(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek za registracijo imena „Kiwi de Corse“, ki ga je vložila Francija, objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Kiwi de Corse“ registrirati –

(1)

V poglavju III Uredbe (EU) 2018/848 so določena splošna pravila pridelave za ekološke proizvode, medtem ko so podrobna pravila pridelave določena v Prilogi II k navedeni uredbi. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje navedene uredbe bi bilo treba določiti nekatera dodatna pravila.

(2)

Za preusmeritev v postopek ekološke pridelave je potrebno določeno obdobje prilagajanja vseh sredstev, ki so v uporabi. Zahtevano obdobje preusmeritve se začne šele potem, ko kmet ali izvajalec dejavnosti, ki prideluje alge ali živali iz akvakulture, priglasi svojo dejavnost pristojnim organom. Izjemoma in pod določenimi pogoji se lahko prejšnje obdobje retroaktivno prizna kot del obdobja preusmeritve. Treba je določiti dokumente, ki se predložijo pristojnim organom za retroaktivno priznanje prejšnjega obdobja.

(3)

Da se pri ekološki živinoreji zagotovi vzdrževanje visoki ravni dobrobiti živali in upoštevanje potreb, značilnih za posamezno vrsto živali, je treba določiti gostoto živali, najmanjšo velikost zaprtih površin in zunanjih površin ter njihove značilnosti, tehnične zahteve in značilnosti glede zgradb in površin na prostem za govedo, ovce, koze, enoprste kopitarje, živali z rogovjem, prašiče, perutnino in kunce. Poleg tega bi bilo treba za živali, ki še sesajo, določiti najkrajša obdobja, ki jih treba upoštevati pri krmljenju, po možnosti z materinim mlekom.

(4)

Da se pri ekološki akvakulturi zagotovi skrb za vzdrževanje visoke ravni dobrobiti živali in upoštevanje potreb, značilnih za posamezno vrsto živali, je treba določiti tudi pravila za posamezne vrste ali za skupine vrst glede gostote živali in značilnosti za sisteme gojenja in zaprte sisteme za živali iz akvakulture.

(5)

Predelani ekološki proizvodi bi morali biti proizvedeni po predelovalnih postopkih, ki zagotavljajo ohranjanje ekoloških lastnosti in kakovosti proizvoda na vseh stopnjah ekološke pridelave. Glede na veliko število tehnik, ki se uporabljajo pri predelavi živil v ekološki pridelavi, ni mogoče vzpostaviti izčrpnega seznama vseh odobrenih tehnik. Zato bi se načeloma morale tehnike, ki izpolnjujejo načela in ustrezna pravila pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, šteti za odobrene pri predelavi živil v ekološki pridelavi.

(6)

Vendar se za nekatere tehnike, ki se uporabljajo pri predelavi specifičnih ekoloških živil, mnenja držav članic lahko razlikujejo glede skladnosti tehnike z načeli in ustreznimi pravili pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848 za pridelavo specifičnih proizvodov. Za take primere je treba določiti pravila o tem, kako se lahko taka tehnika oceni in, če se potrdi, da je v skladu z navedenimi načeli in pravili pridelave, kako jo Komisija odobri za pridelavo specifičnih živil, kadar je to primerno, pod določenimi pogoji.

(7)

Tehnike z uporabo smole za izmenjavo in adsorpcijo ionov so morda potrebne za pridelavo začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule ter živila na osnovi predelanih žit in otroško hrano iz točk (a) in (b) člena 1(1) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi se izpolnile zahteve o sestavi iz navedene uredbe ter aktov, sprejetih na podlagi člena 11(1) navedene uredbe za zadevne proizvode, ali proizvode, ki jih ureja Direktiva Komisije 2006/125/ES (3). Za te kategorije proizvodov je treba odobriti uporabo tehnik za izmenjavo in adsorpcijo ionov.

(8)

Podobno kot pri tehnikah, odobrenih za uporabo pri predelavi živil, se tehnike, ki bi povrnile lastnosti, izgubljene med predelavo in skladiščenjem ekološke krme, popravile posledice malomarnosti pri predelavi ekološke krme ali bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvodov, ki naj bi se tržili kot ekološka krma, ne bi smele uporabljati.

(9)

Glede na veliko število tehnik, ki se uporabljajo pri predelavi specifičnih krmnih proizvodov v ekološki pridelavi, ni mogoče vzpostaviti izčrpnega seznama vseh odobrenih tehnik. Zato bi načeloma morale biti tehnike, ki izpolnjujejo načela in ustrezna pravila pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, odobrene pri predelavi krmnih proizvodov v ekološki pridelavi.

(10)

Vendar se za nekatere tehnike, ki se uporabljajo pri predelavi specifičnih ekoloških krmnih proizvodov, mnenja držav članic lahko razlikujejo glede skladnosti tehnike z načeli in ustreznimi pravili pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848. Za take primere je treba določiti pravila o tem, kako se lahko taka tehnika oceni in, če se potrdi, da je v skladu z navedenimi načeli in ustreznimi pravili pridelave, kako jo Komisija odobri za pridelavo specifičnih krmnih proizvodov, kadar je to primerno, pod določenimi pogoji.

(11)

Pri ekološki pridelavi bi bilo treba uporabljati ekološki rastlinski razmnoževalni material, ekološko vzrejene živali in ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture. Da bi ekološkim izvajalcem dejavnosti pomagali poiskati informacije o njihovi razpoložljivosti, bi morala vsaka država članica vzpostaviti sisteme, ki izvajalcem dejavnosti, ki tržijo ekološki rastlinski razmnoževalni material, rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, ekološko vzrejene živali ali ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture, omogočajo, da dajo informacije o svoji ponudbi na voljo javnosti. Javno dostopne bi morale biti zlasti podrobne informacije o vrstah, za katere lahko dobavijo zadostne količine v razumnem roku. Države članice bi morale Komisiji enkrat letno predložiti povzetek teh informacij in informacije o odstopanjih, odobrenih v primeru pomanjkanja razpoložljivosti.

(12)

Sejanci so izvzeti iz zbiranja in izmenjave informacij o ekološkem rastlinskem razmnoževalnem materialu in rastlinskem razmnoževalnem materialu iz preusmeritve. Zato je za zagotovitev usklajenega pristopa primerno določiti opredelitev sejancev.

(13)

Države članice lahko za obravnavanje prehranskih potreb mlade perutnine in prašičev do teže 35 kg po posebni beljakovinski mešanici pod strogimi pogoji do 31. decembra 2025 odobrijo uporabo neekološke beljakovinske krme v prehrani perutnine in prašičev. Zaradi postopne odprave navedenih ustreznih odstopanj in za namene člena 53(6)(c) Uredbe (EU) 2018/848 bi morala Komisija spremljati njeno uporabo, pri tem pa upoštevati razvoj razmer na trgu v zvezi z razpoložljivostjo ekološke beljakovinske krme. V ta namen bi morala Komisija oblikovati usmerjen vprašalnik, države članice pa bi morale Komisiji vsako leto predložiti izpolnjeni vprašalnik, v katerem bi bile povzete ustrezne informacije, zbrane v zvezi z razpoložljivostjo ekološke beljakovinske krme in odobritvami uporabe neekološke beljakovinske krme za rejce perