu, ki ga uporablja proizvajalec izvoznik, ne upoštevajo pravilno stroški porabljene električne energije, stroški dela in posredni stroški na kontrolno številko izdelka. Pri opredelitvi razdelitvenih ključev družba namreč ni upoštevala časa nedejavnosti proizvodnih strojev. To je povzročilo čezmerno razporeditev količine porabljene električne energije in posrednih stroškov v proizvodnem procesu za izdelke, ki se proizvajajo v majhnih količinah, ter premajhno razporeditev istih postavk za izdelke, ki se proizvajajo v velikih količinah. Zaradi razdelitvenih ključev, ki jih uporablja proizvajalec izvoznik, je bilo tudi neenakomerno razporejeno število ur dela na kontrolno številko izdelka. Proizvajalec izvoznik je priznal to napako v dopisu službam Komisije z dne 22. julija 2019. Poleg tega je skupina med preveritvenim obiskom večkrat opozorila na nedosledne rezultate pri uporabi razdelitvenih ključev, ki jih je predlagala družba, vendar družba teh opozoril ni želela podrobneje preučiti. Tudi če je proizvajalec izvoznik te razdelitvene ključe prej uporabljal, se v njih ne upoštevajo pravilno stroški porabljene količine električne energije, stroški dela in posredni stroški na kontrolno številko izdelka. Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da uporabljeni razdelitveni ključi niso zanesljivi za določitev proizvodnih stroškov družbe na kontrolno številko izdelka. Zato navedenih informacij prav tako ni bilo mogoče upoštevati.

(80)

Tretjič, Komisija se ne strinja, da ta proizvajalec izvoznik s tem, da Komisije ni seznanil z novim računovodskim sistemom, ni oviral postopka preverjanja. Ocena učinka tega novega sistema na informacije, ki jih je predložila družba, je namreč zahtevala več časa, kot bi bilo potrebno. Presenetljivo je tudi dejstvo, da finančni direktor družbe, ki je bil prisoten med preveritvenim obiskom, ni skupini takoj predložil te informacije. Če ta informacija preiskovalni skupini ne bi bila zamolčana, ne bi bilo treba preveriti, ali je novi sistem vplival na sporočene podatke za leto 2018. Ta dodatni čas bi se lahko uporabil za preverjanje bolj bistvenih delov vprašalnika. Čeprav je skupina podaljšala preveritveni obisk za en dan, Komisija ugotavlja, da v (dodatnem) razpoložljivem času vseeno ni mogla uspešno zaključiti preverjanja podatkov, ki jih je predložila družba.

(81)

Četrtič, napaka v podatku o delničarju je imela znaten vpliv in je bila odločilna pri ugotavljanju, ali je ta proizvajalec izvoznik povezan z drugim proizvajalcem izvoznikom (in je zato del iste skupine, za katero je določena ena protidampinška dajatev). Ta napaka se je zato štela za resno in zavajajočo ne glede na to, ali je bila netočna informacija predložena namerno ali ne.

(82)

Komisija na koncu navaja, da je družba večkrat ovirala postopek preverjanja. Komisija glede dejstva, da niso bila zagotovljena pojasnila v zvezi z zaupnim dokumentom, predloženim z izpolnjenim vprašalnikom, ugotavlja, da so bile med preverjanjem na kraju samem skupini zamolčane ključne informacije, ki so bile predložene šele po dolgem zavlačevanju, kot je evidentirano v poročilu o misiji, ki je bilo predloženo družbi (18). Poleg tega je Komisija med preveritvenim obiskom zahtevala informacije, da bi preverila pravilnost strukture kontrolne številke izdelka za zadevni izdelek. Vendar je družba Hengshi predložila informacije o strukturi kontrolne številke izdelka šele po tem, ko je bilo ugotovljeno, da kontrolna številka izdelka ni pravilna. Poleg tega družba med preveritvenim obiskom ni pokazala revidiranega spisa o kontrolni številki izdelka, dokler skupina, odgovorna za zadevo, v predloženem spisu ni opazila nadaljnjih napak. Skupina, odgovorna za zadevo, je do takrat porabila že precej časa, ko je poskusila preveriti kontrolne številke izdelka, in je družbi omogočila, da predloži delovne spise, nato pa znova začela preverjanje kontrolnih številk izdelka. Tako ravnanje je zagotovo oviralo preiskavo, saj zaradi njega uradniki Komisije niso mogli zaključiti preverjanja predloženih kontrolnih številk izdelka. Komisija se zato ne more strinjati, da družba ni resno ovirala postopka preverjanja.

(83)

Komisija se je zaradi znatnih pomanjkljivosti informacij, ki jih je, kot je navedeno, predložil ta proizvajalec izvoznik, odločila, da teh informacij ne bo upoštevala (vse kontrolne številke izdelka in stroški proizvodnje na kontrolno številko izdelka), svoje ugotovitve pa je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe utemeljila na dostopnih dejstvih (19).

(84)

Ker pripombe, ki jih je predložila družba in ki so bile navedene med zaslišanjem pri pooblaščencu za zaslišanje, niso spremenile ugotovljenih dejstev in ugotovitev, je Komisija potrdila uporabo dostopnih dejstev na podlagi člena 18(1) v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom glede izvozne cene in normalne vrednosti.

(85)

Družba CNBM International, ki je povezani trgovec in del skupine CNBM, ni predložila zahtevane izpolnjene Priloge I k vprašalniku. Vendar je preiskava pokazala, da potrebne informacije o prodaji tkanin iz steklenih vlaken manjkajo, Komisija pa je od družbe CNMB International zahtevala, naj poroča o tej prodaji in pojasni, zakaj o tem ni poročala že prej.

(86)

Družba CNBM International je predložila zahtevane informacije o prodaji in trdila, da se je z njimi seznanila šele med pripravo odgovora na dopis Komisije o pomanjkljivostih v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave iz uvodne izjave 3.

(87)

Vendar je bilo tako pozno predložene informacije mogoče samo delno preveriti. Glede na majhno količino, ki je vključena kot izjema, se je Komisija odločila, da sprejme informacije, povezane s temi prodajnimi transakcijami, in da dostopna dejstva v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe uporabi za nekatere informacije, kot so prodajni, splošni in upravni stroški povezanega trgovca.

(88)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, ki so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj na domačem trgu v LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija menila, da bi bilo primerno začeti preiskavo v zvezi z LRK na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(89)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku pozvala vse proizvajalce izvoznike iz LRK, naj predložijo informacije, ki se v Prilogi III k obvestilu o začetku zahtevajo o vložkih, ki se uporabljajo za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Ustrezne informacije je predložilo devet proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so predstavljali celoten izvoz tkanin iz steklenih vlaken v Unijo v obdobju preiskave.

(90)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji na domačem trgu v LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Kitajska vlada ni poslala nobenega odgovora. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo za ugotovitev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila dostopna dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajska vlada ni odgovorila.

(91)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi s primernostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v zvezi s Kitajsko. Družba Hengshi, skupina Jushi in zbornica CCCLA so poslale pripombo o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem, ki je obravnavana v uvodnih izjavah 106 in 107.

(92)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost za proizvajalca izvoznika iz LRK na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(93)

Komisija je 27. marca 2019 zainteresiranim stranem dala na voljo prvo obvestilo k dokumentaciji (v nadaljnjem besedilu: obvestilo iz marca 2019), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo stališča o zadevnih virih, ki jih lahko Komisija uporabi za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike iz LRK v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija, delo in odpadki, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je na podlagi meril, ki služijo kot smernice pri izbiri neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila več možnih reprezentativnih držav, tj. Brazilijo, Mehiko, Rusko federacijo in Turčijo.

(94)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija je prejela pripombe od družbe Taishan, skupine Jushi, družbe Hengshi in pritožnika. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(95)

Komisija je prejete pripombe o obvestilu iz marca 2019 obravnavala v drugem obvestilu k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti z dne 4. septembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo iz septembra 2019). Oblikovala je tudi revidiran seznam proizvodnih dejavnikov in sklenila, da se v tej fazi za reprezentativno državo na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe šteje Turčija. Določila je tudi seznam oznak, ki jih uporablja Turčija, in v odprtem spisu dala na voljo zadevne statistične podatke turških carinskih organov. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela je pripombe dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki sta del skupine CNBM. V tej uredbi so navedene pripombe obravnavane v uvodnih izjavah 106, 177 in 207 do 211.

(96)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(97)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da se glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe.

(98)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(99)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se v oceni obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe je treba pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj upoštevati morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške v državi izvoznici zadevnega izdelka. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(100)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(101)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (20) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(102)

V pritožbi je bilo zlasti navedeno, da kitajska vlada močno spodbuja kitajski industriji tkanin in rovinga iz steklenih vlaken. Po navedbah pritožnika 12. petletni načrt Kitajske poudarja pomen industrije novih materialov, ki vključujejo tkanine iz steklenih vlaken, kot „nastajajočo strateško industrijo“ in določa, da bi jo bilo treba s celovito podporo in navodili politike razviti v „vodilni steber industrije“. Poleg tega je 13. petletni načrt usmerjen v razvoj dodatnih industrij novih materialov z okrepitvijo raziskav in razvoja ter povečanjem zmogljivosti za inovacije v predelovalni industriji (21).

(103)

Pritožnik nadalje trdi, da je industrija novih materialov tudi spodbujana industrija v okviru pobude „Made in China 2025“ in je s tem upravičena do znatnega državnega financiranja. Navedel je več skladov, ki so bili ustanovljeni v podporo navedeni pobudi in s tem posredno tudi industriji tkanin iz steklenih vlaken (22).

(104)

V pritožbi je nazadnje ugotovljeno, da 13. petletni načrt za industrijo gradbenih materialov poziva k optimizaciji industrijske strukture, med drugim s širitvijo nastajajočih industrij na področjih, kot so materiali na osnovi stekla, industrijska keramika, intraokularne leče, visokozmogljiva vlakna in kompozitni materiali ter grafen in spremenjeni materiali. To naj se doseže z javnim financiranjem, davčno ureditvijo, finančno, cenovno, energetsko in okoljevarstveno politiko ter podporo kapitalu pri udeležbi v združitvah, prevzemih in prestrukturiranju podjetij, ki se ukvarjajo z gradbenimi materiali, z različnimi sredstvi, vključno s posojili (23).

(105)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali primernosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(106)

Pripombe v zvezi z izkrivljanji so poslale družba Hengshi, skupina Jushi in zbornica CCCLA, ki so trdile, da pravo STO zavezuje Unijo k opredelitvi stroškov za računsko določitev normalne vrednosti, da bi se upoštevale prevladujoče razmere v LRK v skladu s členom 2 protidampinškega sporazuma in kakor je pritožbeni organ STO določil v poročilu DS 473 EU – biodizel (Argentina).

(107)

Za namen te preiskave je Komisija v uvodni izjavi 161 sklenila, da je primerno uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe. Komisija meni, da se člen 2(6a) zato lahko uporabi. Poleg tega Komisija meni, da je ta določba skladna z obveznostmi Evropske unije v okviru STO. Komisija meni, da kot je pojasnjeno v zadevi DS473 EU – biodizel (Argentina), določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, zlasti drugi pododstavek člena 2(5) osnovne uredbe, dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Komisija nazadnje opozarja, da se spor DS473 EU – biodizel (Argentina) ne nanaša na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ki je ustrezna pravna podlaga za določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(108)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v sektorju, ki vključuje tudi zadevni izdelek.

(109)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu „socialističnega tržnega gospodarstva“. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje v LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (24). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim lastništvom je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo: sklicuje se na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Druge oblike lastništva se tolerirajo in zakonodaja jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (25).

(110)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske.“ (26) To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(111)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (27). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem ter raven zakonodajnega okolja.

(112)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov, čeprav je bilo to običajno v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, naj upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.3.1.5) (28).

(113)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomske prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.3.1.8) (29). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (30).

(114)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da je treba javno naročanje izvajati zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (31). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (32).

(115)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (33).

(116)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(117)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih podjetij v državni lasti in partijskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.3.1.4) ter oblikovanjem poslovne strukture v sektorju podjetij v državni lasti (34). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih proizvodnih sredstev, vključno s financiranjem (35).

(118)

Kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva zlasti v sektorjih tkanin in rovinga iz steklenih vlaken. Država ima obsežen delež v obeh vzorčenih skupinah proizvajalcev, tj. skupini CNBM in skupini Yuntianhua, ki sta največji proizvajalki tkanine in rovinga iz steklenih vlaken na Kitajskem. Te družbe zajemajo približno 68 % skupne proizvodne zmogljivosti Kitajske v industriji steklenih vlaken, ki vključuje tako tkanine kot roving iz steklenih vlaken (36).

(119)

Visoka raven poseganja države v industrijo tkanin iz steklenih vlaken in velik delež podjetij v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Nad javnimi in zasebnimi podjetji v sektorju tkanin iz steklenih vlaken se dejansko izvaja politični nadzor, poleg tega zanje veljajo navodila, kot je navedeno v oddelku 3.3.1.5. Enako velja za sektor rovinga iz steklenih vlaken, ki proizvaja glavno surovino za tkanine iz steklenih vlaken.

(120)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (37), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (38)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je vsaj od leta 2016 KKP okrepila zahtevo po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (39). Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (40). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(121)

Kot je bilo že poudarjeno, je zlasti v sektorju tkanin iz steklenih vlaken veliko proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken v lasti države. V zaupnem spisu so na voljo tudi dokazi o navzočnosti države v vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, njeni zmožnosti vplivanja na odločitve družb ter navsezadnje vmešavanja v cene ali stroške. Ker so določeni utemeljitveni elementi prisotni v statutu družbe ali drugih dokumentih zaupne narave, so bili zadevni strani razkriti ločeno.

(122)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (41). Prisotnost države v družbah, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju tkanin iz steklenih vlaken in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(123)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (42).

(124)

Industrija tkanin iz steklenih vlaken se šteje za pomembno industrijo, ki jo podpira kitajska vlada. To je potrjeno v številnih razvojnih načrtih industrije, kot sta 13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj LRK ali pobuda „Made in China 2025“ (43).

(125)

Poleg tega se tkanine iz steklenih vlaken pogosto omenjajo v okviru „novih materialov“. Načrt „Made in China 2025“ (44) opisuje sektor 9 z naslovom „Novi materiali“ in njegove podkategorije, vključno z naprednimi osnovnimi materiali (točka 9.1) in ključnimi strateškimi materiali (točka 9.2), med drugim visokozmogljiva vlakna in kompozitne materiale ter nove energijsko učinkovite materiale (45).

(126)

Poleg načrta „Made in China 2025“ je bil novembra 2016 na podlagi seznama desetih strateških sektorjev pripravljen Katalog štirih osnov (Catalogue of Four Essentials), ki ga je objavil nacionalni svetovalni odbor za proizvodno strategijo (NMSAC), ki svetuje nacionalni vodilni ozki skupini za vzpostavitev nacionalne proizvodne zmogljivosti. V tem katalogu je vsak od desetih strateških sektorjev razdeljen na štiri poglavja: (i) glavni osnovni nadomestni deli, (ii) ključni osnovni materiali, (iii) napredni osnovni postopki/tehnologije in (iv) tehnološke platforme industrije. Steklena vlakna obravnavata sektor 7 „Električna oprema“ v podpoglavju 16 o izolacijskih ploščah iz steklenih vlaken, ki je del poglavja II „Ključni osnovni materiali“, in sektor 9 „Novi materiali“ v podpoglavju 10 o visokozmogljivih vlaknih, monomerih in kompozitnih materialih ter podpoglavju 24 o materialih na osnovi stekla, ki sta prav tako del poglavja II „Ključni osnovni materiali“.

(127)

Novi materiali so v nekaj primerih omenjeni v 13. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj LRK: „Hitreje bomo prodirali na področja glavnih tehnologij, kot so naslednja generacija informacij in komunikacij, nova energija, novi materiali […]“ (46) V načrtu je predvideno tudi izvajanje projektov, povezanih z raziskavami, razvojem in uporabo ključnih novih materialov (47).

(128)

V načrtu „Made in China 2025“ je navedenih deset strateških sektorjev, ki jih kitajska vlada uvršča med ključne industrije. Eden od njih je sektor novih materialov, ki je upravičen do ugodnosti iz mehanizmov podpore, navedenih v tem dokumentu, med katere se uvrščajo tudi politike finančne podpore, fiskalna in davčna politika ter nadzor in podpora državnega sveta (48).

(129)

Izdelki iz vlaken so prav tako izrecno omenjeni v izdaji kataloga za usmerjanje prilagajanja industrijske strukture (komisija NDRC) iz leta 2011, tj. dokumentu, v katerem so navedene industrije, upravičene do preferencialnega financiranja na področju gradbenih materialov in tekstila, in sicer:

„Gradbeni materiali:

[…]

Tekstil:

[…]

[…]

[…]

(130)

Poleg tega katalog za usmerjanje prilagajanja industrijske strukture iz leta 2011 (sklep št. 9) kot spodbujano industrijo izrecno omenja: „[v]lečenje E-steklenih vlaken v pečeh […], razvoj in proizvodnjo visokozmogljivih steklenih vlaken ter z njimi povezanih izdelkov“.

(131)

Tkanine in roving iz steklenih vlaken so zajeti tudi v razvojnem načrtu za industrijo gradbenih materialov za obdobje 2016–2020, ki med drugim predvideva prehod industrije gradbenih materialov „z velike na močno industrijo“ ter optimizacijo struktur gradbenega sektorja, izboljšanje zanesljivosti oskrbe s ključnimi materiali, povečanje stopnje koncentracije v industriji in povečanje mednarodne konkurenčnosti (49). Načrt določa kvantitativne razvojne cilje, vladni nadzor nad proizvodno zmogljivostjo, podrobne proizvodne cilje, geografsko porazdelitev industrij po provincah v LRK, zanesljivo oskrbo, razvoj določenih industrij, vladni nadzor nad podjetji in vpliv nanje ter ukrepe za podporo industriji (50). To kaže na močno prisotnost države v industriji steklenih vlaken in poseganje države vanjo.

(132)

13. petletni načrt za industrijo vlaken in kompozitnih materialov (51) je usmerjen zlasti v industrijo vlaknastega materiala. Vsebuje jasna navodila za razvoj sektorja, na primer oddelek III.3 določa naslednji cilj:

„Aktivno vključevati in posodabljati višje in nižje segmente v industrijski verigi za ohranitev zdravega in stabilnega razvoja industrije vlaken in kompozitnih materialov: spodbujati podjetja, ki proizvajajo peči z zbiralnikom v velikem obsegu, naj se zagotovi postopno izvajanje globalno usmerjene razvojne strategije in globalnih vzorcev proizvodne zmogljivosti. Na tej podlagi: – ohraniti nizko raven nadzora nad stopnjo rasti obsega domače proizvodnje steklenih vlaken; – obenem zmanjšati delež izvoza domačih steklenih vlaken in izdelkov; – aktivno prilagajati strukture izdelkov; […] – aktivno prilagajati strukturo izdelkov in usmerjati podjetja k izvajanju diferenciranega razvoja, intenzivno razvijati intenzivno obdelavo izdelkov iz steklenih vlaken, razširiti obseg trga za izdelke iz vlaken in kompozitnih materialov na področja uporabe izdelkov srednje in vrhunske kakovosti ter izboljšati kakovost in dodano vrednost izdelkov. Zagotoviti, da bo letna stopnja rasti glavnega prihodka iz poslovanja v industriji vlaken in kompozitnih materialov višja od stopnje rasti nacionalnega BDP za približno 5 do 6 odstotnih točk, tj. da bo skupni prihodek podjetij nad določeno velikostjo z letom 2020 dosegel 500 milijard CNY, kar je dvakrat toliko kot ob koncu 12. petletnega načrta.“ (52).

(133)

Poleg tega je v oddelku IV.3.4 navedenega načrta določena podlaga za navodila države za podjetja in celotno industrijo:

„Usmerjati različne vrste podjetij, da se vključijo v diferencirane dejavnosti ob upoštevanju svojih prednosti in posebnih segmentov trga. Zlasti je treba mala in srednja podjetja usmerjati na pot rasti, kar vključuje zapolnjevanje določenih vrzeli, spodbujanje malih podjetij k dopolnjevanju velikih z razmislekom o specializaciji kot poti do uspeha. Z diferenciranimi dejavnostmi se je mogoče izogniti konkurenci med velikimi podjetji na podlagi obsega in konkurenci med podobnimi podjetji, s čimer se odpravi trg z nizkocenovno konkurenco. Obenem lahko mala in srednja podjetja s specializirano proizvodnjo pridobijo spoštovanje in pozornost velikih podjetij, vzpostavijo tesno sodelovanje z velikimi podjetji ter učinkovito podpirajo in spodbujajo razvoj velikih podjetij.“

(134)

Kot je pojasnjeno v poročilu, so industrijska združenja tesno povezana z državo, zlasti zaradi pomena vzpostavitve KKP v navedenih združenjih (53). Zato določbe oddelka IV.3.6 tega načrta opozarjajo tudi na poseganje države v proizvodnjo vlaken, vključno s sektorjem tkanin iz steklenih vlaken:

„[Združenje]

(135)

LRK dejavno spodbuja industriji tkanin in rovinga iz steklenih vlaken na različnih ravneh upravljanja, primer lokalne pobude, ki vključuje eno od vzorčenih družb, pa je vključen v 13. petletni načrt mesta Jiujiang za gospodarski in družbeni razvoj:

Oddelek III.2.2 Učinkovito izvajanje razvojnega načrta za strateške in nastajajoče industrije

(136)

Kar zadeva surovine, je glavna surovina sodelujočega nevertikalno integriranega proizvajalca roving iz steklenih vlaken, ki predstavlja več kot 70 % skupnih stroškov proizvodnje. V prejšnji protisubvencijski preiskavi v zvezi z rovingom iz steklenih vlaken je bilo že ugotovljeno, da kitajska vlada zagotavlja tej industriji velike subvencije in da je ta industrija zato izkrivljena. Ugotovljeno je bilo, da so industriji rovinga iz steklenih vlaken zagotovljene ugodnosti s prednostnimi posojili, davčnimi olajšavami v okviru sheme za „visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo“, programi za posredne davke in uvozne tarife ter zagotavljanjem pravic do rabe zemljišč (55).

(137)

Vertikalno integrirani proizvajalci uporabljajo veliko število proizvodnih dejavnikov, ki so tudi izkrivljeni. Na primer, plin, ki je eden od pomembnih proizvodnih dejavnikov, proizvajajo v glavnem podjetja v državni lasti (96 % zemeljskega plina je pod nadzorom korporacij China National Petroleum Corporation (v nadaljnjem besedilu: korporacija CNPC), China Petroleum & Chemical Corporation (v nadaljnjem besedilu: korporacija Sinopec) in China National Offshore Oil Corporation (v nadaljnjem besedilu: korporacija CNOOC), cene plina pa regulira nacionalna komisija za razvoj in reforme (v nadaljnjem besedilu: komisija NDRC) (56). Kremen, kaolin in fluorit, tj. druge pomembne surovine za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, so vključeni v 13. petletni načrt za mineralne surovine, kremen in kaolin pa sta poleg tega vključena še v 13. petletni načrt za industrijo gradbenih materialov. Navedena načrta opredeljujeta nadzor države nad industrijo na splošno, določata standarde za obseg rudarjenja, ki med drugim veljajo zlasti za kremen, spodbujata reforme podjetij v državni lasti ter predvidevata več ukrepov podpore in posegov države v zasebne pobude. Ugotovljeno je bilo, da je aluminijev oksid razlog za poseganje države v provinci Hebei, kjer je bil vključen na seznam ključnih naložbenih projektov in v razvojni načrt za industrijo novih materialov v provinci Hebei za leto 2016, v katerem je bila določena državna podpora za doseganje določenega obsega proizvodnje (57). Natrijev karbonat je vključen v 13. petletni načrt za petrokemično in kemično industrijo, kjer je določeno, da bi država morala ohraniti nadzor nad proizvodno zmogljivostjo: „strogo nadzirati povečanja novih zmogljivosti v sektorjih s presežno zmogljivostjo, kot so […], natrijev karbonat, […].“ (58) Dolomit je še en proizvodni dejavnik, ki prejema državno podporo v LRK: gre na primer za eno od spodbujanih industrij za avtonomno regijo Notranja Mongolija v katalogu tujih naložb v osrednji in zahodni Kitajski. Državno podporo prejema tudi polipropilen, ki je omenjen v katalogu komisije NDRC za usmerjanje prilagajanja industrijske strukture: „Nova gradnja proizvodnih enot za polipropilen z letno proizvodnjo manj kot 70 000 ton (z neprekinjenim postopkom in serijskim postopkom)“ (59) in v 13. petletnem načrtu za petrokemično industrijo v provinci Hebei: “Optimizacija industrije: do leta 2020 [provinca Hebei] […] omogoči nastanek grozdov na področju industrije sintetičnih materialov, ki bodo usmerjeni v PVC, kaprolaktam (najlon), TDI, MDI (poliuretan), polipropilen, […]“ (60).

(138)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo rovinga iz steklenih vlaken kot glavne surovine za proizvodnjo zadevnega izdelka za nevertikalno integrirane proizvajalce in tudi številnih surovin, ki jih vertikalno integrirani proizvajalci uporabljajo za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Taki ukrepi preprečujejo običajno delovanje trga.

(139)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (61).

(140)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (62). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (63). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (64).

(141)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken veljajo splošna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb in stvarnem pravu. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega in stvarnega prava. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo te ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi tudi, da ti pomisleki v celoti veljajo tudi v sektorju tkanin iz steklenih vlaken.

(142)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju tkanin iz steklenih vlaken, tudi v zvezi z zadevnim izdelkom, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(143)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (65). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (66). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (67). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(144)

Delovna sila je pomemben proizvodni dejavnik na področju tkanin iz steklenih vlaken. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da delovna sila predstavlja 5 % do 25 % skupnih stroškov proizvodnje.

(145)

Nobenih dokazov ni bilo predloženih o tem, da za sektor tkanin iz steklenih vlaken ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor tkanin iz steklenih vlaken prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(146)

Za dostop družb v LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(147)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (68), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (69), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (70). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (71).

(148)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(149)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (72).

(150)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (73). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo podjetjem v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(151)

Drugič, stroški posojil so umetno nizki, da bi se spodbudila rast naložb. To je privedlo do čezmerne uporabe kapitalskih naložb, pri čemer se donosnost naložb nenehno zmanjšuje. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(152)

Tretjič, čeprav je bila oktobra 2015 dosežena nominalna liberalizacija obrestnih mer, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je nižji od nje, še vedno obsega 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(153)

Splošna rast posojil v LRK kaže, da se je poslabšala učinkovitost dodelitve kapitala brez kakršnih koli znakov omejitev kreditiranja, ki bi jih bilo mogoče pričakovati v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečuje. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(154)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil v LRK, kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(155)

Dokazi o tem, da je sektor tkanin iz steklenih vlaken izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Ugotovitve protisubvencijske preiskave v zvezi z rovingom iz steklenih vlaken, ki v veliki meri zajema tudi vertikalno integrirane proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken, so pokazale, da so bile proizvajalcem rovinga iz steklenih vlaken iz LRK zagotovljene ugodnosti s prednostnimi posojili bank v državni in bank v zasebni lasti (74). Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. Vzorčeni proizvajalci izvozniki si izposojajo visoke zneske pri bankah, zato imajo lahko korist od politik prednostne obravnave in tega izkrivljanja.

(156)

Komisija je opozorila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj v oddelkih 3.3.1.1 do 3.3.1.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.3.1.6 do 3.3.1.8 in delu B poročila.

(157)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken potreben širok razpon vložkov. Glede na dokaze v spisu so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki nabavili več kot 96 % svojih vložkov v LRK. Ko proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(158)

Posledica tega je, da domače prodajne cene tkanin iz steklenih vlaken niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zaznamovani pa so tudi vsi stroški vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, proizveden v LRK s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(159)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je trdil, da nabava materiala in energije za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken ter drugih izdelkov na Kitajskem ni izkrivljena, saj njihove cene določajo tržne sile. Isti proizvajalec izvoznik je Komisijo pozval, naj uporabi dejanske nabavne stroške materialov in energije za računsko določitev normalne vrednosti ali pa naj normalno vrednost utemelji na dejanskih domačih prodajnih cenah tkanin iz steklenih vlaken na Kitajskem.

(160)

Proizvajalec izvoznik ni predložil dokazov o tem, da nabava materiala in energije za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v njegovem primeru ni bila izkrivljena. Na podlagi ugotovitev preiskave iz uvodnih izjav 98 do 162 je bila ta trditev zato zavrnjena.

(161)

Analiza iz oddelkov 3.3.1.2 do 3.3.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor tkanin iz steklenih vlaken, je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(162)

Komisija je zato v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi, kot je določeno v naslednjem oddelku.

(163)

Po končnem razkritju je družba Taishan navedla, da v zvezi z izdelkom v preiskavi niso bila ugotovljena znatna izkrivljanja trga, saj v poročilu ni bilo posebnega poglavja, ki bi obravnavalo tkanine iz steklenih vlaken in sektor steklenih vlaken. Ta stran je trdila še, da so bili dokazi v poročilu pridobljeni decembra 2017, poročilo pa vmes ni bilo posodobljeno.

(164)

Komisija je opozorila, da obstoj znatnih izkrivljanj, zaradi katerih bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, ni povezan z obstojem posebnega poglavja, ki bi zajemalo izdelek v preiskavi. V poročilu so opisane različne vrste izkrivljanj, prisotnih v LRK, ki so medsektorska, se uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu ter vplivajo na cene in/ali surovine in stroške proizvodnje izdelka v preiskavi. Kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.1.5 zgoraj, se v industriji steklenih vlaken uporabljajo številni vladni ukrepi, opisani v poročilu (izkrivljanja, zajeta v petletnih načrtih in drugih dokumentih, izkrivljanja surovin, finančna izkrivljanja itd.), ki so izrecno našteta v tej uredbi in na katera se ta sklicuje. Uvodne izjave 124 do 138 te uredbe poleg znatnih izkrivljanj, ki so že zajeta v poročilu, podrobno navajajo številna izkrivljanja, ki potekajo v sektorju steklenih vlaken in/ali na področju surovin ali vložkov zanje. Tržne razmere ter z njimi povezane politike in načrti, na podlagi katerih prihaja do znatnih izkrivljanj, se v sektorju steklenih vlaken ter na področju stroškov njihove proizvodnje nadaljujejo kljub poročilu, izdanemu decembra 2017. Nobena stran ni predložila dokazov o nasprotnem. Poleg tega se še naprej upoštevajo dodatni dokazi o znatnih izkrivljanjih iz uvodnih izjav 98 do 160, dokazov o nasprotnem pa ni predložila nobena stran. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(165)

Med zaslišanjem, ki je potekalo po končnem razkritju, je skupina Yuntianhua trdila, da v zvezi z njo ne obstajajo dokazi o znatnih izkrivljanjih. Navedla je, da člen 2(6a) osnovne uredbe od Komisije zahteva, da ločeno oceni obstoj znatnih izkrivljanj po posameznih družbah. Trdila je tudi, da je vertikalno integrirani proizvajalec, zaradi česar se njen proizvodni proces ne začenja z rovingom iz steklenih vlaken, ampak s surovinami za proizvodnjo rovinga iz steklenih vlaken. Komisija bi morala te surovine zato upoštevati pri računski določitvi normalne vrednosti.

(166)

Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov, da njegove cene ali stroški tkanin iz steklenih vlaken, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso bili izkrivljeni. Komisija poleg tega ugotavlja, da se obstoj znatnih izkrivljanj, zaradi katerih bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, potrdi za celotno državo. Če je potrjen obstoj znatnih izkrivljanj, se določbe člena 2(6a) uporabljajo za vse proizvajalce izvoznike v LRK. Ta določba osnovne uredbe pa proizvajalcem izvoznikom omogoča, da dokažejo odsotnost znatnih izkrivljanj pri svojih domačih stroških, pri čemer se lahko ti nato uporabijo za izračun normalne vrednosti. Glede na ugotovitve preiskave iz uvodnih izjav 98 do 162 in odsotnost kakršnih koli dokazov, da se te ugotovitve ne nanašajo na domače stroške tega proizvajalca izvoznika, je bila ta trditev zavrnjena. V preiskavi je bil v vsakem primeru potrjen obstoj znatnih medsektorskih izkrivljanj, ki so vplivala na proizvodnjo zadevnega izdelka in/ali njegovih vložkov, pri čemer ta znatna izkrivljanja vsekakor vplivajo nanjo ne glede na to, ali proizvajalci začenjajo proizvodnjo z rovingom iz steklenih vlaken ali pa imajo popolnoma integrirano proizvodnjo.

(167)

S tem so bile ugotovitve iz uvodne izjave 162 potrjene.

(168)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(169)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 93 do 95, je Komisija dala zainteresiranim stranem na voljo dve obvestili k dokumentaciji (77) o virih za določitev normalne vrednosti.

(170)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je v predložitvi z dne 8. aprila 2019 trdil, da Komisija ne bi smela začeti iskati drugih virov za določitev normalne vrednosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, saj znatna izkrivljanja stroškov in cen v zvezi s proizvodnjo in prodajo tkanin iz steklenih vlaken v LRK še niso bila dokazana.

(171)

Pritožba je vsebovala dovolj dokazov, ki so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v LRK na podlagi člena 5(9) v povezavi s členom 2(6a)(a), (b) in (e) osnovne uredbe. Zato mora Komisija v skladu s členom 2(6a)(e) zbrati svoje vire o možnih primernih reprezentativnih državah, če bi bil obstoj znatnih izkrivljanj v preiskavi potrjen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(172)

Komisija je v obvestilu iz marca 2019 opredelila naslednje štiri države: Brazilijo, Mehiko, Rusko federacijo in Turčijo, ki jih Svetovna banka obravnava kot države s podobno ravnjo gospodarskega razvoja, kot jo ima LRK, kar pomeni, da so na podlagi bruto nacionalnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: BND) uvrščene med „države z višjim srednjim dohodkom“.

(173)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je v predložitvi z dne 8. aprila 2019 opozoril, da sta na podlagi podatkovne zbirke Svetovne banke o BND Brazilija in Mehika bližje LRK glede na BND na prebivalca. Opozoril je tudi, da je BND Turčije veliko višji od BND ostalih štirih držav (vključno z LRK) in da ima Ruska federacija višji BND na prebivalca kot LRK, vendar nižjega kot Turčija. Po navedbah tega vzorčenega proizvajalca izvoznika sta Brazilija in Mehika očitno boljši izbiri za to merilo kot Ruska federacija in Turčija.

(174)

Člen 2(6a)(a) osnovne uredbe v zvezi z računsko določitvijo normalne vrednosti v primeru držav z znatnimi izkrivljanji določa, da lahko Komisija uporabi reprezentativno državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna državi izvoznici. Komisija lahko uporabi tudi neizkrivljene mednarodne cene, stroške ali referenčne vrednosti ali druge primerne informacije. Da bi v vsakem primeru opredelila, katere države dosegajo podobno raven gospodarske razvitosti kot država izvoznica, Komisija uporablja države, ki jih Svetovna banka uvršča v isto kategorijo dohodka. Ta podatkovna zbirka Komisiji zagotavlja zadostno število potencialno primernih držav, ki imajo podobno stopnjo razvoja, da lahko izbere primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(175)

V skladu z osnovno uredbo ni treba, da je reprezentativna država najbližje ravni dejanskega BND države izvoznice. Zato dejstvo, da je BND na prebivalca v eni državi morda bližje ravni BND v LRK kot v drugih državah, ni odločilni dejavnik, ki vpliva na izbiro primerne reprezentativne države. V tem primeru je bila ustrezna kategorija Svetovne banke „države z višjim srednjim dohodkom“, v katero je uvrščena LRK. Medtem ko ima Turčija dejansko najvišji BND, so vse štiri države po gospodarski razvitosti podobne LRK in so zato izpolnjevale merilo, določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(176)

Komisija je zato ocenila, da so bile vse štiri opredeljene morebitne reprezentativne države enako primerljive z LRK v smislu gospodarskega razvoja, kot je določeno v obvestilu iz septembra 2019.

(177)

Isti vzorčeni proizvajalec izvoznik je v predložitvi z dne 16. septembra 2019 ponovil svoje trditve, opisane v uvodni izjavi 173, in se ob tem skliceval tudi na dve predhodni protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom vroče valjanih jeklenih pilotov iz LRK in uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi iz LRK (78), v okviru katerih je Komisija nameravala izbrati države, ki imajo podobno raven BND na prebivalca kot LRK.

(178)

Med metodologijo, uporabljeno v sedanji preiskavi in v dveh prejšnjih preiskavah, na kateri se sklicuje proizvajalec izvoznik, ni nobene razlike. V vseh primerih je bil uporabljen standard, ki je opisan v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe, tj. da lahko Komisija uporabi reprezentativno državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna državi izvoznici. Kot je navedeno v uvodni izjavi 175, v skladu z osnovno uredbo ni treba, da ima reprezentativna država podobno raven BND kot država izvoznica, temveč da ima podobno gospodarsko razvitost. Zato dejstvo, da je BND ene države bližji kot BND druge države, ne more biti odločilen dejavnik pri izboru primerne reprezentativne države, če sta državi del iste kategorije držav, ki so po gospodarski razvitosti podobne LRK. Trditev je bila zato zavrnjena.

(179)

Komisija je v obvestilu iz marca 2019 navedla, da je znano, da se tkanine iz steklenih vlaken proizvajajo v Braziliji, Mehiki, Ruski federaciji in Turčiji. Komisija je nadalje preiskala, katere javno dostopne finančne podatke je mogoče najti v zvezi z navedenimi štirimi državami. Poleg tega je pozvala zainteresirane strani, naj opredelijo druge proizvajalce izdelka v preiskavi.

(180)

V zvezi z Brazilijo je pritožnik po obvestilu iz marca 2019, v katerem je Komisija navedla, da ni našla javno dostopnih finančnih informacij v zvezi z brazilskimi družbami, predložil revidirano letno poročilo družbe Owens Corning Fiberglas A.S. Ltda. za leto 2017 in izkaz poslovnega izida družbe Saertex Tecidos Brasil Ltda., ki naj bi bil pridobljen iz letnega poročila navedene družbe. Ti dokumenti so bili dani na voljo v nezaupni različici spisa preiskave. Na podlagi navedenega je pritožnik pozval Komisijo, naj ponovno premisli o Braziliji kot primerni reprezentativni državi.

(181)

Komisija je preučila obseg informacij, ki ji jih je predložil pritožnik, in izvedla dodatno raziskavo v zvezi z Brazilijo. Vendar v podatkovnih zbirkah Orbis in Bloomberg ali drugih javnih virih ni našla dodatnih javno dostopnih finančnih informacij v zvezi z brazilskimi proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken ali izdelkov, povezanih s temi tkaninami. Po opredelitvi nekaterih težav v zvezi s proizvodnimi dejavniki, kakor je opisano v uvodnih izjavah 196 do 198, in ob upoštevanju Turčije kot primerne reprezentativne države na podlagi vseh ustreznih dejavnikov, kakor so opredeljeni v uvodni izjavi 211, se Komisiji ni zdelo potrebno sprejeti stališča o možnosti uporabe informacij, ki so na voljo vsem zainteresiranim stranem v nezaupni različici spisa, vendar niso na voljo javnosti.

(182)

Komisija je v obvestilu iz marca 2019 navedla, da zaradi nezadostnih finančnih informacij za dve opredeljeni družbi (Oscar Alberto Torres Aguilar in Plásticos Reforzados de México, S.A) kot morebitne reprezentativne države ne bo upoštevala niti Mehike.

(183)

Ne glede na to so nadaljnje raziskave, ki so bile opravljene po objavi navedenega obvestila, pokazale, da v Mehiki obstajata še dva proizvajalca tkanin iz steklenih vlaken in/ali glavne surovine teh tkanin, tj. rovinga iz steklenih vlaken, in sicer Saint-Gobain Mexico S.A de C.V ter Owens Corning Mexico S.A de C.V. Vendar Komisija ni mogla pridobiti javno dostopnih informacij o ustreznih finančnih kazalnikih v zvezi z nobenim od teh proizvajalcev. Pridobiti ni mogla niti dodatnih finančnih informacij o družbah Oscar Alberto Torres Aguilar in Plásticos Reforzados de México, S.A.

(184)

Komisija je v zvezi z Rusko federacijo v obvestilu iz marca 2019 navedla, da je opredelila tri proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken (P-D Tatneft-Alabuga Steklovolokno LLC (v nadaljnjem besedilu: družba P-D Tatneft), OCV Steklovolokno OJSC (v nadaljnjem besedilu: družba OC Rusija), in Steklonit JSC (v nadaljnjem besedilu: družba Steklonit)), v zvezi s katerimi so bili podatki za leto 2017 na voljo v podatkovni zbirki Orbis. Medtem je podatkovna zbirka Orbis objavila podatke v zvezi z družbo Steklonit za leto 2018, finančni podatki za leto 2018 v zvezi z družbama P-D Tatneft in OC Rusija pa še vedno niso bili na voljo (ne v podatkovni zbirki Orbis ne v nobenem drugem javno dostopnem viru). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 199, pa je Komisija opredelila nekatere težave, povezane s proizvodnimi dejavniki.

(185)

V zvezi s Turčijo je Komisija v obvestilu iz marca 2019 navedla, da je opredelila osem proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken. Dodatne raziskave, ki jih je opravila Komisija, so pokazale, da od teh osmih proizvajalcev samo družba Metyx proizvaja tkanine iz steklenih vlaken, družba Cam Elyaf pa proizvaja roving iz steklenih vlaken. Nadaljnje raziskave so razkrile tudi, da so finančne informacije iz obvestila iz marca 2019 v zvezi z družbo Metyx v resnici informacije o povezani družbi, ki tkanin iz steklenih vlaken ne proizvaja. Finančni podatki v zvezi z družbo Metyx za nobeno obračunsko leto niso bili na voljo ne v podatkovnih zbirkah Orbis ali Bloomberg ne v nobenem drugem javno dostopnem viru. V zvezi z družbo Cam Elyaf so bili finančni podatki za leto 2018 na voljo na spletnem mestu družbe v konsolidirani obliki za skupino Sisecam, katere del je tudi družba Cam Elyaf (79). Finančni podatki zajemajo segment „poslovanja v kemijskem sektorju“ skupine, ki vključuje roving iz steklenih vlaken. Poleg tega je družba Cam Elyaf v skladu s finančnim prospektom (80), ki ga je objavila skupina Sisecam, leta 2018 prodala 28 985 ton rovinga iz steklenih vlaken. Obseg prodaje v Turčiji in zunaj nje je leta 2018 znašal 21 033 ton oziroma 7 952 ton. Leta 2018 je družba Cam Elyaf ustvarila prihodek od prodaje v višini 190 milijonov TRY ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini 39 milijonov TRY. Komisija je v obvestilu iz septembra 2019 zainteresirane strani zato tudi obvestila, da bo za določitev neizkrivljenih prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobička uporabila finančne podatke segmenta poslovanja turške skupine Sisecam v kemijskem sektorju za leto 2018, ki vključujejo tudi roving iz steklenih vlaken.

(186)

Po obvestilu iz septembra 2019 je en vzorčeni proizvajalec izvoznik trdil, da se finančne informacije v zvezi z družbo Cam Elyaf ne morejo šteti za zanesljive v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, saj je navedena družba, ki je del skupine Sisecam, proizvajalec rovinga iz steklenih vlaken, tkanin iz steklenih vlaken pa niti ne proizvaja niti ne prodaja. Poleg tega sta zbornica CCCLA in drug vzorčeni proizvajalec izvoznik v predložitvi z dne 13. septembra 2019 trdila, da Komisija ne bi smela uporabiti finančnih podatkov v zvezi s segmentom poslovanja v kemijskem sektorju skupine Sisecam, saj proizvodnja rovinga iz steklenih vlaken predstavlja samo manjši del njene dejavnosti in ni gotovo, ali je dobičkonosna. Nadalje je bilo navedeno, da je družba Cam Elyaf leta 2017 turškim organom predložila protidampinško pritožbo, v kateri je navedla, da ima zaradi dampinškega uvoza rovinga iz steklenih vlaken iz Egipta škodo, zato morda ustvari manj dobička kot celoten kemijski sektor skupine Sisecam. Zbornica CCCLA in proizvajalec izvoznik sta trdila, da bi morala Komisija uporabiti finančne podatke drugih turških proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken, kot so družba Setex, skupina Kivanc ter družbi Dost Kimya in Aytu Teknik. Nadalje sta trdila, da Komisija v obvestilu iz septembra 2019 ni pojasnila, zakaj se je odločila izključiti družbi Istanbul Teknik in Sonmez Holding kot možna vira za določitev neizkrivljenih PSA-stroškov in dobička, saj prav tako proizvajata izdelke, povezane s steklenimi vlakni.

(187)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 205, finančne informacije v zvezi s proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken v Turčiji niso bile na voljo takoj. Poleg tega ne zbornica CCCLA ne proizvajalec izvoznik nista predložila finančnih informacij v zvezi z nobenim proizvajalcem tkanin iz steklenih vlaken v Turčiji, kot je zahtevano v Prilogi I k obvestilu iz marca 2019, da bi se opredelili proizvajalci izdelka v preiskavi. Komisija niti iz podatkovnih zbirk Orbis in Bloomberg niti iz drugih javnih virov ni mogla pridobiti nobenih javno dostopnih finančnih informacij v zvezi s proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken iz uvodne izjave 186, ki sta jih določila zbornica CCCLA in proizvajalec izvoznik. Poleg tega družbi Istanbul Teknik (81) in Sonmez Holding (82) glede na informacije, ki so na voljo na njunih spletnih mestih, ne proizvajata izdelkov, povezanih s tkaninami ali rovingom iz steklenih vlaken, temveč proizvajata izdelke iz poliestrskih vlaken. Zato so bile vse trditve v zvezi s tem zavrnjene. Komisija je v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe menila, da bi se finančni podatki v zvezi s proizvajalci rovinga iz steklenih vlaken, ki predstavljajo več kot 70 % skupnih stroškov proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken, lahko šteli za reprezentativne tudi za proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken.

(188)

Komisija je zavrnila tudi trditev skupine Jushi/družbe Hengshi, da bi imela družba Cam Elyaf manjši dobiček kot celotni segment poslovanja skupine Sisecam v kemijskem sektorju, ker je družba Cam Elyaf leta 2017 predložila protidampinško pritožbo zoper uvoz iz Egipta, pri čemer je trdila, da je utrpela znatno škodo. Dokazi, ki sta jih predložili skupina Jushi/družba Hengshi, so bili dejansko v nasprotju s trditvijo, da je uvoz iz Egipta odvzel dobiček družbi Cam Elyaf. V skladu s temi dokazi so turški organi ugotovili, da družba Cam Elyaf ni utrpela znatne škode, in je preiskavo zaključila. Trditev iz predložitve skupine Jushi/družbe Hengshi je bila vsebinsko nepravilna in jo je treba zavrniti.

(189)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in drugih ustreznih razpoložljivih informacij v spisu določila začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, povezanih s tkaninami iz steklenih vlaken, ki ga je nameravala uporabiti za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo v proizvodnji izdelka v preiskavi. Poleg informacij in dokazov, ki so jih predložili sodelujoči vzorčeni proizvajalci izvozniki, so bile revidirane nekatere od oznak harmoniziranega sistema (v nadaljnjem besedilu: oznake HS), ki so bile objavljene v obvestilu iz marca 2019 (v nekaterih primerih se je originalna oznaka HS ohranila in dopolnila z dodatnimi oznakami HS, v drugih primerih pa jo je nadomestila nova oznaka HS, opredeljeni pa so bili tudi novi proizvodni dejavniki). Posodobljeni seznam proizvodnih dejavnikov in oznak HS je bil predložen v obvestilu iz septembra 2019.

(190)

En sodelujoči vzorčeni proizvajalec izvoznik je v predložitvi z dne 8. aprila 2019 opozoril, da je Komisija v obvestilu iz marca 2019 vsako surovino navedla samo na ravni šestmestne oznake HS, zato je ta poleg določene surovine, ki ji je treba določiti vrednost, verjetno zajemala še veliko izdelkov. Zaradi izboljšanja natančnosti podatkov je ta proizvajalec izvoznik predlagal, naj Komisija raje uporabi osemmestne oznake blaga. Komisija je opozorila, da lahko več kot šestmestne oznake blaga določi šele, ko je izbrana reprezentativna država, pri čemer uporabi določene oznake držav. To je storila v obvestilu iz septembra 2019, ko so bile določene turške oznake blaga z največ 12 številkami, kadar so bile na voljo.

(191)

Isti proizvajalec izvoznik je v predložitvi z dne 8. aprila 2019 trdil, da bi bili uvozni podatki o proizvodnih dejavnikih nesmiselni, saj uvozne cene v tretji državi ne kažejo ne dejanskih domačih cen ne nabavnih cen v navedeni državi. Zadevni proizvajalec izvoznik je trdil, da na višino uvoznih cen vplivajo dejavniki, kot so količina uvoženih izdelkov, vrsta izdelka in razpoložljivost takega izdelka v državi uvoznici in državi izvoznici. Zato je bila uvozna cena za nekatere izdelke iz LRK nižja od cene iz drugih delov sveta, pri drugih izdelkih pa je bilo ravno obratno. Za Rusko federacijo velja, da so bile uvozne cene iz LRK sistematično višje od cen iz drugih delov sveta. Isti proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da je kremenčev pesek v naravnem okolju na voljo v večini držav in da bi morale biti zato uvozne cene podobne za vse države. To bi pomenilo, da bi bilo mogoče morebitne razlike med cenami iz LRK in cenami iz drugih delov sveta pojasniti z razlikami v kakovosti in razredu izdelka. Zato je proizvajalec izvoznik trdil, da bi morala Komisija uporabiti domačo ceno vsakega proizvodnega dejavnika v vsaki morebitni reprezentativni državi, če ni zadostnih informacij o domačih cenah, pa bi morala v vsakem primeru zanemariti „neobičajno visoke“ uvozne cene.

(192)

Člen 2(6a)(a) osnovne uredbe določa uporabo ustreznih podatkov v primerni reprezentativni državi „pod pogojem, da so relevantni podatki o stroških na voljo takoj“. Komisiji niso na voljo podatki o domačih cenah v morebitnih reprezentativnih državah niti niso taki podatki na voljo takoj. Nasprotno pa so podatki o uvoznih cenah na voljo takoj, pri čemer Komisija kot vir teh podatkov uporablja podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA). Če zbrani dokazi potrjujejo osnovo za uporabo metodologije iz člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, Komisija prilagodi uvozne cene (npr. tako, da prišteje ustrezne carinske dajatve), da bi dobila razumen približek, ki predstavlja neizkrivljeno domačo ceno v izbrani reprezentativni državi. Preverila je tudi, ali je dovolj reprezentativnih neizkrivljenih količin tega uvoza, da bi uporabljena povprečna cena zmanjšala vpliv morebitnih neobičajnih cen na spodnjem in zgornjem koncu razpona. V prilagojenih cenah določenega vložka se tako odražata mešanica različnih kakovosti in njegova razpoložljivost na zadevnih trgih. Komisija je izključila tudi podatke o uvozu iz držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2015/755) (83). Če so uvozne količine proizvodnih dejavnikov dovolj reprezentativne in ni nobenih drugih posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi bile reprezentativne ali ustrezne, ni objektivnega razloga za izključitev takih podatkov iz analize. Poleg tega ta proizvajalec izvoznik ni navedel nobenega vira za domače cene za nobeno od morebitnih reprezentativnih držav. Zato je Komisija to trditev zavrnila, saj ni bilo dokazov, da uporabljeni podatki ne bi bili reprezentativni.

(193)

Drug vzorčeni proizvajalec izvoznik je v predložitvi z dne 4. aprila 2019 trdil, da so cene električne energije v Turčiji na voljo na spletnem mestu turškega statističnega urada, medtem ko cene električne energije v Rusiji, ki jih objavlja ruska zvezna služba za državno statistiko, že več let niso bile posodobljene.

(194)

Komisija je dodatno raziskala cene električne energije v Ruski federaciji. Ta raziskava je potrdila, da so javno dostopni podatki o cenah električne energije v Ruski federaciji zastareli. Zato so bili javni podatki o cenah električne energije v Turčiji bolje razpoložljivi kot v Ruski federaciji, saj so cene električne energije v Turčiji novejše.

(195)

Isti vzorčeni proizvajalec izvoznik in pritožnik sta poudarila, da so cene zemeljskega plina, ki je vir energije v proizvodnji rovinga in tkanin iz steklenih vlaken, v Ruski federaciji izkrivljene. V zvezi s tem se je pritožnik, ki je trdil, da Rusija ni primerna reprezentativna država, skliceval na prejšnjo protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom amonijevega nitrata s poreklom iz Ruske federacije (84) in protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom silicija s poreklom iz LRK (85). Zemeljski plin je pomemben vir energije, ki se uporablja v proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken in predstavlja 6 % do 10 % stroškov proizvodnje vzorčenega sodelujočega vertikalno integriranega proizvajalca izvoznika. Na tej podlagi in ob upoštevanju, da so cene zemeljskega plina v Ruski federaciji očitno izkrivljene, podatki o cenah zemeljskega plina v Ruski federaciji torej ne bi bili primerni za določitev referenčne vrednosti.

(196)

Ker Komisija ni našla razpoložljivih informacij o finančnih podatkih v zvezi s proizvajalci iz Mehike, kot je navedeno v obvestilu iz septembra 2019, je analizirala uvozne podatke za vse proizvodne dejavnike samo za Brazilijo, Rusko federacijo in Turčijo. Uvozni podatki so bili pridobljeni na podlagi najnatančnejše kodifikacije izdelka, ki je na voljo v vsaki od zadevnih držav. Izključeni so bili tudi podatki o uvozu v reprezentativno državo iz LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755.

(197)

Na podlagi navedene analize je Komisija v zvezi z Brazilijo ugotovila, da se roving iz steklenih vlaken (glavna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken) v glavnem uvaža iz LRK. Samo 9,35 % skupnega uvoza rovinga iz steklenih vlaken je bilo iz drugih virov in ni bilo izkrivljenega. Zato sta se reprezentativnost tega vložka in njegova osnovna vrednost bistveno zmanjšala. Komisija ugotavlja, da roving iz steklenih vlaken predstavlja več kot 70 % stroškov proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken pri nevertikalno integriranih proizvajalcih, zato je to bistveni vložek, ki vpliva na znaten delež normalne vrednosti. Poleg tega se 50 % preje iz steklenih vlaken, ki predstavlja približno 2 % stroškov proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken pri nevertikalno integriranih proizvajalcih, prav tako uvaža iz LRK, zato sta zmanjšana tudi reprezentativnost in osnovna vrednost tega vložka.

(198)

Iz vseh teh razlogov in kot je navedeno v obvestilu iz septembra 2019, je Komisija sklenila, da Brazilija očitno ni primerna reprezentativna država v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(199)

Poleg tega je bil v primeru Ruske federacije delež neizkrivljenega uvoza v skupnem uvozu za vse proizvodne dejavnike najmanjši od vseh deležev v treh analiziranih državah, zato je veljalo, da na uvozne vrednosti znatno vpliva izkrivljeni uvoz iz LRK in držav, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755. Leta 2018 je bilo iz držav z neizkrivljenim trgom v smislu količine uvoženih samo 2,32 % pirofilita (glavne surovine, ki jo uporabljajo vertikalno integrirani proizvajalci in ki pomeni več kot 5 % stroškov proizvodnje), 11,23 % rovinga iz steklenih vlaken (glavne surovine, ki jo uporabljajo nevertikalno integrirani proizvajalci in ki pomeni več kot 70 % stroškov proizvodnje) in 39,78 % sintetične preje (ki pomeni približno 2 % stroškov proizvodnje). Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 194, ni na voljo posodobljenih statističnih podatkov o ruskih cenah električne energije, zadnje preiskave pa kažejo, da bi bile lahko cene plina v Ruski federaciji izkrivljene.

(200)

V zvezi s Turčijo velja, da velika večina uvoza rovinga iz steklenih vlaken in pirofilita (75,07 % oziroma 81,96 % skupnega uvoza) ni bila izkrivljena. Na splošno je delež vložkov iz neizkrivljenega uvoza znašal 97,97 %. Zato je bila reprezentativnost neizkrivljenega uvoza v Turčiji visoka.

(201)

Pritožnik je v predložitvi z dne 10. aprila 2019 trdil, da je imela devalvacija ruskega rublja glede na euro med letoma 2014 in 2018 izkrivljajoč učinek na stroške proizvodnje v Ruski federaciji. Gibanje vrednosti rublja glede na euro, ki ga je navedel pritožnik, se ne nanaša posebej na obdobje preiskave; prav tako njegov učinek na stroške proizvodnje v Ruski federaciji ni bil utemeljen z nobenimi dokazi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(202)

Poleg tega je en vzorčeni proizvajalec izvoznik v predložitvi z dne 8. aprila 2019 podvomil o zanesljivosti podatkov, preračunanih v eure, v zvezi z uvoznimi cenami, stroški proizvodnje in stopnjami dobička za države, katerih valute so v obdobju med 1. januarjem 2017 in 1. januarjem 2019 močno devalvirale, zlasti turška lira in ruski rubelj.

(203)

Pri določanju referenčnih vrednosti na podlagi uvoznih cen za izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe se uvozne vrednosti v reprezentativne države na koncu preračunajo v valuto države izvoznice. Komisija ugotavlja, da proizvajalec izvoznik ni dokazal, ali in kako je devalvacija valute v Ruski federaciji in/ali Turčiji v obdobju 2017–2019 dejansko vplivala na stroške proizvodnje in stopnje dobička v teh državah. Ugotovila je, da ta trditev ni utemeljena, zato jo je zavrnila.

(204)

V zvezi z Rusko federacijo je Komisija na podlagi elementov iz uvodne izjave 199 sklenila, da je obseg neizkrivljenega uvoza v Rusko federacijo na splošno omejen in da so številne ključne glavne surovine, ki predstavljajo znaten delež stroška proizvodnje, izkrivljene (tj. plin) ali zanje ni na voljo posodobljenih informacij (tj. električna energija), zato niso dovolj reprezentativne za izračun normalne vrednosti. Zato se Ruska federacija ni štela za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(205)

Glede na omejeno razpoložljivost reprezentativnih uvoznih podatkov v Braziliji in Ruski federaciji v nasprotju z razpoložljivostjo visokokakovostnih podatkov o proizvodnih dejavnikih v Turčiji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 200, je Komisija nadalje preučila razpoložljivost javnih finančnih podatkov družb, ki v Turčiji proizvajajo izdelke iz iste splošne kategorije in/ali sektorja izdelka v preiskavi. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 185, javni podatki o proizvajalcih tkanin iz steklenih vlaken niso bili na voljo. Komisija se je zlasti osredotočila na proizvajalce rovinga iz steklenih vlaken, saj je preiskava pokazala, da roving iz steklenih vlaken pomeni več kot 70 % skupnih stroškov proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken. Zato je v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe veljalo, da se finančni podatki v zvezi s proizvajalci rovinga iz steklenih vlaken lahko štejejo za reprezentativne tudi v zvezi s proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken.

(206)

Glede na vse navedene dejavnike in kot je navedeno v obvestilu iz septembra 2019, je Komisija sklenila, da za primerno reprezentativno državo za to preiskavo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe izbere Turčijo.

(207)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je ponovil pripombe, kot so že navedene v uvodni izjavi 191, ne da bi predložil kakšne nove informacije. Zato so bile te pripombe zavrnjene iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodni izjavi 192.

(208)

Isti proizvajalec izvoznik je ponovil tudi trditev, ki je navedena v uvodni izjavi 202. Dodal je tudi, da je imela skoraj 35-odstotna devalvacija turške lire v obdobju preiskave gotovo velik vpliv na stroške in prihodek od prodaje družbe v Turčiji, zlasti ker se številni uvoženi izdelki plačujejo v USD ali valuti države izvoznice. Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da menjalni tečaj neposredno vpliva na končno stopnjo dobička družbe, in se skliceval na dve prejšnji protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom rovinga iz steklenih vlaken iz LRK (86) in tkanin z odprto mrežno strukturo iz LRK (87), v katerih je Komisija uporabila 5-odstotni oziroma 12-odstotni ciljni dobiček.

(209)

V zvezi s tem je trditev tega proizvajalca izvoznika zgolj hipotetična, saj ni bila podprta z dokazi niti v zvezi z valuto, v kateri je družba nabavila uvožene izdelke in ki se uporablja za določitev ravni PSA-stroškov ter dobička, niti v zvezi z domnevnim vplivom na višino stroškov in prihodka od prodaje družbe ali dobička. Poleg tega ta proizvajalec izvoznik ni navedel, ali bo vpliv devalvacije na stroške, prihodek od prodaje in dobiček pozitiven ali negativen. Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev nejasna in neutemeljena, zato je bila zavrnjena.

(210)

V zvezi s sklicevanjem na prejšnji protidampinški preiskavi iz uvodne izjave 208 bi bilo treba opozoriti, da ciljni dobiček in dobiček v reprezentativni državi nista primerljiva, saj se nanašata na različna koncepta in različni državi. Ciljni dobiček, na katerega se sklicuje stran, je namreč dobiček, ki ga ustvari industrija Unije z domačo prodajo v Uniji v normalnih konkurenčnih pogojih in ki se uporabi za izračun stopnje škode. Dobiček v reprezentativni državi pa se uporabi za izračun normalne vrednosti s sklicevanjem na primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. V tem dobičku je treba upoštevati dobiček, ki ga je ustvarila družba iz reprezentativne države, ki proizvaja izdelek v preiskavi ali podoben izdelek. Ker ta dva različna dobička nista primerljiva in ker trditev temelji na dobičku, ki se uporablja v drugačnem okviru od tistega, ki se uporablja za računsko določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, ta trditev ni bila relevantna, zato je bila zavrnjena.

(211)

Komisija je zato sklenila, da je Turčija primerna reprezentativna država za to preiskavo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(212)

Družba Taishan je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni analizirala natančnosti in poslovne resničnosti uvoznih podatkov. Na primer, pri uvoznih podatkih, ki so bili uporabljeni pri izračunu referenčne vrednosti za pirofilit, ni bilo mogoče določiti, kakšen delež uvoza pod ustrezno turško oznako blaga je ustrezal pirofilitu. Družba je dodala še, da je v okviru tega proizvodnega dejavnika Turčija blago pod ustrezno oznako uvažala iz 33 različnih držav, cene na enoto pa so se gibale med 0,13 EUR/tono in 207 EUR/tono. Poleg tega je Komisija za pirofilit uporabila referenčno vrednost 3,89 CNY/kg, ki je bila skoraj desetkrat višja od dejanske nakupne cene na enoto.

(213)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 192, Komisija kot vir za uvozne podatke za določitev referenčne vrednosti, kadar se v preiskavi ugotovi obstoj znatnih izkrivljanj, zaradi katerih je treba uporabiti metodologijo iz člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, uporablja GTA. V teh primerih Komisija preveri, ali je dovolj reprezentativnih neizkrivljenih količin tega uvoza, da na uporabljeno povprečno ceno ne bi znatno vplivale morebitne neobičajne cene na spodnjem in zgornjem koncu razpona. To zagotavlja, da se v povprečni ceni določenega vložka odražata mešanica različnih kakovosti in njegova razpoložljivost na zadevnih trgih. Če so uvozne količine proizvodnih dejavnikov dovolj reprezentativne in ni nobenih drugih posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi bile zanesljive ali ustrezne, ni objektivnega razloga za izključitev podatkov iz analize. Komisija poleg tega pridobi podatke na najnatančnejši ravni kodifikacije izdelka, ki je na voljo v vsaki zadevni državi, da bi lahko določila najboljše možno ujemanje s proizvodnimi dejavniki, ki jih posamezni proizvajalci izvozniki uporabljajo v svojem proizvodnem procesu. To zagotavlja, da referenčne vrednosti razumno odražajo stroške surovin/vložkov. Na podlagi tega in ker ni bilo dokazov, da uporabljeni podatki in metodologija ne bi bili reprezentativni za neizkrivljene stroške posameznih vložkov, je Komisija to trditev zavrnila.

(214)

Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija pri referenčni vrednosti za dobiček ni preverila in upoštevala poslovne resničnosti. Proizvajalec izvoznik je svojo trditev podprl tako, da je referenčno vrednost za dobiček, ki je znašala 39,26 %, primerjal s 6-odstotnim ciljnim dobičkom, uporabljenim za izračun neškodljive cene za evropske proizvajalce, in dobičkonosnostjo industrije Unije v zadevnem obdobju, ki je znašala med 2,5 % in –3,4 %. Skupina Yuntianhua je Komisiji poleg tega predlagala, naj pri računski določitvi normalne vrednosti uporabi 6-odstotno stopnjo dobička (ciljni dobiček industrije Unije) in ne 39,26-odstotne stopnje, ki je bila določena na podlagi reprezentativne države. Družba je trdila, da bi bila 39,26-odstotna stopnja dobička nerazumna, medtem ko člen 2(6a)(a) zahteva, da mora biti znesek dobička razumen.

(215)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 210, so ciljni dobiček, dobiček industrije Unije in dobiček reprezentativne države različni koncepti in se nanašajo na različne države, zato niso medsebojno primerljivi. Ciljni dobiček je dobiček, ki ga industrija Unije ustvari z domačo prodajo v Uniji v normalnih konkurenčnih pogojih. Uporablja se za izračun stopnje škode. Stopnja dobička industrije Unije je dobiček, ki ga industrija Unije beleži v zadevnem obdobju (tj. dobiček, na katerega vpliva dampinški uvoz iz LRK in Egipta). Je eden od kazalnikov škode in se uporablja za analizo položaja industrije Unije. Dobiček reprezentativne države pa je dejanski dobiček družbe, ki je bil določen kot ustrezen približek neizkrivljene stopnje dobička za zadevni izdelek v državi, ki se preiskuje. Glede na navedeno in da se zagotovi uporaba ustrezne referenčne vrednosti, mora imeti reprezentativna država v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe podobno raven razvoja kot država, ki se preiskuje. Še pomembneje, proizvajalec izvoznik ni dokazal, kako in zakaj stopnja dobička države v primerni reprezentativni državi ni razumna. Komisija je opozorila, da v spisu ni bilo navedenega ničesar drugega, kar bi podprlo nerazumnost dobička te družbe. Na podlagi tega so se te trditve štele za neupravičene, zato so bile zavrnjene.

(216)

Družba Taishan je trdila tudi, da bi morala Komisija preveriti trditev v zvezi z devalvacijo valute iz uvodne izjave 202. Družba je zavrnitev trditve izpodbijala na podlagi tega, da proizvajalec izvoznik ni dokazal, ali in kako je devalvacija valute v Turčiji v obdobju 2017–2019 dejansko vplivala na proizvodne stroške in stopnje dobička v teh državah.

(217)

Opozoriti je treba, da lahko devalvacija valute pozitivno ali negativno vpliva na stroške in dobiček družbe. Če se pri vseh transakcijah uporabi ista valuta in je vpliv na stroške negativen, kar pomeni, da se zvišajo, se zvišajo stroški prodanega blaga in PSA-stroški, dobiček pa se v računovodskih izkazih posledično zmanjša. Če je vpliv na stroške pozitiven, se zgodi obratno. V tem primeru proizvajalec izvoznik ni prikazal, kako je devalvacija valute dejansko vplivala na stroške in/ali dobiček v njegovih računovodskih izkazih, temveč je preprosto predložil splošno izjavo, ki ni bila podkrepljena z dokazi. Zato ni pravilno na splošno sklepati, da bi na zanesljivost podatkovnega nabora znatno in očitno vplivalo kakršno koli nihanje. Komisija je zato še naprej menila, da trditev, ki bi prikazovala, kako bi lahko devalvacija valute vplivala na PSA-stroške in dobiček tako, da ne bi bili primerni za računsko določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, ni bila celovita, zato jo je treba zavrniti.

(218)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(219)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, da se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(220)

Skupina Jushi/družba Hengshi sta po končnem razkritju trdili, da bi morala Komisija skupino Kivanc ter družbe Dost Kimya, Istanbul Teknik in Sonmez Holding upoštevati kot morebitne vire za opredelitev neizkrivljenih PSA-stroškov in dobička, kot je navedeno v uvodnih izjavah 186 in 187, saj so proizvajalke tkanin iz steklenih vlaken oziroma izdelkov, povezanih z njimi, finančni podatki pa so na voljo javnosti. Trdili sta, da so računovodski izkazi skupine Kivanc, ki zajemajo obdobje 2010–2018, in računovodski izkazi družbe Dost Kimya, ki zajemajo obdobje 2008–2015, na voljo v podatkovni zbirki Orbis. Nadalje sta trdili, da družba Sonmez Holding proizvaja izdelke, povezane s steklenimi vlakni, družba Istanbul Teknik pa izdelke iz steklenih vlaken uporablja za proizvodnjo drugih izdelkov, kar pomeni, da bi bilo treba obsega proizvodnje obeh družb treba šteti za „tesno povezana“ v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(221)

Čeprav je proizvajalec izvoznik trdil, da so finančni podatki navedenih proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken na voljo v podatkovni zbirki Orbis, teh podatkov ni predložil ne v svojih pripombah h končnemu razkritju ne po obvestilu iz marca 2019, v katerem so bile strani pozvane, naj opredelijo proizvajalce izdelka v preiskavi v morebitnih reprezentativnih državah. Po predložitvi družbe je Komisija kljub vsemu izvedla poizvedbo v podatkovni zbirki Orbis, da bi preverila, ali so podatki, na katere sta se sklicevali skupina Jushi/družba Hengshi, na voljo v njej in bi jih bilo zato treba upoštevati. Ta dodatni pregled (88) pa je pokazal, da v nasprotju s trditvami skupine Jushi/družbe Hengshi v tej podatkovni zbirki niso na voljo finančne informacije za družbe, ki proizvajajo tkanine iz steklenih vlaken ali podobne izdelke. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(222)

Ta proizvajalec izvoznik je po končnem razkritju trdil tudi, da obstaja velika verjetnost, da je skupina Sisecam na področju rovinga iz steklenih vlaken v letu 2018 ustvarjala izgubo, saj je prodaja natrijevega karbonata zajemala 86 % skupne prodaje in 94 % poslovnih prihodkov (vrednosti) segmenta poslovanja skupine Sisecam v kemijskem sektorju. Proizvajalec izvoznik poleg tega ni predložil dokazov, ki bi podprli to trditev.

(223)

Glede na informacije, ki so na voljo, ni mogoče sklepati, da poslovni segment, povezan z rovingom iz steklenih vlaken, posluje z izgubo. Čeprav je prodaja v segmentu rovinga iz steklenih vlaken predstavljala samo manjši del prodaje v segmentu poslovanja v kemijskem sektorju in je ustvarjala podobno majhen del poslovnih prihodkov, bi lahko ta prodaja obenem še vedno ustvarjala znaten dobiček (ki bi lahko bil dejansko še večji kot od prodaje natrijevega karbonata). Zato se je ta trditev štela za špekulativno in je bila zavrnjena.

(224)

Družba Taishan je trdila, da se PSA-stroški in dobiček segmenta poslovanja skupine Sisecam v kemijskem sektorju ne bi smeli uporabiti pri računski določitvi normalne vrednosti, (i) ker je imel zmožnosti za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken samo del podružnic skupine Sisecam, (ii) ker je imel sektor steklenih vlaken skupine Sisecam visoke stroške z uvedbo novega objekta in naprav, zaradi česar bi morala Komisija ponovno ovrednotiti stroške, PSA-stroške in dobiček izdelka v preiskavi, ter (iii) ker je segment poslovanja v kemijskem sektorju in sektorju steklenih vlaken izkrivljen zaradi državne podpore turške vlade.

(225)

V zvezi s prvo trditvijo tega proizvajalca izvoznika je Komisija, kot je podrobno pojasnjeno že v uvodni izjavi 185, zaradi odsotnosti javno dostopnih finančnih informacij za proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken v Turčiji sklenila, da so finančni podatki kemijskega sektorja skupine Sisecam za leto 2018 primerni za namene te preiskave. Ker finančni podatki za izdelek v preiskavi niso na voljo, lahko Komisija za računsko določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a)(a) osnovne uredbe namreč upošteva proizvodnjo izdelka iz enake splošne kategorije in/ali sektorja, v katera spada izdelek v preiskavi.

(226)

V zvezi s prilagoditvijo zagonskih stroškov, ki lahko vplivajo na sporočene PSA-stroške in dobičkonosnost glede na računovodska pravila, ki se uporabljajo, proizvajalec izvoznik ni količinsko opredelil domnevnih učinkov niti ni navedel, kako bi bilo treba izvesti domnevno prilagoditev. V vsakem primeru pa bi morebitni zagonski stroški, zabeleženi leta 2018, zmanjšali dejansko stopnjo dobička. Tudi če je to učinkovalo na PSA-stroške in dobičkonosnost družbe, je bil pristop Komisije konservativen in je dajal prednost proizvajalcem izvoznikom. Komisija je tako sklenila, da so stroški za namene te preiskave reprezentativni. Podobno ne obstajajo dokazi, da bi bile informacije zaradi državne podpore, ki naj bi jo domnevno prejemala družba, za namene te preiskave nezanesljive. Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih informacij o domnevni državni podpori in o tem, kako naj bi imela učinek izkrivljanja. Komisija je zato sklenila, da zavrne trditve tega proizvajalca izvoznika.

(227)

Skupina Yuntianhua je nadalje trdila, da izračun PSA-stroškov in dobička družbe v reprezentativni državi ne bi smel temeljiti samo na poslovnih prihodkih in operativnih stroških, ampak na skupnih prihodkih, stroških prodanega blaga in izdatkih. Proizvajalec izvoznik je trdil, da so bili PSA-stroški opredeljeni in količinsko določeni v računovodskih izkazih ter ne zahtevajo nobenih pribitkov ali odbitkov. Nadalje je trdil, da je bila v prihodke vključena prodaja povezanim stranem („prodaja znotraj skupine“), medtem ko naj bi bili PSA-stroški in dobiček, ki se uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti, povezani zgolj s prodajo nepovezanim stranem. Proizvajalec izvoznik je trdil še, da bi morali PSA-stroški in dobiček, ki se uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti, zajemati zgolj prodajo na domačem turškem trgu, ne pa skupno prodajo zadevne družbe.

(228)

Glede prve točke, tj. določitve ustreznih PSA-stroškov in dobička, se je Komisija osredotočila na stroške, ki so neposredno povezani s proizvodnjo, tj. poslovne prihodke in operativne stroške. Ker je imel segment poslovanja v kemijskem sektorju pozitiven finančni rezultat, se je finančni dobiček nato odštel od PSA-stroškov. Na podlagi tega izračuna so bili zanesljivo določeni PSA-stroški in dobiček segmenta poslovanja družbe v kemijskem sektorju, saj v njem niso bili neustrezno upoštevani stroški, ki so popolnoma nepovezani s proizvodnjo in prodajo. V nasprotju s trditvijo družbe so bili splošni stroški v letnem poročilu na voljo na ravni celotne skupine in ne na ravni poslovnih segmentov. Sporočena prodaja je dejansko vključevala prodajo znotraj skupine, vendar osnovna uredba za zagotovitev preglednosti in pravice do obrambe zainteresiranih strani, kadar se uporabi člen 2(6a), zahteva uporabo podatkov, ki so takoj na voljo, ti pa niso vedno navedeni razčlenjeno. Komisija pri uporabi te določbe ves čas zagotavlja, da so informacije, ki jih uporabi za računsko določitev normalne vrednosti, najboljše med javno dostopnimi podatki. Zainteresiranim stranem že zgodaj v postopku sporoči, katere podatke namerava uporabiti, ter jim da na voljo dovolj možnosti za predložitev pripomb in predložitev podrobnejših podatkov. V tej preiskavi je sicer več strani izrazilo kritike glede informacij, na katere se je oprla Komisija, vendar ni nobena predložila boljših ali podrobnejših alternativnih podatkov oziroma metodologije. To podpira stališče, da je Komisija uporabila najboljše javno dostopne informacije, ki so ji bile na voljo v tem okviru. V tem konkretnem primeru je bila večina prodaje (85 %) dejansko izvedena nepovezanim stranem in zato v veliki meri odraža rezultat prodaje tem stranem. PSA-stroški in dobiček so podobno reprezentativni za domačo prodajo v reprezentativni državi, saj jih je 61 % nastalo v Turčiji. Na podlagi tega je Komisija trdila, da so podatki, uporabljeni za računsko določitev normalne vrednosti, v skladu z zahtevami iz člena 2(6a) osnovne uredbe ter so v tem primeru najzanesljivejši in najbolj reprezentativni. Trditve, ki postavljajo pod vprašaj kakovost teh informacij, je treba zato zavrniti.

(229)

Komisija je v obvestilu iz marca 2019 navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, vir, ki se bo uporabil za določitev neizkrivljenih stroškov dela, energije in odpadkov pa bo odvisen od izbrane reprezentativne države.

(230)

Poleg tega je Komisija na podlagi odločitve o uporabi Turčije kot reprezentativne države, kot je navedeno v obvestilu iz septembra 2019, obvestila zainteresirane strani, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov za proizvodne dejavnike uporabila GTA, za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije pa podatke turškega statističnega urada.

(231)

Poleg tega je isti proizvajalec izvoznik trdil, da bi Komisija, če bi določila, da je treba nabavne cene materiala in energije v LRK nadomestiti z referenčnimi cenami, morala uporabiti dejanske nabavne cene za pet uvoženih surovin v obdobju preiskave, saj navedene cene v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe niso bile izkrivljene. Ta proizvajalec izvoznik je Komisijo tudi pozval, naj te uvozne cene uporabi kot referenčno ceno tudi za material, ki ga je nabavil v LRK.

(232)

Proizvajalec izvoznik je predložil podporne dokaze (tj. fakture, izvozne dokumente in pogodbe) za pet surovin iz uvodne izjave 231. Nabava je bila opravljena v USD, na trgih, za katere ni dokazov o obstoju izkrivljanj. Glede na dejstvo, da preiskava pri tem proizvajalcu izvozniku v določenem obdobju preiskave ni razkrila izkrivljanj v zvezi z uvozom teh surovin v LRK, je Komisija to trditev sprejela. Vendar ni mogla sprejeti trditve družbe v zvezi z materiali, nabavljenimi v LRK. Kot je navedeno v uvodni izjavi 219, je bila Turčija v tem primeru določena kot reprezentativna država, zato morajo neizkrivljeni stroški proizvodnih dejavnikov temeljiti na ustreznih neizkrivljenih uvoznih cenah v Turčiji.

(233)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala Komisija, če bi določila, da je treba uporabiti referenčne cene, v vsakem primeru izključiti vse „neobičajne“ cene, kot so (i) cene za kategorijo blaga, ki je proizvajalec izvoznik ne uporablja, (ii) cene materialov, ki nimajo enakih značilnosti z vidika razreda/čistosti/fizikalnih lastnosti kot materiali, ki jih uporablja proizvajalec izvoznik, ali (iii) cene, ki temeljijo na posebno majhnem obsegu prodaje/uvoza. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija v zvezi z najosnovnejšimi materiali, kot je kremenčev pesek/prah ali druge rude, ne bi smela uporabiti uvoznih podatkov izbrane reprezentativne države. Trdil je, da se ti materiali običajno uvažajo samo za zelo posebne namene po visokih cenah. V navedenih primerih bi domače cene v referenčni državi natančneje odražale dejansko raven cen.

(234)

Komisija je v nezaupni različici spisa v zvezi s preiskavo navedla obseg uvoza in vrednosti iz GTA za vse proizvodne dejavnike v Turčiji. Preverila je tudi, ali je dovolj reprezentativnih neizkrivljenih količin tega uvoza, da bi uporabljena povprečna cena zmanjšala vpliv morebitnih neobičajnih cen na spodnjem in zgornjem koncu razpona. V prilagojenih cenah določenega vložka se tako odražata mešanica različnih kakovosti in njegova razpoložljivost na zadevnih trgih. Poleg tega niso bili predloženi dokazi, da so cene, ki temeljijo na majhnem obsegu prodaje/uvoza, neustrezne in da Komisija zato nima objektivnih razlogov za izključitev takih podatkov iz analiz. V zvezi s trditvijo o kremenčevem pesku in rudi je tudi ugotovljeno, da ti surovini nista vključeni na seznam proizvodnih dejavnikov iz uvodne izjave 242. Zato je trditev iz uvodne izjave 233 zavrnjena.

(235)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, bo Komisija za določitev neizkrivljenih PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke segmenta poslovanja v kemijskem sektorju turške skupine Sisecam za leto 2018, ki vključujejo tudi roving iz steklenih vlaken.

(236)

Družba Taishan je po končnem razkritju ponovila trditev, opisano v uvodni izjavi 231, da bi morala Komisija uvozne cene petih surovin, uvoženih iz neizkrivljenih virov, kot referenčno ceno uporabiti tudi za materiale, nabavljene v LRK.

(237)

Proizvajalec izvoznik te trditve ni pravno zadostno utemeljil, tj. tako, da se zanesljivo ugotovi neizkrivljenost. Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov, da bi lahko bila uvozna cena (tudi če bi se štela kot neizkrivljena) reprezentativna kot neizkrivljena referenčna vrednost. Trditev je bila zato zavrnjena.

(238)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, si je Komisija v obvestilu iz marca 2019 prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov za tkanine iz steklenih vlaken, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo v proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken.

(239)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 95, je Komisija v obvestilu iz septembra 2019 določila revidirani seznam proizvodnih dejavnikov in opredelila turške oznake blaga, ki ustrezajo proizvodnim dejavnikom, ki se uporabljajo pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken v Turčiji, tj. reprezentativni državi.

(240)

Komisija niti po obvestilu iz marca 2019 niti po obvestilu iz septembra 2019 ni prejela pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov.

(241)

Prav tako Komisija ni prejela pripomb v zvezi s turškimi oznakami blaga, opredeljenimi v obvestilu iz septembra 2019. Kljub temu je opravila dodatno raziskavo za boljše ujemanje turških oznak blaga s proizvodnimi dejavniki, ki jih uporabljajo sodelujoči proizvajalci izvozniki, in revidirala turške oznake blaga za pirofilit in poliestrska vlakna. Poleg tega eden od proizvajalcev izvoznikov v proizvodnem procesu uporablja utekočinjeni zemeljski plin. Vendar se v obdobju preiskave utekočinjeni zemeljski plin v Turčijo ni uvažal. Ker statističnih podatkov o uvozu utekočinjenega zemeljskega plina ni bilo, je Komisija za določitev referenčne vrednosti za utekočinjeni zemeljski plin namesto njih uporabila podatke o uvozu utekočinjenega propana. Ime surovine „vmesna snov silan“, ki ga je sporočil eden od proizvajalcev uvoznikov, je bilo poleg tega spremenjeno v „izdelki iz silikona“, da bi se zagotovila skladnost s carinsko nomenklaturo.

(242)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in turške oznake blaga, če je to ustrezno:

Preglednica 1

(243)

Komisija je med preveritvenimi obiski pri proizvajalcih tkanin iz steklenih vlaken preverila uporabljene surovine in ostanke, ki nastanejo pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken.

(244)

Ker Komisija ni imela na voljo informacij o trgu reprezentativne države, je za vse surovine uporabila uvozne cene. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena na enoto uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav brez tržnega gospodarstva, kot je navedeno v uvodni izjavi 196. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 98 do 162 sklenila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Nadalje se zdi, da so uvozne cene glavnih surovin, ki se iz LRK izvažajo v Turčijo, nižje od uvoznih cen drugega blaga. Po izključitvi uvoza iz LRK in držav brez tržnega gospodarstva v Turčijo je Komisija ugotovila, da je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal 43 % do 100 % celotnega uvoza v Turčijo.

(245)

Komisija si je prizadevala za vzpostavitev neizkrivljenih cen surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken in kot so bile dostavljene na vhod tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. V ta namen je za vsako zadevno državo porekla uporabila uvozno dajatev reprezentativne države in uvozni ceni dodala domače stroške prevoza. Domači stroški prevoza za vse surovine so bili ocenjeni na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik in ki niso vključeni v referenčne vrednosti iz preglednice 1.

(246)

Glavni odpadki/ostanki, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili ostanki, ki so nastali v procesu proizvodnje rovinga iz steklenih vlaken. Proizvajalci izvozniki so ostanke prodali na domačem trgu po ceni, ki je predstavljala približno 15 % stroškov proizvodnje rovinga iz steklenih vlaken. Zato je bila neizkrivljena cena ostankov ocenjena na 15 % neizkrivljene cene rovinga iz steklenih vlaken.

(247)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je uporabila plače, sporočene za turški predelovalni sektor za leto 2016, za gospodarsko dejavnost C.23 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) (89) v skladu s klasifikacijo NACE Rev.2 (90). Povprečna mesečna vrednost za leto 2016 je bila ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa domačih cen proizvajalcev (91), ki ga je objavil turški statistični urad.

(248)

Po končnem razkritju sta en proizvajalec izvoznik in zbornica CCCLA trdila, da referenčna vrednost za stroške dela iz preglednice 1 ni realistična. Med zaslišanjem 16. januarja 2020 je Komisija pojasnila, da dokument o splošnem razkritju vsebuje očitno napako v zvezi z mersko enoto za delo, tj. „CNY/kg“ namesto „CNY/uro“. V obvestilu k dokumentaciji z dne 19. decembra 2019 z izračuni vseh referenčnih vrednosti iz preglednice 1, vključno z delom, je uporabljena pravilna merska enota, tj. „CNY/uro“.

(249)

Za določitev referenčne vrednosti električne energije in zemeljskega plina je Komisija uporabila statistične podatke o cenah električne energije in plina, ki jih je turški statistični urad (92) objavil v rednih sporočilih za javnost. Komisija je iz te statistike uporabila podatke o cenah električne energije in plina za industrijo v ustrezni skupini porabe v kuruših/kWh, ki zajemajo obdobje preiskave.

(250)

Neizkrivljeni stroški električne energije v preglednici 1 so navedeni kot razpon, saj se za posamezne potrošnike glede na njihovo porabo uporabljajo različne tarife.

(251)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih sodelujočih proizvajalcih izvoznikih so bile nekatere surovine, ki so imele zgolj zanemarljiv vpliv pri skupnih stroških proizvodnje proizvajalca izvoznika in na raven kontrolne številke izdelka, združene pod postavko „potrošno blago“.

(252)

Komisija je izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(253)

Po končnem razkritju sta en proizvajalec izvoznik in zbornica CCCLA Komisijo zaprosila, naj razkrije metodologijo izračuna referenčnih vrednosti iz preglednice 1.

(254)

Med zaslišanjem 16. januarja 2020 je Komisija ti strani opozorila, da je bilo na dan razkritja, tj. 19. decembra 2019, v nezaupni spis preiskave dodano obvestilo k dokumentaciji, v katerem je bila pojasnjena metodologija izračuna referenčnih vrednosti iz preglednice 1. Vse zainteresirane strani so bile na dan končnega razkritja o novem dokumentu v spisu samodejno obveščene prek povezave TRON. Ker so bile zahtevane informacije že na voljo stranem, dodatno razkritje ni bilo potrebno.

(255)

Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen v neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(256)

Komisija je za PSA-stroške in dobiček uporabila finančne podatke segmenta poslovanja turške skupine Sisecam v kemijskem sektorju za leto 2018, kot je bilo napovedano v obvestilu iz septembra 2019 in navedeno v uvodni izjavi 185.

(257)

Skupina Yuntianhua je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni ugotovila obstoja znatnih izkrivljanj njenih PSA-stroškov, zaradi česar ni bilo ustrezno, da ni upoštevala dejanskih vrednosti PSA-stroškov, ki jih je sporočila družba, na podlagi člena 2(6a)(a). Družba je trdila, da bi bila uporaba dejanskih PSA-stroškov v skladu z metodologijo, uporabljeno za določitev referenčne vrednosti za odpadke/ostanke, potrošno blago in režijske stroške, za katere je družba trdila, da bi se morale uporabiti dejanske vrednosti v obliki razmerja njenih dejanskih stroškov. Družba je trdila tudi, da bi bila ta metodologija v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe v zvezi z uporabo dejanskih domačih stroškov, če se zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni.

(258)

Komisija najprej opozarja, da se stroški v zvezi odpadki/ostanki in potrošnim blagom ter režijski stroški v nasprotju z razumevanjem tega proizvajalca izvoznika niso šteli za neizkrivljene v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 251 do 255 in v posebnih razkritjih, namenjenih zadevnim proizvajalcem izvoznikom, so bili razmerje, izračunano za potrošno blago, in režijski stroški, ki so temeljili na dejanskih stroških proizvajalca izvoznika, nato izraženi kot neizkrivljeni stroški v reprezentativni državi. Ta metodologija je bila uporabljena, ker podatki, ki so bili na voljo, niso vsebovali informacij o režijskih stroških in ker je bil vpliv potrošnega blaga na skupne stroške omejen. Odpadki/ostanki so bili uvrščeni pod potrošno blago za družbe, v katerih so imeli zgolj zanemarljivo vlogo v skupnih stroških proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 251. Sicer je Komisija uporabila referenčno merilo iz preglednice 1 in uvodne izjave 246.

(259)

Komisija je ugotovila tudi, da se po ugotovitvi obstoja znatnih izkrivljanj za državo izvoznico v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe normalna vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi glede na neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi. Komisija je poudarila, da ta določba izrecno zahteva tudi, da mora računsko določena normalna vrednost vključevati razumen znesek za neizkrivljene PSA-stroške v primerni reprezentativni državi. Ko je Komisija ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj, ki vpliva na izdelek v preiskavi v državi izvoznici, ni mogla uporabiti dejanskih PSA-stroškov za posamezne proizvajalce izvoznike, saj je bilo ugotovljeno, da so izkrivljeni. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni pravno zadostno utemeljil te trditve. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(260)

Komisija je pri računski določitvi normalne vrednosti sprejela naslednje korake.

(261)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto.

(262)

Drugič, Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken prištela režijske stroške proizvodnje, določene, kot je opisano v uvodni izjavi 255, da bi določila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(263)

Na koncu je Komisija za neizkrivljene proizvodne stroške, določene, kot je opisano v uvodni izjavi 261, uporabila PSA-stroške in dobiček segmenta poslovanja turške skupine Sisecam v kemijskem sektorju za leto 2018, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 185.

(264)

PSA-stroški, izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 20,57 %.

(265)

Dobiček, izražen kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 39,26 %.

(266)

Na podlagi navedenega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(267)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 68 do 87, se je Komisija za proizvajalca izvoznika družbo Hengshi in skupino Jushi, ki sta del skupine CNBM, odločila, da v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe v zvezi z računsko določitvijo normalne vrednosti uporabi dostopna dejstva.

(268)

Komisija se je v zvezi z družbo Hengshi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 275 in 276, odločila, da kontrolno številko izdelka iz protisubvencijske preiskave iz uvodne izjave izjemoma sprejme kot dostopno dejstvo na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe. Vendar normalne vrednosti ni bilo mogoče določiti na podlagi podatkov same družbe, saj je bilo ugotovljeno, da ti podatki niso točni, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 75 do 83. Zato so se za določitev njune normalne vrednosti pri obeh navedenih proizvajalcih izvoznikih uporabile normalna vrednost na kontrolno številko izdelka ali zelo podobne kontrolne številke izdelka vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s podobnimi proizvodnimi procesi (vertikalno ali nevertikalno integriranimi). Ker ujemajoča se kontrolna številka izdelka vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika s podobnim proizvodnim procesom ni bila na voljo, so bili uporabljeni podatki drugega sodelujočega proizvajalca izvoznika z drugačnim proizvodnim procesom. Ker ujemajoča se kontrolna številka izdelka nobenega od dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni bila na voljo, je bila uporabljena najbolj podobna kontrolna številka izdelka vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s podobnim proizvodnim procesom. Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani glede uporabljenega pristopa.

(269)

Vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov je v Unijo izvažala neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot izvoznice ali uvoznice.

(270)

Izvozna cena za prodajo neposredno neodvisnim strankam v Uniji in prek povezanih trgovskih družb je bila cena, ki se je v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(271)

Izvozna cena za prodajo prek povezanih uvoznikov je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na osnovi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s PSA-stroški ter razumnim dobičkom.

(272)

V preiskavi je sodeloval samo en nepovezani trgovec, ki je v obdobju preiskave uvozil zgolj zanemarljive količine tkanin iz steklenih vlaken. Njegova stopnja dobička se zato ni štela za reprezentativno. Ker ni bilo drugih informacij, je bila stopnja dobička neodvisnega trgovca, ki je deloval v sektorju tkanin iz steklenih vlaken, ocenjena na 5 %.

(273)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 75 do 84, eden od proizvajalcev izvoznikov, ki je del skupine CNBM, ni sodeloval v preiskavi, zato se je Komisija odločila, da bo v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe izvozno ceno določila na podlagi dostopnih dejstev.

(274)

Proizvajalec izvoznik je v pripombah glede uporabe člena 18 osnovne uredbe Komisijo pozval, naj Komisija v zvezi z izvozno ceno uporabi informacije (tj. kontrolno številko izdelka), ki so bile predložene v okviru vzporedne protisubvencijske preiskave iz uvodne izjave 3.

(275)

Vendar je treba prejete informacije v skladu s členom 19(6) osnovne uredbe uporabljati samo za namen, za katerega so bile zahtevane. Člen 29(6) Uredbe (EU) 2016/1037 (93) vsebuje enako omejitev. Zato se podatki, zbrani v okviru protidampinške ali protisubvencijske preiskave, ne smejo uporabiti za drug namen, za katerega niso so bile zahtevane.

(276)

V tem konkretnem primeru sta se preiskavi v zvezi z zadevnim izdelkom izvajali vzporedno, pri čemer se je ena začela približno tri mesece prej. Družba Hengshi je posebej zahtevala, naj se pravilne informacije, zbrane v okviru protisubvencijske preiskave, uporabijo kot najboljše razpoložljive informacije v tej preiskavi. Družba Hengshi se je izrecno odpovedala zagotovilu iz člena 19(6) osnovne uredbe in člena 29(6) Uredbe (EU) 2016/1037, da bodo informacije, predložene v okviru preiskav o trgovinski zaščiti, uporabljene samo za namen, za katerega so bile zbrane. Poleg tega Komisija v tem primeru ni uvedla začasnih protidampinških ukrepov, ki so navedeni v uvodnih izjavah 54 do 56, zato je bilo zaradi časa, v katerem sta se izvajali preiskavi, informacije o izvoznih cenah, predložene v okviru protisubvencijske preiskave, mogoče zbrati in preveriti še pred uvedbo dokončnih protidampinških dajatev. Komisija je zato izjemoma imela še dovolj časa za preučitev teh informacij v okviru te preiskave, ne da bi s tem vplivala na pravice drugih zainteresiranih strani in ogrozila svoj notranji postopek odločanja. Zato se je odločila, da bo podatke o kontrolni številki izdelka, pridobljene med protisubvencijsko preiskavo iz uvodne izjave 3, izjemoma uporabila kot dostopno dejstvo na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe. Na podlagi tega je izvozno ceno na kontrolno številko izdelka izračunala na podlagi podatkov proizvajalca izvoznika, pri tem pa uporabila metodologijo, opisano v uvodnih izjavah 269 do 272.

(277)

V zvezi z drugima dvema proizvajalcema izvoznikoma iz skupine CNBM je bila izvozna cena izračunana tako, kot je navedeno v uvodnih izjavah 269 do 272.

(278)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(279)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. Prilagoditve, ki so temeljile na dejanskih številčnih podatkih sodelujoče družbe, so bile opravljene za manipulativne stroške, prevoz, stroške pakiranja, stroške kredita, bančne stroške, carine, provizije in uvozne stroške in posredne davke. Prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) je bila opravljena tudi za prodajo prek povezanih trgovskih družb. Ugotovljeno je bilo, da so naloge trgovcev iz Hongkonga podobne nalogam zastopnikov. Navedeni trgovci so iskali stranke in z njimi vzpostavljali stike. Odgovorni so bili za postopek prodaje, za svoje storitve pa so prejeli pribitek. Prilagoditev je vključevala PSA-stroške trgovskih družb in 5-odstotni dobiček. Ta stopnja dobička je ob neobstoju kakršnih koli drugih informacij veljala za razumno.

(280)

Po končnem razkritju je skupina Yuntianhua trdila, da bi bila primerjava med njeno izvozno ceno in računsko določeno normalno vrednostjo nepoštena. Skupina je trdila, da so, čeprav je Komisija prilagodila izvozno ceno za vse neposredne prodajne stroške, kot so prevozni stroški in bančni stroški, PSA-stroški turške skupine Sisecam, uporabljeni pri računski določitvi normalne vrednosti, verjetno vključevali določene neposredne prodajne stroške, ki so nastali na domačem turškem trgu, s čimer je bila uvedena asimetrija v primerjavi med izvozno ceno in normalno vrednostjo.

(281)

Ta proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili kakršni koli neposredni prodajni stroški vključeni v PSA-stroške, uporabljene pri računski določitvi normalne vrednosti, ali da uporabljeni podatki niso reprezentativni.

(282)

Opozoriti je treba, da člen 2(6a) osnovne uredbe zahteva uporabo podatkov, ki so na voljo takoj. Komisija želi zagotoviti, da so informacije, uporabljene pri računski določitvi normalne vrednosti, najboljše izmed podatkov, ki so na voljo javnosti, in daje stranem možnost, da predložijo pripombe in zagotovijo alternativne podatke, za katere menijo, da so bolj reprezentativni. V tem posebnem primeru je Komisija razkrila PSA-stroške, ki jih je nameravala uporabiti v obvestilu iz septembra 2019, vendar ni prejela nobenih pripomb ali podrobnejših alternativnih podatkov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(283)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da čeprav je bila opravljena prilagoditev normalne vrednosti za nevračljivi izvozni davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), Komisija ni dokazala, da turški proizvajalci plačajo DDV, ki ga je mogoče v celoti povrniti ob prodaji na domačem trgu. Zato bi bila taka prilagoditev nezakonita.

(284)

Komisija je izvedla prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe za razliko v posrednih davkih med izvozom iz LRK v Unijo in normalno vrednostjo, pri kateri so bili posredni davki, kot je DDV, izključeni. Komisiji ni treba dokazati, da bi turški proizvajalci dejansko plačevali DDV, ki ga je mogoče v celoti povrniti ob prodaji na domačem trgu, kot je trdil proizvajalec izvoznik, saj to ni pomembno. Normalna vrednost, ki je bila računsko določena, kot je navedeno v uvodnih izjavah 260 do 266, ni vključevala DDV, saj se za izračun normalne vrednosti v državi izvoznici uporabljajo neizkrivljene vrednosti v reprezentativni državi brez obravnave DDV. Dejansko stanje v zvezi z obravnavo DDV pri prodaji na domačem trgu in pri izvozu v celoti omejeno na LRK. Preiskava je pokazala, da so v LRK proizvajalci izvozniki ob izvozu zavezani k plačilu DDV v višini 17 % ali 16 %, od katerih se jim ga 5 % ali 10 % povrne.

(285)

Zato je Komisija v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe zaradi razlike v posredni obdavčitvi, v tem primeru DDV, ki se delno povrne za izvoz, ustrezno prilagodila normalno vrednost. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(286)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(287)

Na podlagi navedenega dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša:

(288)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, ena od vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, tj. skupina CNBM, ni sodelovala. Zato v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe ni bilo mogoče določiti tehtane povprečne stopnje dampinga za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike. Stopnja dampinga za vse druge sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila zato določena na isti ravni kot stopnja dampinga edine sodelujoče vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov (tj. skupine Yuntianhua).

(289)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge morebitne proizvajalce izvoznike iz LRK določila na osnovi dostopnih dejstev. Zaradi visoke ravni sodelovanja proizvajalcev izvoznikov, ki glede na statistične podatke Eurostata o uvozu zajema celoten izvoz tkanin iz steklenih vlaken iz LRK v Unijo, je Komisija najvišjo stopnjo dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, tj. skupine CNBM, štela za reprezentativno za določitev ravni preostale stopnje dampinga.

(290)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(291)

Preiskava je pokazala, da v Egiptu obstaja ena skupina proizvajalcev izvoznikov, ki je predstavljala 100 % izvoza v obdobju preiskave. Vključuje dva povezana proizvajalca izvoznika: Jushi Egypt for Fiberglass Industry S.A.E (v nadaljnjem besedilu: družba Jushi Egypt) in Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics S.A.E. (v nadaljnjem besedilu: družba Hengshi Egypt). Obe družbi sta del skupine CNBM in sta sodelovali v preiskavi.

(292)

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba normalno vrednost za Egipt v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določiti na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki kažejo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti. Trdil je, da so se znatna izkrivljanja, kot so določena v skladu s členom 2(6a)(b) navedene uredbe, pojavila iz naslednjih razlogov: proizvajalci izvozniki so imeli sedež v posebni ekonomski coni, vzpostavljeni na podlagi formalnega sporazuma med kitajsko in egiptovsko vlado, ki je pod upravo in nadzorom kitajske vladne agencije (China-Africa TEDA Investment Co. Ltd). Poleg tega sta po navedbah pritožnika oba proizvajalca izvoznika iz Egipta prejela znatne državne subvencije, ker imata sedež v tej posebni ekonomski coni.

(293)

V odgovor na to trditev sta oba proizvajalca izvoznika navedla, da trditve v zvezi z izkrivljanji trga v Egiptu niso bile predložene v skladu z zahtevami iz osnovne uredbe, če bi bile sprejete, pa bi kršile pravice proizvajalcev izvoznikov do obrambe. Natančneje, trdila sta, da pritožba ni vsebovala trditev niti dokazov o vplivu znatnih izkrivljanj na egiptovsko gospodarstvo v smislu člena 2(6a). Nadalje sta navedla, da trditve nikakor niso zadostovale, da bi bil dosežen obvezni dokazni standard iz osnovne uredbe v zvezi z določitvijo obstoja znatnih izkrivljanj.

(294)

Kot izhaja iz člena 2(6a)(d) in (e) osnovne uredbe, bi moral vse dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj v državi izvoznici predložiti pritožnik ob vložitvi pritožbe. Komisija lahko nato oceni, ali so dokazi dejansko zadostni, da je na njih mogoče utemeljiti oceno domneve o znatnih izkrivljanjih in sprejeti primerne sklepe v okviru preiskave.

(295)

Vendar je bila trditev o obstoju znatnih izkrivljanj v Egiptu predložena šele nekaj mesecev po objavi obvestila o začetku, ko se je rok za odgovor na vprašalnike za zainteresirane strani že iztekel, zbiranje podatkov pa se je že končevalo.

(296)

Zahteva glede uporabe metodologije za računsko določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za Egipt je bila zavrnjena.

(297)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja velja za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(298)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da je celoten obseg prodaje podobnega izdelka družbe Jushi Egypt na domačem trgu reprezentativen. Drug proizvajalec izvoznik, tj. družba Hengshi Egypt, ni prodajal na domačem trgu.

(299)

Komisija je nadalje opredelila tiste vrste izdelka, ki jih je proizvajalec izvoznik, pri katerem je bil celotni obseg domače prodaje reprezentativen (tj. družba Jushi Egypt), prodal na domačem trgu in so bile enake ali zelo podobne vrstam izdelkov, prodanim za izvoz v Unijo.

(300)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je domača prodaja navedenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(301)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje družbe Jushi Egypt neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(302)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi dejanske domače cene za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

(303)

Normalna vrednost je bila dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(304)

Za navedene vrste izdelka, za katere se podobni izdelek ni prodajal na domačem trgu, je Komisija računsko določila normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(305)

Normalna vrednost je bila računsko določena tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(306)

Komisija je v zvezi z družbo Jushi Egypt za pet od osmih vrst izdelkov prvotno ugotovila, da so bile izvožene vrste izdelkov enake ali zelo podobne vrstam izdelkov, ki se v reprezentativnih količinah prodajajo na domačem trgu.

(307)

Po končnem razkritju je družba Jushi Egypt nasprotovala načinu, na katerega je Komisija pri primerjavi med normalno vrednostjo in izvozno ceno obravnavala različne vrste strank. Komisija je po nadaljnji analizi potrdila, da ni doslednih in izrazitih razlik v nalogah prodajalca za različne ravni trgovanja na egiptovskem domačem trgu, ki bi upravičevale razlikovanje glede na vrsto stranke. Zato je sprejela trditev družbe in ponovno izračunala njene stopnje, ne da bi razlikovala med vrstami strank. Komisija je posledično prav tako popravila računsko določitev normalne vrednosti za družbo Hengshi Egypt.

(308)

Analiza domače prodaje družbe Jushi Egypt glede na vrsto izdelka (z reprezentativno prodajo) je nadalje pokazala, da je bilo več kot 80 % domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. Zato je bila normalna vrednost za te vrste izdelkov izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave. Za vrsto izdelka brez domače prodaje je bila normalna vrednost računsko določena v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, kot je opisano zgoraj v uvodni izjavi 305.

(309)

Drugi proizvajalec izvoznik, tj. družba Hengshi Egypt, je tkanino iz steklenih vlaken iz svoje proizvodnje namenil izključno za izvoz in je ni prodajal na domačem trgu. Ker se torej podobni izdelek ni prodajal na domačem trgu, je Komisija računsko določila normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(310)

V obdobju preiskave je družba Hengshi Egypt glavno surovino (roving iz steklenih vlaken), ki se uporablja za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, nabavljala pri družbi Jushi Egypt in drugem povezanem dobavitelju.

(311)

V tem okviru sta proizvajalca izvoznika trdila, da bi bilo treba glede na dobiček, ki ga je družba Jushi Egypt ustvarila s prodajo rovinga iz steklenih vlaken družbi Hengshi Egypt, šteti, da so bile transakcije opravljene po tržnih cenah. Proizvajalca sta se tudi sklicevala na obstoječo sodno prakso (94), na podlagi katere se uporaba podatkov iz evidenc preiskovane družbe šteje za pravilo, prilagoditev ali nadomestitev navedenih podatkov pa je izjema. Sklicevala sta se tudi na dejstvo, da ni izkrivljajočih vladnih ukrepov, dejstvo, da so proizvodni stroški pravilno upoštevani v evidencah družbe Hengshi Egypt, ter dejstvo, da bi bilo treba te evidence uporabiti za določitev stroškov proizvodnje in nadaljnjo računsko določitev normalne vrednosti družbe Hengshi Egypt.

(312)

V nasprotju s trditvami proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da cene, po katerih je družba Hengshi Egypt nabavljala roving iz steklenih vlaken od družbe Jushi Egypt, niso primerljive tržne cene, saj so bile dosledno in znatno nižje od cen, ki jih je družba Jushi Egypt za isti izdelek zaračunavala neodvisnim strankam na egiptovskem domačem trgu. Glede na znatno razliko med temi cenami je Komisija sklenila, da cene, ki jih je družba Hengshi Egypt plačevala družbi Jushi Egypt, ne morejo veljati za primerljive tržne cene. Čeprav so navedene cene prinašale dobiček, niso odražale tržnih cen v Egiptu: družba Hengshi Egypt bi namreč za roving iz steklenih vlaken plačevala veliko višjo ceno, če družbi ne bi bili povezani. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sklicevanje na dejstvo, da ni izkrivljajočih vladnih ukrepov, ki bi vplivali na določanje cen surovin, ni relevantno, saj je v tem primeru odločilna analiza tržne primerljivosti.

(313)

V odgovoru na končno razkritje sta družbi Jushi/Hengshi Egypt ponovili svojo trditev, da je družba Jushi Egypt družbi Hengshi Egypt zaračunavala primerljive tržne cene rovinga iz steklenih vlaken, pri čemer sta trdili, da je prodaja med povezanima strankama ustvarila stopnje dobička, primerljive s ciljnim dobičkom, ki ga je pritožnik v pritožbi določil kot zadostnega za „dolgoročno trajnostno delovanje na trgu“. Komisija je opozorila, da ciljni dobiček, ki ga industrija Unije lahko razumno doseže na trgu Unije brez dampinškega uvoza, zato ni ustrezna referenčna vrednost za oceno, ali je bila cena, dogovorjena med povezanimi strankami, tržno primerljiva. Ustrezno merilo za tako oceno je raven cen, ki bi jo lahko v primeru neobstoja povezanosti dosegli v Egiptu. Preiskava je pokazala, da so bile ravni cen (in dobička) na egiptovskem trgu dejansko višje od cen, ki sta si jih zaračunavali ti povezani družbi.

(314)

Glede na navedeno in iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 312, je bila trditev, da so bile cene zaradi dosežene ravni dobička tržno primerljive, zavrnjena.

(315)

Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta nadalje trdili, da metodologija Komisije, kot je opisana v uvodnih izjavah 309 do 311, krši člen 2(5) osnovne uredbe, ki ga je treba razlagati ozko, tudi s sklicevanjem na sodno prakso sodišč EU in STO. Po navedbah družb Jushi/Hengshi Egypt se nakupna cena rovinga iz steklenih vlaken med družbo Hengshi Egypt in družbo Jushi Egypt ne sme izločiti iz izračuna zgolj zato, ker naj ne bi bila tržno primerljiva. Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta trdili, da mora Komisija poleg tega dokazati, v kolikšni meri evidence družbe Hengshi Egypt niso ustrezno odražale stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo tkanin iz steklenih vlaken.

(316)

Komisija se s to razlago ne strinja in meni, da z nobenim od primerov, ki sta jih navedli družbi Jushi/Hengshi Egypt, ni mogoče ovreči ugotovitev Komisije v tej zadevi. Organi STO (95) so namreč dosledno razsodili, da je v zvezi z evidencami proizvajalcev izvoznikov mogoče ugotoviti, da ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, če je na primer proizvajalec del skupine družb (kakor velja za družbi Jushi in Hengshi Egypt) in kadar transakcije, ki vključujejo vložke, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, niso tržno primerljive. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(317)

Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta ob sklicevanju na sodno prakso (96) nadalje trdili, da je metodologija Komisije pri ocenjevanju, ali je bila nakupna cena rovinga iz steklenih vlaken tržno primerljiva, napačna. Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta trdili, da Komisija ni primerjala primerljivih cen in da bi morala Komisija upoštevati vse pomembne dejavnike v zvezi z zadevno prodajo, natančneje: (i) dobavne pogoje; (ii) uvozne carine za surovine; (iii) neprimerljive količine; (iv) politiko določanja cen družbe Jushi Egypt za povezane transakcije.

(318)

Po pregledu elementov v spisu je Komisija sprejela zahtevek za prilagoditev zaradi razlik v pogojih dobave in po potrebi odbila stroške prevoza od prodajne cene rovinga iz steklenih vlaken. Stroški prevoza so bili ocenjeni na podlagi dejanskih stroškov prevoza za tkanine iz steklenih vlaken, kot jih je preverila Komisija.

(319)

Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta po dodatnem končnem razkritju trdili, da bi bilo treba poleg stroškov prevoza odšteti tudi stroške kredita. V zvezi z zahtevanim nadomestilom za stroške kredita je tak strošek, ki ga je imel prodajalec, dejansko bistveni element transakcij, izvedenih na odprtem trgu na podlagi načela tržne primerljivosti. Zato mora Komisija tako trditev zavrniti.

(320)

Kar zadeva uvozne dajatve in ne da bi se zavzelo stališče glede tega, ali bi bila prilagoditev v tem primeru upravičena, v spisu ni nikakršnih dokazov, da je družba Jushi Egypt dajatve plačala ali da so jih egiptovski organi pobrali. Družba v svoji predložitvi ni podala nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je plačala te dajatve, in je dejansko navedla, da bi se carinska dajatev „običajno uporabljala“ in „da bi jo morala družba Jushi Egypt plačati“. Kar zadeva količine, družbi nista mogli predložiti nobenih dokazov o splošno uporabljeni politiki popustov, ki bi podprli njuno trditev, da je bila razlika v cenah, ki je bila ugotovljena med povezanimi in nepovezanimi strankami, posledica količinskih popustov. Edini dokument, ki ga je predložila družba, namreč pojasnjuje, da je cena, ki jo je družba Jushi Egypt zaračunala družbi Hengshi Egypt, temeljila na povprečni ceni, ki jo je družba Jushi Egypt zaračunavala nepovezanim strankam v predhodnem letu, povečani za določen odstotek glede na vrsto rovingov. Dejansko stanje na trgu in precejšnje razlike v cenah za družbo Hengshi Egypt oziroma nepovezane stranke kažejo, da družba Jushi Egypt ni izvajala zgoraj navedene politike določanja cen. Politika določanja cen družbe Jushi Egypt zato ni odražala dejanske cene, ki jo je plačala povezana stranka (družba Hengshi Egypt). Zato je bila trditev, da bi bilo treba prodajne cene rovinga iz steklenih vlaken prilagoditi s temi elementi, zavrnjena.

(321)

Poleg tega je egiptovska vlada po končnem razkritju trdila, da je bila pri presojanju o tem, ali so evidence izvoznikov tržno primerljive, cena le eden od pogojev transakcije in da končno razkritje ni vsebovalo nobenih dokazov, da je Komisija upoštevala te druge zadevne pogoje transakcij. Egiptovska vlada je tudi trdila, da Komisija ni ravnala v skladu s prvim stavkom člena 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma STO, ker ni upoštevala podatkov o stroških, ki so izpolnjevali obe zahtevi iz določbe navedenega člena, in sicer „v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli“ in „razumno odražanje stroškov“.

(322)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 318 in 319, je Komisija prilagodila cene za stroške prevoza. Vendar je na podlagi dejstev v tej zadevi ugotovila, da prilagoditev za druge elemente ni bila utemeljena, zato pri presoji, ali so bile cene tržno primerljive, ni bila pomembna. Poleg tega je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 312, ugotovila, da so bile cene, po katerih je družba Hengshi Egypt kupovala roving iz steklenih vlaken od družbe Jushi Egypt, dosledno in bistveno nižje od cen, ki jih je družba Jushi Egypt za isti izdelek zaračunavala neodvisnim strankam na egiptovskem domačem trgu, tudi po utemeljenih prilagoditvah. Glede na znatno razliko med temi cenami je Komisija sklenila, da se ne morejo šteti za primerljive tržne cene. Komisija je zato sklenila, da ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe, ki ima enako besedilo kot člen 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma STO. Obe trditvi sta bili zato zavrnjeni.

(323)

Poleg tega sta družbi Jushi/Hengshi Egypt trdili, da rezultat primerjave med količinami, prodanimi povezanim in nepovezanim strankam na domačem trgu, ne bi bil reprezentativen, če se pri tem upoštevajo interne oznake izdelka za roving iz steklenih vlaken. Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta namesto tega predlagali primerjavo s strukturo kontrolne številke izdelka, ki jo je Komisija uvedla v drugi protidampinški preiskavi, ki je zajemala izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna in Egipta (97). Družbi sta trdili, da bi ta pristop privedel do bolj reprezentativnega rezultata. Trdili sta tudi, da bi bilo treba kontrolne številke izdelka šteti za ustrezne za primerjavo cen za namen izračunov stopenj dampinga in škode, zato bi se moralo prav tako šteti, da so ustrezne za primerjavo cen rovinga iz steklenih vlaken, ki jih je družba Jushi Egypt zaračunavala družbi Hengshi Egypt na eni strani in nepovezanim strankam na domačem trgu na drugi strani.

(324)

Pristop, ki ga je uporabila Komisija, je omogočal primerjavo prodaje družbi Hengshi Egypt in nepovezanim stranem na podlagi natančnega ujemanja internih oznak izdelka, kar je omogočilo natančno primerjavo ustreznih vrst izdelka, prodanih obema vrstama strank. Družbi Jushi/Hengshi Egypt nista dokazali, da bi bila primerjava s kontrolnimi številkami izdelka, ustvarjenimi za drug namen, ustreznejša od primerjave cen istega izdelka. Komisija je ugotovila, da bi alternativni pristop, ki sta ga predlagali družbi Jushi/Hengshi Egypt, privedel do manj natančnega rezultata, in zavrnila trditev.

(325)

Komisija je zato potrdila ugotovitev, da stroški rovinga iz steklenih vlaken, kot so bili zabeleženi v računovodskih izkazih družbe, ne odražajo razumno stroškov družbe Hengshi Egypt v zvezi s proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Stroške je bilo zato v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe pri računski določitvi normalne vrednosti treba prilagoditi ravni cen, ki so se zaračunavale nepovezanim strankam na domačem trgu.

(326)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 548, je Komisija 10. februarja 2020 objavila dodatno končno razkritje in pozvala družbe, naj predložijo pripombe o vsebini teh dodatnih informacij. Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta 13. februarja 2020 predložili pripombe, ki pa niso bile povezane z vsebino dodatnega končnega razkritja. Namesto tega sta družbi ponovno izpodbijali metodologijo Komisije pri računski določitvi normalne vrednosti družbe Hengshi, zlasti glede trditev, ki jih Komisija ni sprejela.

(327)

Komisija poudarja, da je ta predložitev, ki se je nanašala na informacije, ki so bile družbi predložene v dokumentu o splošnem razkritju, prispela po roku za predložitev pripomb v zvezi s končnim razkritjem (tj. 9. januarja 2020). V vsakem primeru se je Komisija odločila, da jih obravnava v tej uredbi.

(328)

Prvič, družbi Jushi/Hengshi sta trdili, da tvorita en sam gospodarski subjekt, ker se izdelki, ki jih proizvajata, ne prekrivajo in se nahajajo na istem območju. Drugič, navedli sta, da Komisija krši člen 2(5) osnovne uredbe, ker ta določba Komisiji ne omogoča izvajanja preskusa tržne primerljivosti. Sklicevali sta se na več poročil odborov in pritožbenega organa, ki naj bi podpirala to trditev. Med zaslišanjem so predstavniki družb izjavili, da dobička ni mogoče šteti za strošek. Nazadnje so ponovili svoje trditve, da je Komisija z uporabo tržne cene za roving iz steklenih vlaken v Egiptu (na podlagi nepovezane prodaje družbe Jushi na egiptovskem trgu) dvakrat štela PSA-stroške in dobiček za roving iz steklenih vlaken.

(329)

Komisija lahko v zvezi s prvo trditvijo družbi obravnava kot en sam gospodarski subjekt le, če informacije v spisu kažejo, da delujeta skupaj v vseh pogledih. Če ni drugih elementov, lokacija in vrste proizvodnje niso pokazatelj tega, da družbi delujeta kot en sam gospodarski subjekt. Tako Komisija trdi, da čeprav sta družba Jushi in družba Hengshi del iste skupine, dokazi v spisu kažejo, da pravna subjekta delujeta neodvisno in ju zato ni mogoče šteti za en gospodarski subjekt.

(330)

V zvezi z drugo trditvijo člen 2(5) osnovne uredbe določa, da je stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, kadar niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne strani, treba prilagoditi. Komisija meni, da se za transferno ceno lahko šteje, da ne odraža stroškov, povezanih s proizvodnjo izdelka v preiskavi, kadar ni tržno primerljiva. To razlago je potrdil pritožbeni organ STO (98). Sodna praksa STO, ki sta jo družbi Jushi/Hengshi v svoji predložitvi (99) iztrgala iz konteksta, v resnici podpira razlago Komisije v tem primeru. V zvezi s tem je pritožbeni organ potrdil, da je kljub temu mogoče ugotoviti, da evidence, ki so v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, ne odražajo razumnih stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, če je na primer izvoznik ali proizvajalec, ki se preiskuje, del skupine družb, v kateri se stroški nekaterih vložkov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, porazdelijo med različne evidence družb, ali kadar posli, ki vključujejo take vložke, niso tržno primerljivi. Prav tako je v tem primeru.

(331)

Zdi se, da ta proizvajalca izvoznika napačno razumeta tudi pojem stroškov iz člena 2(5) osnovne uredbe. Ta se nanaša na stroške proizvajalca izdelka v preiskavi (in ne na proizvajalca vložka). Z vidika kupca je dobiček prodajalca strošek, ki je vključen v ceno, plačano za vložek. Komisija je pravilno ocenila, ali evidence družbe Hengshi razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, in ugotovila, da so bile transferne cene za nakupe rovinga iz steklenih vlaken znatno deflacionirane v primerjavi s tržno ceno za iste vrste izdelka v Egiptu, torej niso bile tržno primerljive. Zato je prilagodila stroške rovinga iz steklenih vlaken na podlagi cen, ki jih je družba Jushi zaračunavala nepovezanim družbam na egiptovskem trgu.

(332)

Poleg tega je trditev v zvezi z dvojnim štetjem v celoti obravnavana v uvodnih izjavah 337 do 345 te uredbe.

(333)

Kar zadeva nabavo rovinga iz steklenih vlaken pri drugem povezanem dobavitelju, ta dobavitelj ni prodajal rovinga iz steklenih vlaken neodvisnim strankam v Egiptu. Komisija je zato primerjala nabavne cene rovinga iz steklenih vlaken tega dobavitelja s cenami, ki jih je družba Jushi Egypt zaračunavala nepovezanim strankam na domačem trgu. Ugotovljeno je bilo, da so nabavne cene rovinga iz steklenih vlaken, ki jih je družbi Hengshi Egypt zaračunaval drug povezani dobavitelj, skladne s prevladujočimi cenami na egiptovskem domačem odprtem trgu, kar pomeni, da se je roving iz steklenih vlaken nabavljal po tržno primerljivih cenah.

(334)

Kar zadeva zneske PSA-stroškov in dobička, je bilo ugotovljeno naslednje: ker družba Hengshi Egypt ni prodajala na domačem trgu, so ti zneski v obdobju preiskave temeljili na domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja in prvotno na isti ravni trgovanja (tj. samo za končne uporabnike), kot jo je dosegla družba Jushi Egypt, tj. drug proizvajalec izvoznik, v Egiptu.

(335)

Po končnem razkritju sta družbi Jushi/Hengshi Egypt trdili, da pristop, v skladu s katerim je Komisija uporabila PSA-stroške in dobiček družbe Jushi Egypt za prodajo končnim uporabnikom samo za namen računske določitve normalne vrednosti družbe Hengshi Egypt, ni v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe in ga ne podpira premislek o dejstvih. Kot je navedeno v uvodni izjavi 306, ni bilo dokazov o doslednih in izrazitih razlikah v nalogah prodajalca za različne ravni trgovanja na egiptovskem domačem trgu, ki bi upravičevale razlikovanje glede na vrsto stranke. Zato domača prodaja družbe Jushi Egypt po vseh prodajnih kanalih v običajnem poteku trgovanja predstavlja osnovo za PSA-stroške in dobiček, ki jih je treba uporabiti pri računski določitvi normalne vrednosti za družbo Hengshi Egypt.

(336)

Družba Hengshi Egypt je trdila, da bi bilo treba dobiček, ki ga je ustvarila družba Jushi Egypt pri prodaji rovinga iz steklenih vlaken, odšteti pri računski določitvi normalne vrednosti za družbo Hengshi Egypt. Svojo trditev je utemeljila na dejstvu, da (i) podjetji sestavljata en sam gospodarski subjekt in (ii) da bi vključitev dobička, ki ga je ustvarila družba Jushi Egypt, v računsko določitev normalne vrednosti in izračun stroškov proizvodnje pomenila dvakratno štetje tega dobička.

(337)

Komisija meni, da egiptovska proizvajalca izvoznika ne sestavljata enega samega gospodarskega subjekta (čeprav sta del iste skupine podjetij, tj. skupine CNBM), saj sta ločena subjekta z različno pravno osebnostjo, neodvisno proizvodnjo in prodajnimi dejavnostmi.

(338)

Poleg tega so bili proizvodni stroški družbe Hengshi Egypt pri računski določitvi normalne vrednosti prilagojeni v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe, da bi se lahko upoštevale prevladujoče primerljive tržne cene (kar pomeni, da se prodaja rovinga iz steklenih vlaken med povezanima stranema dejansko ne upošteva). V skladu s členom 2(6) navedene uredbe stopnja dobička, ki se uporablja za računsko določitev normalne vrednosti, poleg tega temelji na domači prodaji podobnega izdelka (tj. tkanin iz steklenih vlaken in ne rovinga iz steklenih vlaken) neodvisnim strankam v običajnem poteku trgovanja. V navedeni stopnji dobička se upošteva tudi raven dobička, ki jo proizvajalec običajno lahko ustvari s prodajo tkanin iz steklenih vlaken na egiptovskem trgu. Trditev, opisana v prejšnji uvodni izjavi, je bila zato zavrnjena.

(339)

Po dokončnem razkritju sta družbi Jushi/Hengshi Egypt ponovili trditev, da je bila računsko določena normalna vrednost družbe Hengshi Egypt umetno napihnjena zaradi dvojnega štetja PSA-stroškov in dobička od prodaje rovinga iz steklenih vlaken družbe Jushi Egypt. Družbi sta se sklicevali na dve prejšnji protidampinški preiskavi, v katerih je Komisija odštela PSA-stroške od prodaje polizdelkov v eni zadevi in PSA-stroške od prodaje dobavitelja surovin v drugi zadevi (100), pri čemer sta trdili, da so bile okoliščine v navedenih zadevah primerljive z okoliščinami v tej preiskavi. Zato sta družbi trdili, da bi morala Komisija v skladu s tema prejšnjima zadevama odšteti PSA-stroške in dobiček družbe Jushi Egypt za prodajo rovinga iz steklenih vlaken od PSA-stroškov in dobička, uporabljenih za računsko določitev normalne vrednosti tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi Egypt.

(340)

Okoliščine zadev, na kateri sta se sklicevali družbi Jushi/Hengshi Egypt, pa se razlikujejo od okoliščin v sedanji preiskavi. V eni od zadev se vprašanje ni pojavilo pri računski določitvi normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, temveč pri ugotavljanju, ali je domača prodaja potekala v običajnem poteku trgovanja na podlagi celotnih stroškov pri zadevni družbi. V navedeni zadevi sta zadevni povezani družbi prodajali izdelek v preiskavi na domačem trgu, zato so se PSA-stroški obeh družb nanašali na prodajo izdelka v preiskavi, kar pa v sedanji preiskavi ne velja.

(341)

V sedanji preiskavi je bila cena rovinga iz steklenih vlaken na prostem trgu uporabljena za določitev stroškov proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi Egypt. Ta cena je vključevala PSA-stroške in dobiček (od prodaje rovinga iz steklenih vlaken), rezultat pa so bili celotni stroški proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi Egypt. Vendar pa ni vključevala PSA-stroškov in dobička od domače prodaje tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi Egypt, ker družba na domačem trgu ni prodajala tkanin iz steklenih vlaken. Da bi se določila normalna vrednost, je bil stroškom proizvodnje v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe prištet razumen znesek PSA-stroškov in dobička. Ta razumni znesek je odražal plačane PSA-stroške in dobiček, dosežen pri domači prodaji tkanin iz steklenih vlaken na egiptovskem trgu.

(342)

Kar zadeva drugo preiskavo, na katero se sklicujeta družbi Jushi/Hengshi Egypt, je bila trditev zadevnih proizvajalcev izvoznikov, da se PSA-stroški dobaviteljev surovin odštejejo od proizvodnih stroškov proizvajalca izvoznika, zavrnjena z utemeljitvijo, da „vsak nakup surovin vključuje določene PSA-stroške v plačani ceni, vendar so to stroški dobavitelja in ne PSA-stroški zadevnega izvoznika“. Enako velja v sedanjem primeru.

(343)

Glede na navedeno ni mogoče šteti, da ti pretekli primeri podpirajo trditev proizvajalca izvoznika, da sedanji primer ni v skladu s prejšnjimi preiskavami.

(344)

Družbi Jushi/Hengshi Egypt sta nadalje trdili, da je družba Jushi Egypt povezani proizvajalec, ki proizvaja roving iz steklenih vlaken za nadaljnjo predelavo v tkanine iz steklenih vlaken in da njegova prodaja tkanin iz steklenih vlaken torej vključuje tudi PSA-stroške in dobiček, povezane s proizvodnjo rovinga iz steklenih vlaken. Zato sta družbi Jushi/Hengshi Egypt trdili, da bi bilo treba PSA-stroške in dobiček, domnevno povezane z rovingom iz steklenih vlaken, odšteti od PSA-stroškov in dobička družbe Jushi Egypt za prodajo tkanin iz steklenih vlaken, ki jih je treba prišteti proizvodnim stroškom tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi Egypt pri računski določitvi normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. Po dokončnem razkritju je podoben argument navedla tudi egiptovska vlada.

(345)

Komisija je opozorila, da bi bila kakršna koli dodelitev dobička in PSA-stroškov od prodaje tkanin iz steklenih vlaken rovingu iz steklenih vlaken povsem špekulativna, saj so dobiček in PSA-stroški povezani s prodajo izdelka, na katerega se nanašajo, in ne morejo biti povezani z vložki više v proizvodni verigi, iz katerih so proizvedeni. Zato PSA-stroški in dobiček, ki jih je družba dodelila prodaji tkanin iz steklenih vlaken, ne bi smeli vsebovati nobenih stroškov, povezanih z drugim izdelkom. Poleg tega družba Jushi Egypt v svojih računovodskih izkazih sama jasno razlikuje med prihodki in odhodki za vsak poslovni segment podjetja, tj. tkanine iz steklenih vlaken in druge izdelke. Če bi bila trditev družb resnična, bi bila zanesljivost metodologije, ki jo je družba Jushi Egypt uporabila za dodelitev stroškov zadevnemu izdelku za namen te preiskave, dejansko vprašljiva.

(346)

Zato je bilo ugotovljeno, da je trditev, da so PSA-stroški in dobiček družbe Jushi Egypt, povezani s tkaninami iz steklenih vlaken, vključevali tudi PSA-stroške in dobiček, povezane z njeno prodajo rovinga iz steklenih vlaken, ter da so bili zato v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe pri računski določitvi normalne vrednosti PSA-stroški in dobiček rovinga iz steklenih vlaken dvakrat šteti, napačna, zato je bila zavrnjena.

(347)

Egiptovska vlada je poleg tega menila, da je način računske določitve normalne vrednosti za družbo Hengshi Egypt privedel do napihnjene stopnje dampinga, izračunane za skupino. Po mnenju egiptovske vlade je Komisija štela, da proizvajalca ne tvorita enotnega gospodarskega subjekta, hkrati pa ni upoštevala cen prodaje rovinga iz steklenih vlaken med subjektoma na podlagi tega, da sta bili podjetji medsebojno povezani. V zvezi s tem se je sklicevala na prejšnjo prakso, v skladu s katero je bil odštet dobiček med družbami, ki tvorijo en sam gospodarski subjekt.

(348)

Vendar pa dejstvo, da sta družbi Jushi Egypt in Hengshi Egypt del iste skupine družb in sta medsebojno povezani, ne pomeni, da sestavljata en sam gospodarski subjekt. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 329, sta bili obe družbi ločena subjekta z ločenima pravnima osebnostma ter neodvisnimi proizvodnimi in prodajnimi dejavnostmi. Zadevni družbi teh dejstev nista nikoli izpodbijali. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(349)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam, prek povezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije ali povezanih uvoznikov s sedežem v Uniji.

(350)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji ali prek povezane družbe, ki je delovala kot trgovec, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(351)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V navedenem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s PSA-stroški povezanih uvoznikov iz Unije in razumnim dobičkom.

(352)

Pri preiskavi je sodeloval samo en nepovezani trgovec. Ker je v obdobju preiskave uvozil zgolj zanemarljive količine tkanin iz steklenih vlaken, se njegova stopnja dobička ni štela za reprezentativno. Ker ni bilo drugih informacij, je bila stopnja dobička neodvisnega trgovca, ki je deloval v sektorju tkanin iz steklenih vlaken, ocenjena na 5 %.

(353)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(354)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve v tem primeru so bile izvedene za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške kredita ter bančne stroške.

(355)

Poleg tega sta v obdobju preiskave oba proizvajalca izvoznika izvažala tkanino iz steklenih vlaken v Unijo prek povezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije, tj. v Hongkongu. Trgovci iz Hongkonga so iskali stranke in z njimi vzpostavljali stike. Odgovorni so bili tudi za postopek prodaje, za svoje storitve pa so prejeli pribitek. Zato je Komisija ugotovila, da so naloge teh trgovcev podobne nalogam zastopnikov. Prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) je bila zato opravljena tudi za prodajo prek navedenih povezanih trgovskih družb. Prilagoditev je vključevala odbitek PSA-stroškov navedenih trgovskih družb in 5-odstotnega dobička. Ta stopnja dobička je ob neobstoju kakršnih koli drugih informacij veljala za razumno.

(356)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za določitev stopnje dampinga za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka na podlagi franko tovarna.

(357)

Ker sta bila sodelujoča proizvajalca povezana, je bila enotna stopnja dampinga določena na podlagi tehtanega povprečja njunih posameznih stopenj dampinga.

(358)

Po dokončnem razkritju je egiptovska vlada izpodbijala način, na katerega je Komisija izračunala stopnjo dampinga za skupino CNBM. Egiptovska vlada je trdila, da bi bilo treba v skladu s členom 6.10 Protidampinškega sporazuma STO individualne stopnje izračunati za vsakega sodelujočega posameznega proizvajalca izvoznika v preiskavi. V zvezi s tem bi morale biti dejanske domače prodajne cene družbe Jushi Egypt uporabljene kot osnova za normalno vrednost za celotno skupino CNBM in za tehtano povprečno izvozno ceno družbe Hengshi Egypt in družbe Jushi Egypt.

(359)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, člen 9(5) osnovne uredbe Komisiji omogoča, da uvede eno samo individualno protidampinško dajatev, kadar med proizvajalci izvozniki obstajajo poslovne vezi. Med to preiskavo je bilo ugotovljeno, da sta družbi Jushi Egypt in Hengshi Egypt povezani družbi, kar ni bilo sporno. Komisija je zato v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe za skupino CNBM izračunala eno samo individualno protidampinško dajatev. Posamezne stopnje dampinga zadevnih družb so osnova za izračun enotne stopnje za skupino. V zvezi s tem je treba določiti normalno vrednost in izvozno ceno za vsako posamezno družbo v skladu s členoma 2 in 3 osnovne uredbe. V členu 2 osnovne uredbe je opisana metodologija za določitev normalne vrednosti, če domače prodajne cene niso reprezentativne, ki pa ne predvideva, da normalna vrednost temelji zgolj na domačih prodajnih cenah druge družbe. Prav tako člen 3 osnovne uredbe ne omogoča izračuna stopnje dampinga na podlagi tehtanih povprečnih izvoznih cen dveh ali več družb. Zato je bila trditev v zvezi s tem zavrnjena.

(360)

Po dodatnem končnem razkritju je egiptovska vlada izjavila, da Komisija ni obravnavala večine pripomb in argumentov, ki sta jih po končnem razkritju predložili družbi Hengshi/Jushi Egypt, in navedla, da jih je treba upoštevati. Komisija je ugotovila, da so vse pripombe, ki sta jih po končnem razkritju in dodatnem končnem razkritju predložili družbi Hengshi/Jushi Egypt, v celoti obravnavane v predhodnih uvodnih izjavah te uredbe. Kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 548, je bilo dodatno končno razkritje omejeno na dejstva in premisleke, na podlagi katerih so bile sprejete končne ugotovitve, ki so bile drugačne kot v končnem razkritju.

(361)

Stopnja sodelovanja je v tem primeru visoka, saj sta proizvajalca izvoznika, ki sta sodelovala v preiskavi, v obdobju preiskave glede na statistične podatke Eurostata o uvozu dejansko predstavljala celoten izvoz zadevnega izdelka v Unijo. Na navedeni podlagi je Komisija sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni posamezne stopnje dampinga, določene za sodelujoče družbe.

(362)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(363)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 16 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(364)

Celotna proizvodnja tkanin iz steklenih vlaken v Uniji je bila v obdobju preiskave določena na skoraj 115 000 ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi preverjenih odgovorov pritožnika na vprašalnik, ga navzkrižno preverila in po potrebi posodobila s preverjenimi odgovori vzorčenih proizvajalcev Unije na vprašalnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, so štirje proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, predstavljali več kot 40 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(365)

Komisija je pri določitvi potrošnje Unije in obsega uvoza upoštevala prilagojene podatke Eurostata in uporabila sprejeto metodologijo, ki jo je predlagal pritožnik. Na podlagi podatkov TARIC je bil iz uporabljenih statističnih podatkov o uvozu črtan majhen delež vhodnih podatkov. Komisija je preverila in potrdila ocene pritožnika glede deleža zadevnega izdelka v količinah, uvoženih pod oznakami KN (101), navedenimi v obvestilu o začetku (102), na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki iz LRK in Egipta.

(366)

Uvožene količine in vrednost uvoza iz drugih tretjih držav so bile določene med preiskavo na podlagi neposrednega poznavanja družb, ki proizvajajo tkanine iz steklenih vlaken v drugih tretjih državah in jih od tam uvažajo v Unijo. Poleg podatkov, navedenih v pritožbi, je pritožnik za vse tretje države predložil tudi posodobljene tržne informacije za obdobje preiskave.

(367)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in uvoza iz vseh tretjih držav, kot je evidentiran v Eurostatovi podatkovni zbirki Comext, s prilagoditvijo v skladu z uvodnima izjavama 365 in 366 zgoraj.

(368)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(369)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 9,8 %, tj. s približno 153 000 ton v letu 2015 na približno 168 000 ton v obdobju preiskave.

(370)

V pripombah na končno razkritje so družbi Jushi/Hengshi China in zbornica CCCLA zahtevale dodatno razkritje, da bi se pojasnili osnovni podatki o uvozu in porabi ter podrobna metodologija, uporabljena za njihovo določitev. Trdile so, da je to potrebno, saj se podatki, uporabljeni v pritožbi, razlikujejo od podatkov, ki so bili razkriti.

(371)

Trditev, da zadevni podatki niso bili razkriti, je napačna. Podatki, uporabljeni za določitev potrošnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji, so bili razkriti vsem zainteresiranim stranem v končnem razkritju z dne 19. decembra 2019. Razlike v primerjavi s podatki, uporabljenimi v pritožbi, niso posledica spremembe metodologije, temveč po eni strani različnih časovnih obdobij med pritožbo in preiskavo, kot je pojasnjeno zgoraj, ter po drugi strani razpoložljivosti podrobnejših podatkov, zbranih med preiskavo. Medtem ko se je moral pritožnik za izločitev uvoza pod ustreznimi oznakami KN, ki niso bile tkanine iz steklenih vlaken, zanesti na tržne informacije, ima Komisija dostop do podatkov o uvozu na ravni TARIC. Kot je navedeno v uvodni izjavi 365, je Komisija uporabila te podatke za izločitev izdelkov, ki so bili uvoženi pod oznakami TARIC za druge izdelke. Poleg razlike v obdobjih je imela Komisija dostop do dejanskih podatkov vzorčenih evropskih proizvajalcev, njihovo preverjanje pa je v nekaterih primerih privedlo do revizije sporočenih podatkov.

(372)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(373)

V skladu z določbo je treba uvoz iz več kot ene države kumulativno oceniti le, če se ugotovi, da:

(374)

Stopnje dampinga, ugotovljene za uvoz iz LRK in Egipta, so bile višje od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. V obdobju preiskave sta bila tržna deleža dejansko 22,3 % (37 558 ton) za uvoz iz LRK in 9,1 % (15 334 ton) za uvoz iz Egipta.

(375)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz LRK in Egipta ter med navedenim uvozom in podobnim izdelkom v Uniji so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so si konkurirali med seboj ter s tkaninami iz steklenih vlaken, proizvedenimi v Uniji, ker se prodajajo po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank. Preglednica 4 v zvezi z uvoznimi cenami kaže, da so se splošne ravni cen kljub razlikam med posameznimi zadevnimi državami večinoma enako gibale: v obravnavanem obdobju so se na splošno znižale, v letu 2017 in obdobju preiskave pa umirile, kar je v obeh primerih povzročilo znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije.

(376)

Tako so bila merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz LRK in Egipta pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(377)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 365 in 366 zgoraj, je Komisija določila obseg uvoza in cene na podlagi prilagojenih podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(378)

Uvoz iz LRK in Egipta v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(379)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 53 %, tj. s skoraj 35 000 ton v letu 2015 na skoraj 53 000 ton v obdobju preiskave. Tržni delež zadevnih držav se je tako povečal z 22,6 % v letu 2015 na 31,4 % v obdobju preiskave, kar znaša skoraj 9 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju se je ta delež absolutno in relativno stalno povečeval.

(380)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 365, je Komisija določila gibanja uvoznih cen na podlagi podatkov Eurostata.

(381)

Na navedeni podlagi se je povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozne cene (EUR/kg)

(382)

Uvozne cene zadevnih držav so bile vedno nižje od povprečnih prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije, kot so prikazane v preglednici 8. Povprečne uvozne cene iz zadevnih držav so se v obravnavanem obdobju znižale z 1,78 EUR/kg na 1,54 EUR/kg, tj. za skoraj 14 %.

(383)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tudi tako, da je primerjala:

(384)

Cene so se primerjale za vsako vrsto izdelkov posebej in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež hipotetičnih prihodkov od prodaje v obdobju preiskave. Dobljen je bil tako, da se je povprečna prodajna cena industrije Unije na vrsto izdelka pomnožila s količinami primerljive vrste izdelka, izvoženimi v Unijo. Pokazal je znatne stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen, ki so segale od 15,4 % do 55,8 % za LRK in od 30,5 % do 54,9 % za Egipt, rezultat tega pa je bila tehtana povprečna stopnja v višini 15,4 % za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK in 31,5 % za sodelujoča proizvajalca izvoznika v Egiptu.

(385)

V pripombah na končno razkritje so družbi Jushi/Hengshi China in zbornica CCCLA opozorile, da je bila razkrita stopnja nelojalnega nižanja za sodelujoče proizvajalce (41,1 %) verjetno napačna.

(386)

Komisija se je seznanila s to pripombo in pojasnila, da je to posledica administrativne napake. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen sodelujočih proizvajalcev je namreč znašala 15,4 % in ne 41,1 %.

(387)

V svojih pripombah na končno razkritje sta družbi Jushi/Hengshi China opozorili na razliko med svojima stopnjama nelojalno znižanih prodajnih in ciljnih cen (42,4 % oziroma 116,9 %) v primerjavi z razliko med tema stopnjama, določenima za družbi Jushi/Hengshi Egypt (30,5 % oziroma 61,4 %). Proizvajalec izvoznik je nadalje navedel, da med rezultati te primerjave obstaja bistvena razlika tako v smislu absolutnih odstotkov za obe vrsti stopenj kot glede obsega povečanja stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen glede na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Proizvajalec izvoznik je navedel, da je to presenetljivo, zlasti glede na to, da so si tehtane povprečne cene CIF na enoto družb Jushi/Hengshi China in družb Jushi/Hengshi Egypt podobne.

(388)

Komisija je opozorila, da take razlike niso neobičajne, če zadevne družbe na trgu Unije prodajajo različne mešanice izdelkov. Če so mešanice izdelkov različne, kot velja v tem primeru, podobnost povprečnih cen CIF na enoto ne omogoča smiselne primerjave stopenj nelojalnega nižanja prodajnih ali ciljnih cen obeh subjektov in vrzeli med temi stopnjami. Ta pripomba je bila zato zavrnjena.

(389)

Družbi Jushi/Hengshi China in družbi Jushi/Hengshi Egypt so opozorile, da je bila vrednost CIF za prodajo proizvajalcev izvoznikov prek povezanih uvoznikov določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji, prilagojene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je uporaba take računsko določene vrednosti CIF pri izračunih stopenj nelojalno znižanih prodajnih in ciljnih cen v nasprotju s členom 3(1) osnovne uredbe, saj člen 3 osnovne uredbe Komisiji v ničemer ne nalaga uporabe računsko določene izvozne cene CIF za izračun stopnje škode.

(390)

Proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da je izračun stopenj nelojalno znižanih prodajnih cen na podlagi računsko določene vrednosti CIF nepravilen. Po mnenju teh proizvajalcev izvoznikov je Komisija kršila člena 3(2) in 3(3) ter posledično člene 3(5), 3(6), 3(7) in 3(8) osnovne uredbe, ker ni ocenila cenovnih učinkov domnevno dampinškega uvoza na cene podobnih izdelkov, ki jih prodaja industrija Unije, s primerjavo prodaje industrije Unije s končno prodajno ceno proizvajalcev izvoznikov prvi neodvisni stranki.

(391)

Prvič, člen 3(2) osnovne uredbe se nanaša na učinek dampinškega uvoza, ki lahko povzroči škodo industriji Unije, ne pa na nadaljnjo prodajno ceno družbe (povezanega uvoznika) v Uniji drugi stranki.

(392)

Drugič, kar zadeva stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen, osnovna uredba ne določa nobene posebne metodologije v zvezi z navedenim pojmom. Komisija ima zato široko polje proste presoje pri ocenjevanju tega dejavnika škode. To diskrecijsko pravico omejuje potreba po utemeljitvi sklepov na pozitivnih dokazih in objektivnem preverjanju, kot se to zahteva v členu 3(2) osnovne uredbe.

(393)

Kar zadeva elemente, ki so se upoštevali pri izračunu stopenj nelojalno znižanih prodajnih cen (zlasti izvozno ceno), mora Komisija opredeliti točko, na kateri se prvič pojavi (ali bi se lahko pojavilo) konkuriranje industriji Unije na trgu Unije. Ta točka je dejansko nakupna cena prvega nepovezanega uvoznika, saj se lahko družba načeloma odloči, ali bo dobavljala pri industriji Unije ali pri čezmejnih strankah. Nasprotno cene nepovezanih uvoznikov pri nadaljnji prodaji ne izražajo točke, kjer poteka dejanska konkurenca. To je le točka, kjer uveljavljena prodajna struktura izvoznika poskuša najti stranke, vendar je že za točko, v kateri je bila sprejeta odločitev o uvozu. Ko proizvajalec izvoznik vzpostavi svoj sistem povezanih družb v Uniji, so se te družbe že odločile, da bodo blago nabavljale iz tujine. Zato bi bilo treba primerjati točko takoj po vstopu blaga na ozemlje Unije in ne pozneje v distribucijski verigi, npr. pri prodaji končnemu uporabniku blaga.

(394)

Ta pristop zagotavlja tudi skladnost v primerih, ko proizvajalec izvoznik blago proda neposredno nepovezani stranki (uvozniku ali končnemu uporabniku), ker se po tem scenariju cene pri nadaljnji prodaji že po definiciji ne bi uporabile. Drugačen pristop bi privedel do diskriminacije med proizvajalci izvozniki, ki bi temeljila le na prodajnem kanalu, ki ga uporabljajo.

(395)

V tem primeru ni mogoče upoštevati nominalne vrednosti prodajne cene, ker sta proizvajalec izvoznik in uvoznik povezana. Zato je treba za določitev zanesljive tržno primerljive uvozne cene tako ceno rekonstruirati z uporabo cene pri nadaljnji prodaji povezanega uvoznika kot izhodišča. Pri izvedbi te rekonstrukcije so upoštevajo pravila za računsko določitev izvozne cene iz člena 2(9) osnovne uredbe, tako kot se uporabljajo za določitev izvozne cene za namene dampinga. Z uporabo člena 2(9) osnovne uredbe se lahko izračuna cena, ki je popolnoma primerljiva s ceno CIF (meja Unije), ki se uporablja pri preučitvi prodaje nepovezanim strankam.

(396)

Komisija ugotavlja tudi, da se v tem primeru večina prodaje na strani industrije Unije in strani proizvajalcev izvoznikov opravi neposredno (tj. brez trgovcev ali uvoznikov). Ta neposredna prodaja predstavlja več kot 95 % prodaje industrije Unije in več kot 95 % prodaje proizvajalcev izvoznikov.

(397)

Čeprav Komisija vztraja pri zgoraj navedenih utemeljitvah, je zaradi celovitosti preiskave opravila dodatne izračune stopenj nelojalni znižanih prodajnih cen.

(398)

Pri prvem se je upoštevala končna stranka, s čimer so se primerjale vrste izdelka na podlagi vrste končnega odjemalca, pri čemer je bil slednji dodan kot značilnost kontrolni številki izdelka. Na podlagi tega izračuna je bilo ugotovljeno, da so cene skupine CNBM na Kitajskem, skupine CNBM v Egiptu in skupine Yuntianhua nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za 42,7 %, 32,1 % oziroma 17,2 %.

(399)

Pri drugem izračunu stopenj nelojalno znižanih prodajnih cen je Komisija upoštevala le neposredno prodajo industrije Unije in proizvajalcev izvoznikov, ki, kot je navedeno zgoraj, predstavlja veliko večino prodaje na obeh straneh. Na podlagi tega izračuna je bilo ugotovljeno, da so cene skupine CNBM na Kitajskem, skupine CNBM v Egiptu in skupine Yuntianhua nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za 45,4 %, 30,8 % oziroma 14,7 %.

(400)

Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen se torej ne razlikujejo bistveno, ne glede na način izračuna. To ni presenetljivo, saj industrija Unije in proizvajalci izvozniki prodajajo podobne vrste izdelkov predvsem neposredno podobnim vrstam strank. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(401)

Skupina Yuntianhua je po končnem razkritju zahtevala dodatno razkritje v zvezi s podrobnim izračunom stopenj nelojalno znižanih prodajnih in ciljnih cen glede na vrsto izdelka, kar zadeva to družbo. Zahtevala je, naj se ji razkrijejo kontrolne številke izdelka, ki ga prodaja industrija Unije, kot tudi povprečne prodane količine vsake kontrolne številke izdelka in povprečne prodajne cene. Skupina Yuntianhua je na zaslišanju 17. januarja 2020 med drugim dodala, da iz razkritih informacij ni jasno, ali je Komisija uporabila ničelne vrednosti. Skupina Yuntianhua je zahtevala tudi dodatno razkritje prodajnih in distribucijskih kanalov industrije Unije na trgu Unije.

(402)

Komisija je potrdila, da se v tej preiskavi ničelne vrednosti niso uporabile. Vendar Komisija v skladu s splošno prakso varovanja poslovnih skrivnosti ni mogla razkriti vseh zahtevanih podatkov za posamezno vrsto izdelka. Z razkritjem takih podrobnosti bi se lahko neposredno ali v kombinaciji s tržnimi informacijami rekonstruirali zaupna prodaja ali podatki o proizvodnji posameznih proizvajalcev Unije. V skladu s svojo prakso varovanja zaupnih poslovnih informacij se je Komisija odločila, da delno sprejme trditev družbe in razkrije informacije za vrste izdelka, ki jih prodajajo trije ali več vzorčenih proizvajalcev Unije. Ti so bili razkriti posamično skupaj z dodatnim končnim razkritjem vsem zadevnim proizvajalcem izvoznikom.

(403)

Po zahtevi skupine Yuntianhua za dodatno razkritje prodajnih in distribucijskih kanalov industrije Unije in na zahtevo Komisije so vsi vzorčeni proizvajalci Unije predložili dodatne informacije o svojih prodajnih kanalih. Te informacije so bile dane na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in sicer kmalu po prejemu zahteve, zainteresirane strani pa so bile o tem ustrezno obveščene. Proizvajalci Unije so zahtevali tudi zaupno obravnavo podrobnejših informacij v zvezi z njihovimi prodajnimi kanali. Komisija je ocenila te zahteve in sklenila, da so bile ustrezno utemeljene, kar upravičuje zaupno obravnavo v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(404)

Skupina Yuntianhua je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da bi morala Komisija, ker so vsi vzorčeni proizvajalci Unije, drugače kot družba Yuntianhua, zadevni izdelek prodajali prek povezanih trgovcev v Uniji, navzgor prilagoditi vrednost CIF skupine Yuntianhua za PSA-stroške in nominalno stopnjo dobička trgovinskih družb, ki so povezane z vzorčenimi proizvajalci EU, da bi zagotovila primerjavo s prodajnimi cenami industrije Unije na enaki ravni trgovine.

(405)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 396, je v več kot 95 % prodaje industrije Unije šlo za neposredno prodajo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodnih izjavah 397 do 400, vsi izračuni stopenj nelojalno znižanih prodajnih cen, ki temeljijo na prodaji končnim uporabnikom in samo na neposredni prodaji, kažejo stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen za vse proizvajalce izvoznike, vključno s skupino Yuntianhua. Ta pripomba je bila zato zavrnjena.

(406)

Družba Yuntianhua je v svojih pripombah po dodatnem končnem razkritju ponovila svojo trditev, da je bilo razkritje izračuna stopnje škode nezadostno. Družba je trdila, da bi ji bilo treba razkriti prodajne cene in količine vseh vrst izdelkov, ki jih prodaja industrija Unije, ne glede na to, koliko vzorčenih proizvajalcev Unije je prodajalo določeno kontrolno številko izdelka. Zavrnila je stališče Komisije, da bi lahko, če bi se podatki o prodaji, povezani z določeno kontrolno številko izdelka, nanašali le na dva proizvajalca Unije ali manj, tretja stran na njihovi podlagi razbrala podatke za posameznega proizvajalca industrije Unije. Ker skupina Yuntianhua naj ne bi imela ustreznega tržnega znanja, ki bi ji to omogočalo, naj ne bi bilo razloga, da bi ti podatki ostali zaupni. Skupina Yuntianhua je trdila, da bi morala Komisija predložiti vsaj smiseln nezaupni povzetek izračuna stopnje škode, tako da bi zagotovila razpone za podatke o prodaji za kontrolne številke izdelkov, ki jih proizvajata dva ali manj proizvajalcev Unije.

(407)

Komisija ponovno poudarja, da podatkov, ki se nanašajo le na enega ali dva proizvajalca Unije, ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti. Enaka obravnava velja za proizvajalce izvoznike, ki jim njihove individualne informacije niso bile dane na voljo niti anonimno. Preiskava je pokazala, da je trg tkanin iz steklenih vlaken razmeroma pregleden, pri čemer so uporabniki velikih količin kupovali od omejenega števila certificiranih proizvajalcev v Uniji in na Kitajskem. Zato je upravičeno domnevati, da proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken v Uniji in zadevnih državah pogosto vedo, kdo zagotavlja določeno vrsto izdelka. Tako bi z razkritjem razpona podatkov nastalo veliko tveganje razkritja zaupnih poslovnih podatkov, ki jih želi Komisija zaščititi. V vsakem primeru je Komisija razkrila podrobne izračune za vse vrste izdelka, ki so jih proizvedli trije ali več proizvajalcev Unije, ki so zajemali približno 70 % količine, ki jo je skupina Yuntianhua prodala v Unijo, in več kot 70 % količine ustreznih vrst izdelkov, ki jih je prodala industrija Unije. Skupina Yuntianhua ni poudarila nobenih težav v zvezi s temi izračuni. Družba prav tako ni zaprosila za pomoč pooblaščenca za zaslišanje, ki je predlagal izvedbo potrebnega preverjanja nerazkritih podatkov v imenu družbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(408)

Skupina Yuntianhua je v svojih pripombah po dodatnem končnem razkritju, ki je temeljilo na zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje, trdila, da se vzorčeni proizvajalci Unije specializirajo za proizvodnjo ene ali več vrst zadevnega izdelka, proizvedenega posebej za določenega uporabnika. Skupina Yuntianhua je nato trdila, da so bili to izdelki za posebne stranke, ki so proizvajalci originalne opreme, v zvezi z njimi pa niso bile določene stopnje nelojalno znižanih prodajnih in ciljnih cen. Po mnenju skupine Yuntianhua bi morala obstajati posebna analiza dampinga in škode za posamezne segmente, zato se na področju segmenta proizvajalcev originalne opreme dejansko ne bi smel uvesti noben ukrep.

(409)

Domneva proizvajalca izvoznika je napačna. Preiskava je pokazala, da se tkanine iz steklenih vlaken niso proizvajale za proizvajalce originalne opreme. Kot je navedeno v uvodni izjavi 61 zgoraj, je Komisija ugotovila, da se tkanine iz steklenih vlaken za večino vrst uporabe proizvajajo po naročilu v skladu s specifikacijami strank, zato je velika večina prodaje (proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov) opravljena neposredno neodvisnim končnim strankam. Prodaja v skladu s specifikacijami strank je torej značilnost trga tkanin iz steklenih vlaken in nikakor ne kaže na obstoj ločenega segmenta proizvajalcev originalne opreme. To je razvidno tudi iz podatkov, razkritih skupini Yuntianhua. Približno 70 % kontrolnih številk izdelkov, ki jih je v Unijo izvozila skupina Yuntianhua, so proizvedli 3 ali 4 vzorčeni proizvajalci Unije. Komisija nadalje ugotavlja, da sta se v obdobju preiskave prodaja industrije Unije in prodaja skupine Yuntianhua skladali v 92 %. To je tudi v nasprotju s trditvijo, da naj bi se trg posebej specializiral in da naj bi proizvajalci EU proizvajali eno ali več vrst za določenega uporabnika. Poleg tega je napačna trditev, da prodajne cene teh kontrolnih številk izdelka, ki jih proizvaja samo en ali dva proizvajalca Unije, niso nelojalno nižale prodajnih ali ciljnih cen industrije Unije. Komisija je ugotovila nelojalno nižanje prodajnih cen za štiri od sedmih kontrolnih številk izdelka, za katere podrobnih izračunov zaradi zaupnosti ni bilo mogoče razkriti. To pomeni, da je bilo samo v primeru štirih od 18 ustreznih kontrolnih številk izdelka (tj. za majhen odstotek obsega izvoza skupine Yuntianhua) ugotovljeno, da ne nižajo nelojalno prodajnih cen industrije Unije. Ni treba posebej poudarjati, da je določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen na ravni kontrolne številke izdelka le posredni in pripravljalni korak za primerjavo cen, ki jo zahteva člen 3(3) osnovne uredbe, tj. določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v primerjavi z zadevnim izdelkom kot celoto. Na podlagi navedenega je bila trditev, da bi morala biti opravljena ločena analiza na podlagi različnih segmentov, zavrnjena.

(410)

Skupina Yuntianhua je v svojih pripombah po dodatnem končnem razkritju trdila, da je Komisija v ugotovitve o škodi vključila izdelke, ki niso zadevni izdelek, ter trdila, da je bila ena od zadevnih kontrolnih številk izdelka izvožena pod oznako KN, ki ni del preiskave.

(411)

Kot je Komisija navedla v obvestilu o začetku postopka, „[…] so oznake KN in oznake TARIC zgolj informativne“. Ne predstavljajo opisa izdelka v preiskavi. V tem primeru je bilo v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/44 (104) že ugotovljeno, da je bil uvoz izdelka v preiskavi, tudi po začetku postopka, zelo pogosto napačno deklariran. Poleg tega so bili vzorčeni proizvajalci izvozniki med preiskavo pozvani, naj sporočijo svoj izvoz v Unijo za izdelek, ki ustreza opisu iz obvestila o začetku postopka. Skupina Yuntianhua je v tem okviru sporočila zadevno določeno kontrolno številko izdelka kot zadevni izdelek. V vsakem primeru je bilo med preverjanjem na kraju samem preverjeno in potrjeno, da so vse kontrolne številke izdelka, sporočene v vprašalniku, vključene v obseg preiskave. Uporaba te kontrolne številke izdelka v izračunih dampinga in škode je bila 19. decembra 2019 razkrita tudi skupini Yuntianhua. Skupina Yuntianhua temu ni nasprotovala. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(412)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(413)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(414)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe in odgovorov pritožnika na določen vprašalnik. Ti podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije in so bili po preverjanjih pri vzorčenih proizvajalcih Unije po potrebi posodobljeni. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih odgovorov vzorčenih proizvajalcev Unije na vprašalnik. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(415)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(416)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, povprečni stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(417)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(418)

Skupna proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju spreminjala in obenem zmanjšala za 8 %. Ker se je proizvodna zmogljivost ohranila na skoraj isti ravni skozi celotno obravnavano obdobje, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala s 63 % na 59 %.

(419)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(420)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 5 %, medtem ko se je akumulirani uvoz iz LRK in Egipta povečal za 53 %. Glede na povečanje potrošnje je to pomenilo zmanjšanje tržnega deleža s 73,7 % v letu 2015 na 63,4 % v obdobju preiskave, kar je zmanjšanje za industrijo Unije za več kot 10 odstotnih točk, medtem ko sta LRK in Egipt povečala svoj tržni delež z 22,6 % v letu 2015 na 31,4 % v obdobju preiskave, kar je povečanje za skoraj 9 odstotnih točk.

(421)

Zgoraj navedeni podatki v zvezi s proizvodnjo, obsegom prodaje in tržnim deležem kažejo, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla rasti na rastočem trgu niti v absolutnem smislu niti v zvezi s potrošnjo.

(422)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(423)

V obravnavanem obdobju je zaposlenost v Uniji ostala razmeroma stabilna z zgolj manjšim povečanjem za 1 %. Rasti potrošnje dejansko ni bilo mogoče primerjati s podobno rastjo zaposlenosti, saj se je obseg prodaje in proizvodnje zmanjšal. Ker se je proizvodnja zmanjšala za 8 %, se je produktivnost industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %.

(424)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz LRK in Egipta znatno vplivala na industrijo Unije.

(425)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene v Uniji (EUR/kg)

(426)

Medtem ko so se stroški proizvodnje za industrijo Unije v obravnavanem obdobju povišali za 3 %, v glavnem zaradi izgube obsežnih pogodb iz industrije vetrnih turbin, se je povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji v obravnavanem obdobju znižala za 7 %. To kaže na močno oviranje dviga cen zaradi znatnega povečanja količine uvoza zadevnega izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 431 in 439, je to znatno vplivalo na finančni položaj industrije Unije, ki je v obdobju preiskave začela poslovati z izgubo.

(427)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

(428)

Od leta 2015 do obdobja preiskave so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije povišali za 6 %.

(429)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Zaloge

(430)

Čeprav se tkanine iz steklenih vlaken v normalnih tržnih razmerah proizvajajo v glavnem po naročilu in ne na zalogo, so se v obravnavanem obdobju zaloge zelo povečale, in sicer za 26 %. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da je bila industrija Unije prisiljena nadomestiti izgubo obsežnih naročil, ki so jih prevzeli njeni konkurenti iz zadevnih držav. Industrija Unije je v poskusu, da bi povprečne stroške na enoto ohranila na nižjih ravneh, obdržala kar najkrajši čas izpada strojev in proizvajala tkanino iz steklenih vlaken, ki je strankam ni bilo mogoče takoj prodati.

(431)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(432)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od navedene prodaje. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju zmanjševala in v obdobju preiskave postala negativna.

(433)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju razvijalo negativno. Kaže na stalno slabšanje, zlasti ob koncu obdobja preiskave.

(434)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju nekoliko povečale, tj. za 10 %, vendar v obravnavanem obdobju kažejo na spremembe gibanj. Večina naložb je zadevala vzdrževanje proizvodnih linij. Naložb v nove zmogljivosti za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken ni bilo, kar kaže na zmanjševanje tržnega deleža.

(435)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je negativno razvijala, kar je v obdobju preiskave privedlo do negativne vrednosti.

(436)

V pripombah na končno razkritje sta družbi Jushi/Hengshi China Komisijo pozvali, naj pojasni razliko med dobičkonosnostjo in prodajnimi cenami industrije Unije v pritožbi in v končnem razkritju.

(437)

Ugotovitve Komisije, ki so bile razkrite stranem, temeljijo na natančnih mikroekonomskih podatkih vzorčenih proizvajalcev, ki jih je Komisija preverila na kraju samem. Po drugi strani pa pritožba, kot so navedli proizvajalci izvozniki v svojih pripombah na končno razkritje, dejansko „ne zajema obdobja preiskave in zanjo ne velja enaka raven obveznosti glede dokazovanja in razkritja“. Drugi elementi, ki bi lahko privedli do razlike, so revizije podatkov o prodaji po preveritvenih obiskih in vključitev družbe, ki ni sodelovala pri pripravi pritožbe, v vzorec proizvajalcev Unije.

(438)

Vsi glavni kazalniki škode so v obravnavanem obdobju kazali negativno gibanje. Obseg proizvodnje in prodaje sta se zmanjšala za približno 8 % oziroma 5 %. Glede na povečanje potrošnje je izguba obsega prodaje pomenila zmanjšanje tržnega deleža s 73,7 % v letu 2015 na 63,4 % v obdobju preiskave, kar je zmanjšanje za več kot 10 odstotnih točk.

(439)

Podobno so se negativno gibali tudi glavni finančni kazalniki, kar kaže znatno oviranje dviga cen na trgu Unije, kot je razvidno iz preglednice 8. Tako so se v obravnavanem obdobju prodajne cene na enoto znižale za 7 %, stroški proizvodnje industrije Unije na enoto pa so se v istem času povišali za 3 %. Povišanje povprečnih stroškov na enoto je bilo posledica zmanjšanja obsega proizvodnje, saj so kitajski in egiptovski proizvajalci prevzeli obsežna naročila iz industrije vetrnih turbin. Zato je imela industrija Unije pri dobičkonosnosti namesto 2,5-odstotnega dobička, ki ga je ustvarila v letu 2015, v obdobju preiskave 3,4-odstotno izgubo. Podobni negativni učinki so opazni pri denarnem toku in donosnosti naložb.

(440)

Na podlagi navedenega sklepamo, da je industrija Unije očitno utrpela znatno škodo.

(441)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz LRK in Egipta povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila, ali bi lahko škodo industriji Unije istočasno povzročali še drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz LRK in Egipta, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so bili uvoz iz drugih tretjih držav, zmanjšanje povpraševanja po tkaninah iz steklenih vlaken v obdobju med letoma 2017 in 2018, gibanje stroškov surovin, samopovzročena škoda zaradi neprožnosti pri dobavi ter upad namestitve vetrnih turbin med letoma 2017 in 2018.

(442)

Obseg uvoza iz LRK in Egipta ter njun akumulirani tržni delež sta se v obravnavanem obdobju povečala za 53 % oziroma 39 %. To povečanje znatno presega povečanje potrošnje v istem obdobju, ki je znašalo skoraj 9 %. Hkrati je industrija Unije izgubila več kot 5 % svojega obsega prodaje, njen tržni delež pa se je zmanjšal za več kot 10 odstotnih točk. Poleg tega so se cene uvoza iz LRK in Egipta v obravnavanem obdobju v povprečju znižale za skoraj 14 % in s tem povzročile nelojalno znižanje prodajnih cen industrije Unije v obdobju preiskave za 15,4 % do 55,8 %, v povprečju pa za 32,3 %. Te nizke cene uvoza skupaj z vse večjim obsegom uvoza iz LRK in Egipta so v obdobju preiskave povzročale znaten cenovni pritisk, zaradi česar industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen nad povprečne stroške proizvodnje. Nasprotno, cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za skoraj 7 %. Dobičkonosnost industrije Unije se je zato nenehno zmanjševala in v obdobju preiskave dosegla 3,4-odstotno izgubo.

(443)

Analiza kazalnikov škode v uvodnih izjavah 363 do 440 kaže, da se je gospodarski položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju poslabšal, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega uvoza iz LRK in Egipta, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v obdobju preiskave nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije.

(444)

En uporabnik je trdil, da znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, in povečanje uvoza iz zadevnih držav časovno nista sovpadala. Trdil je, da sta se med letom 2017 in obdobjem preiskave, ko se je položaj industrije Unije poslabšal, obseg uvoza iz zadevnih držav in njun tržni delež pravzaprav zmanjšala.

(445)

Vendar je iz preglednice 3 v uvodni izjavi 378 razvidno, da se je med letom 2017 in obdobjem preiskave uvoz iz zadevnih držav povečal s 50 370 ton na 52 892 ton, tržni delež pa s 27,8 % na 31,4 %. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(446)

Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(447)

Uvoz iz drugih tretjih držav je v glavnem prihajal iz dveh držav, in sicer iz Indije in Rusije. Tržni delež vsake od teh držav je bil v obdobju preiskave večji od 1 %, uvoz iz vsake od preostalih tretjih držav pa je predstavljal manj kot 1-odstotni tržni delež, skupaj pa je dosegal 1,9 %.

(448)

Izvozniki iz Indije so povezani z industrijo Unije. Tržni delež indijskega uvoza se je v obravnavanem obdobju postopoma povečeval z 0,7 % na 1,8 %, vendar ta prodaja znotraj skupine ni povzročila pritiska na cene Unije, saj je bila določena na ravni transferne cene. Zadevni uvoz vključuje polizdelke, ki se uporabljajo v proizvodnji končnega izdelka na podlagi tehnologije določenega evropskega proizvajalca in se ne prodajajo na odprtem trgu. Komisija je zato sklenila, da ta uvoz ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(449)

Tržni delež uvoza iz Rusije je ostal v obravnavanem obdobju stabilen ter se je med letoma 2015 in 2017 celo zmanjšal, nato pa v obdobju preiskave dosegel podobne ravni kot leta 2015. Čeprav so cene uvoza iz Rusije povzročile nelojalno znižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije, glede na celoten tržni delež in gibanje verjetno niso vplivale na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Bolj verjetno je, da so bile odziv na cenovni pritisk iz LRK in Egipta. Uvoz iz Rusije torej ni prispeval k izgubi tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju. Preiskava je tudi pokazala, da so ruski izvozniki povezane družbe industrije Unije, zato ta uvoz ni pomenil pritiska na cene Unije, saj je šlo za prodajo znotraj skupine po transfernih cenah.

(450)

Uvoz iz drugih tretjih držav zato ni bil vzrok za škodo, opisano v uvodnih izjavah 412 do 440 zgoraj.

(451)

En uporabnik je trdil, da je škodo industriji Unije povzročilo zmanjšanje potrošnje med letom 2017 in obdobjem preiskave, drug uporabnik pa je trdil, da je škodo povzročilo upad namestitve vetrnih turbin v istem obdobju. Z zmanjšanjem potrošnje med letoma 2017 in 2018 za 7,3 % ni mogoče pojasniti 13,3-odstotne izgube obsega prodaje proizvajalcev Unije v istem obdobju, zlasti glede na to, da se je uvoz iz zadevnih držav v istem obdobju med letom 2017 in obdobjem preiskave povečal za 5 %, tj. s 50 370 ton na 52 892 ton, njun tržni delež pa s 27,8 % na 31,4 %.

(452)

Dejstvo, da škode ni povzročilo zmanjšanje potrošnje v letu 2018, se še jasneje pokaže ob upoštevanju celotnega obravnavanega obdobja in ne zgolj s primerjavo zadnjih dveh let. Potrošnja v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala, in medtem ko se je tržni delež industrije Unije v istem obdobju nenehno zmanjševal, se je tržni delež zadevnih držav nenehno povečeval. Industrija Unije ni mogla izkoristiti splošnega povečanja potrošnje zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav, ki je dosledno in znatno nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije. Čeprav je industrija Unije začela ustvarjati izgubo šele v obdobju preiskave, se je nenehno zmanjševanje njenega dobička pokazalo že med letoma 2015 in 2017, kot je prikazano v uvodni izjavi 431.

(453)

Navedeni trditvi sta bili zato zavrnjeni.

(454)

Oba sodelujoča uporabnika sta trdila, da sta bili vzrok za škodo povišanje stroškov glavne surovine (rovinga iz steklenih vlaken), uvožene iz LRK, z uvedbo dokončnih izravnalnih dajatev na te izdelke, in povišanje stroškov energije. Povprečni stroški industrije Unije na enoto so se v obravnavanem obdobju povišali zgolj za 3 %, medtem ko so se uvozne cene iz zadevnih držav znižale za skoraj 14 % in povzročile nelojalno znižanje prodajnih cen Unije za 32,3 %. Zato nastale škode ni mogoče pripisati povišanju stroškov, temveč pritisku dampinškega uvoza, ki je industriji Unije preprečil, da bi zvišala cene zaradi višjih stroškov.

(455)

Navedeni trditvi sta bili zato zavrnjeni.

(456)

Uporabnika sta trdila, da industrija Unije ni prožna in da zagotavlja samo velike količine na podlagi dolgoročnih zavez, ki pa pomenijo znatna finančna tveganja za uporabnike (vetrno industrijo), ki so namesto tega izbrali druge dobavitelje. Vendar je preiskava pokazala, da vetrna industrija izvaja politiko diverzifikacije dobave in v svojo dobavno verigo vedno vključuje proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken iz Unije. Preiskava je pokazala tudi, da lahko proizvajalec vetrne energije določi strategijo nabave iz več dobavnih virov samo s proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken iz Unije. To dokazuje, da obstaja več proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken iz Unije, ki vetrni industriji zagotavljajo kakovost izdelka pod pogoji, ki jih zahteva vetrna industrija, kot je dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi 471.

(457)

Ti trditvi sta bili zato zavrnjeni.

(458)

Znatno povečanje uvoza iz zadevnih držav je časovno jasno sovpadalo s poslabšanjem položaja industrije Unije.

(459)

Komisija je preiskala tudi druge dejavnike škode in ni odkrila nobenih drugih dejavnikov, ki bi prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Noben od drugih dejavnikov, preučenih bodisi posamično bodisi skupaj, namreč ni mogel ovreči dejstva, da med dampinškim uvozom iz LRK in Egipta ter znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, obstaja resnična in bistvena povezava.

(460)

Egiptovska vlada in zbornica CCCLA sta v svojih pripombah na končno razkritje na splošno trdili, da so znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročili uvoz iz drugih tretjih držav, zmanjšanje potrošnje med letom 2017 in obdobjem preiskave, razvoj stroškov surovin, neprožnost industrije Unije v zvezi z dobavo in upad namestitve vetrnih turbin med letoma 2017 in 2018, vendar brez obrazložitve, informacij ali dokazov v podporo tej trditvi. Prav tako nista izpodbijali nobene od posebnih ugotovitev, navedenih zgoraj v uvodnih izjavah od 442 do 458. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(461)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Ugotovitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov, dobaviteljev in pomožne industrije, tj. izvajalcev rezanja/sestavljanja kompletov.

(462)

Preiskava je pokazala, da so vzrok za znatno škodo industrije Unije učinki dampinškega uvoza, ki nelojalno znižuje prodajne cene Unije in izvaja cenovni pritisk, ki je v obdobju preiskave povzročil znatno izgubo tržnega deleža in izgubo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 412 do 458 zgoraj.

(463)

Industrija Unije bo imela korist od ukrepov, ki bi verjetno preprečili nadaljnje povečevanje uvoza iz LRK in Egipta po zelo nizkih cenah. Brez ukrepov bodo kitajski in egiptovski proizvajalci še naprej izvajali damping tkanin iz steklenih vlaken na trgu Unije in nadaljnji cenovni pritisk, zaradi česar industrija Unije ne bo mogla prodajati tkanin iz steklenih vlaken z ustreznim dobičkom, to pa ji bo povzročalo nadaljnjo znatno škodo.

(464)

Proizvajalci vetrnih turbin so največji uporabniki tkanin iz steklenih vlaken in predstavljajo približno 60 % do 70 % povpraševanja po tkaninah iz steklenih vlaken v Uniji. Drugi uporabniki so proizvajalci opreme za čolne (približno 11 %) in tovornjake (približno 8 %) ter športne opreme (približno 2 %) in ponudniki sistemov za sanacijo cevi (približno 8 %).

(465)

Ob začetku preiskave so bili vzpostavljeni stiki s 25 znanimi uporabniki v Uniji, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Javila sta se dva proizvajalca vetrnih turbin, ki sta nasprotovala možnim ukrepom v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken. Javili so se trije proizvajalci vetrnih turbin, vendar niso izrazili svojega mnenja, čeprav so bili k temu pozvani v obvestilu o začetku in vprašalnikih za uporabnike, na katere so odgovorili. Proizvajalca vetrnih turbin, ki sta nasprotovala ukrepom, je podprlo združenje, ki zastopa evropsko industrijo vetrne energije. Eden od njegovih članov, francosko združenje za vetrno energijo, pa je izrecno želel ostati neopredeljen glede morebitnih dajatev.

(466)

Po dokončnem razkritju je združenje, ki zastopa evropsko industrijo vetrne energije, izrecno navedlo, da bi kot združenje nasprotovalo uvedbi ukrepov. Pojasnilo je tudi, da predstavlja dva sodelujoča proizvajalca vetrnih turbin. Dva proizvajalca vetrnih turbin sta predložila izpolnjen vprašalnik. Tretji proizvajalec vetrnih turbin je izjavil, da tkanine iz steklenih vlaken nabavlja izključno pri različnih proizvajalcih Unije. Različni proizvajalci smučarske opreme in družbe, ki se ukvarjajo s sestavljanjem kompletov, so morebitne ukrepe podprli.

(467)

Glavni vrsti vetrnih turbin so (i) morske vetrne turbine, ki so na splošno večje in namenjene obratovanju na morju, ter (ii) kopenske vetrne turbine, ki so namenjene obratovanju na kopnem.

(468)

Projekte vetrnih parkov v Uniji običajno izvajajo nosilci projektov, ki so bodisi energetske družbe bodisi vlagatelji in ne sami proizvajalci vetrnih turbin. Prvotno so ceno za dovajanje energije, proizvedene v vetrnih parkih, zagotavljale države članice, leta 2014 pa se je podpora prenesla v projekte na podlagi razpisov, na katerih konkurirajo različni nosilci projektov, v zadnjem času na energijsko nevtralni osnovi (to pomeni, da lahko vetrna energija konkurira sončni energiji).

(469)

Dva sodelujoča uporabnika spadata med največje proizvajalce vetrnih turbin v Uniji in skupaj pokrijeta več kot 20 % celotnega povpraševanja po tkaninah iz steklenih vlaken v Uniji. Skupaj opravita tudi več kot 30 % vsega uvoza iz zadevnih držav. Obe družbi sta predložili več trditev, in sicer v zvezi z (i) izgubo stabilnosti dobave; (ii) izgubo konkurenčnosti industrije vetrne energije; (iii) tveganjem preselitve dela njune proizvodnje in (iv) združljivostjo s cilji Unije glede energije iz obnovljivih virov v primeru uvedbe ukrepov.

(470)

Proizvajalca vetrnih turbin sta trdila, da se v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken, ki se uporabljajo za lopatice vetrnih turbin, izvede napreden postopek certificiranja z intenzivnimi in dolgotrajnimi preskusnimi fazami. Uporabnika sta nadalje trdila, da lahko samo kitajski proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken zaradi svoje vertikalne integracije hitro dobavijo velike količine enotne kakovosti. Trdila sta tudi, da obseg proizvodnje proizvajalcev Unije ni zadosten, saj ne dosega skupne potrošnje Unije. Po navedbah uporabnikov industrija vetrnih turbin zato ne more hitro zamenjati dobaviteljev, tudi če bi jih lahko, pa se v Uniji ne proizvedejo zadostne količine tkanin iz steklenih vlaken.

(471)

Medtem ko večina proizvajalcev Unije ni vertikalno integrirana, je preiskava pokazala, da imajo proizvajalci vetrnih turbin običajno strategijo nabave iz več dobavnih virov, da bi se izognili težavam z nabavo, kar pomeni, da isto vrsto tkanin iz steklenih vlaken redno nabavljajo pri proizvajalcu Unije in kitajskem ali egiptovskem proizvajalcu. Vendar je Komisija prejela tudi podatke od tretjega proizvajalca vetrnih turbin, ki nabavlja izključno pri več proizvajalcih Unije. Dejstvo, da so pri nabavi določenih tkanin iz steklenih vlaken iz več dobavnih virov redno vključeni proizvajalci Unije, in sicer vertikalno integrirani in neintegrirani, kaže, da lahko neintegrirani proizvajalci enakovredno zagotavljajo zahtevane tkanine iz steklenih vlaken za proizvodnjo vetrnih turbin.

(472)

V zvezi s proizvodno zmogljivostjo v Uniji, kot je prikazana v preglednici 5, je ugotovljeno, da po eni strani proizvodnja Unije trenutno ne dosega potrošnje, kot je prikazana v preglednici 2, po drugi pa skupna proizvodna zmogljivost v Uniji to potrošnjo presega. Preiskava je pokazala, da je trenutno na voljo visoka prosta zmogljivost, ki znaša več kot 40 %, kar je posledica povečanja dampinškega uvoza po nizkih cenah iz LRK in Egipta, ki sta prevzela tržni delež od industrije Unije. Navedena prosta zmogljivost je porazdeljena med 16 proizvajalcev Unije, zaradi česar Unija velja za konkurenčni trg z različnimi notranjimi viri dobave. Poleg tega je mogoče brez težav zgraditi dodatno zmogljivost, saj so za to potrebne le majhne naložbe. Industrija Unije že oskrbuje industrijo vetrnih turbin in je tako že certificirani dobavitelj, zato lahko v poštenih tržnih razmerah svojo dobavo zlahka poveča.

(473)

Poleg tega bi lahko proizvajalci vetrnih turbin srednje- do dolgoročno certificirali dodatne proizvajalce tkanin iz steklenih vlaken iz Unije ali drugih nedampinških virov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 465, je eden od proizvajalcev vetrnih turbin razvil strategijo nabave iz več dobavnih virov, ki vključuje več proizvajalcev Unije. V Uniji je na voljo tudi dovolj proste zmogljivosti, da je to mogoče v obsegu, ki ga potrebujejo veliki proizvajalci vetrnih turbin.

(474)

Po dokončnem razkritju je eden od proizvajalcev vetrnih turbin trdil, da Komisija ni preučila posledic postopka certificiranja in da je napačno sklepala, da bi bilo mogoče zlahka zamenjati dobavitelja tkanin iz steklenih vlaken. Isti proizvajalec vetrnih turbin je poudaril, da je prosta zmogljivost proizvajalcev Unije porazdeljena med 16 proizvajalcev Unije in da vseh 16 proizvajalcev Unije ne bi bilo mogoče certificirati. Ista stran je trdila, da zaradi dolgega in dragega postopka certificiranja ter dejstva, da industrija Unije ne more zagotoviti velikih količin homogene kakovosti izdelka, zamenjava dobaviteljev ali nabava le od proizvajalcev Unije ne bi bila komercialno izvedljiva. Ta proizvajalec vetrnih turbin je nadalje trdil, da se uporabniki ne morejo zanašati na dejstvo, da lahko proizvajalci Unije brez težav zgradijo dodatne zmogljivosti.

(475)

Prvič, kot je opisano v uvodnih izjavah 472 in 473 in v nasprotju s trditvijo, je Komisija upoštevala dejstvo, da morajo proizvajalci tkanin iz steklenih vlaken opraviti postopek certificiranja, da bi lahko oskrbovali industrijo vetrnih turbin, ki se preučuje v okviru te preiskave. Komisija se je sklicevala na možnost certificiranja dodatnih proizvajalcev tkanin iz steklenih vlaken v srednje- do dolgoročnem obdobju in ni ugotovila, da je zamenjava dobaviteljev zagotovo „preprosta“. Nasprotno, Komisija je ustrezno upoštevala dolgotrajnost postopka certificiranja in dejstvo, da ni mogoče certificirati vseh proizvajalcev Unije za vse vrste tkanin iz steklenih vlaken. Vendar je preiskava pokazala, kot je navedeno že v uvodni izjavi 472, da je mogoče proizvodno zmogljivost določenega proizvajalca razširiti, če želi proizvajalec vetrnih turbin kupiti velike količine od enega certificiranega proizvajalca Unije. Zadevna zainteresirana stran po končnem razkritju ni predložila nobenih dodatnih informacij, ki bi zmanjšale pomen teh ugotovitev.

(476)

Drugič, kot je podrobneje navedeno v uvodnih izjavah 472 in 473, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je srednje- in dolgoročno tveganje pomanjkanja ponudbe precej nizko. Prav tako zainteresirana stran ni predložila nobenih dodatnih informacij, ki bi lahko spremenile te ugotovitve.

(477)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so protidampinški ukrepi namenjeni ponovni vzpostavitvi poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije, vendar niso namenjeni preprečevanju uvoza iz zadevnih držav. V tem določenem primeru je preiskava pokazala, da protidampinške dajatve proizvajalcem vetrnih turbin ne bodo preprečile, da bi še naprej kupovali po pošteni ceni od trenutno certificiranih dobaviteljev iz zadevnih držav. To potrjujejo zlasti ugotovitve, opisane v uvodnih izjavah 481 do 484, in sicer, da bi imele dajatve zelo majhen vpliv na stroške in dobičkonosnost proizvajalcev vetrnih turbin.

(478)

Zato so bile trditve v zvezi s stabilnostjo ponudbe zavrnjene.

(479)

Sodelujoča proizvajalca vetrnih turbin sta trdila, da bi vsako povišanje cen tkanin iz steklenih vlaken resno prizadelo njuno konkurenčnost. Navedla sta, da je treba delež stroškov tkanin iz steklenih vlaken oceniti na ravni proizvodnje lopatic in ne na ravni celotnega vetrnega parka. Nadalje sta trdila, da povišanja stroškov zaradi morebitnih dajatev ne bi bilo mogoče prenesti na nosilce projektov vetrnih parkov zaradi velikega zamika med predložitvijo ponudbe za projekt vetrnega parka in dejansko izvedbo. Po navedbah proizvajalcev vetrnih turbin bo povišanje stroškov zaradi dajatev vplivalo na dolgoročno tehnološko preživetje celotne vetrne industrije v Uniji, saj so pomembne naložbe v raziskave in razvoj bistvene za ohranitev vodilnega položaja na področju najučinkovitejše tehnologije.

(480)

Preiskava je pokazala, da se lopatice turbin ne prodajajo ločeno, temveč kot del vetrne turbine. Poleg tega nosilci projektov vetrnih parkov pri proizvajalcih vetrnih turbin redno nabavljajo dodatno infrastrukturo vetrnih parkov. Kar zadeva konkurenčnost proizvajalcev vetrnih turbin, bi bilo zato treba stroške tkanin iz steklenih vlaken določiti glede na celotno vetrno turbino ali celotno tehnologijo vetrnega parka, ki jo prodajajo proizvajalci vetrnih turbin, in ne samo glede na proizvodnjo lopatic, kot je navedeno v trditvah, saj to ne bi odražalo dejanskega stanja na trgu.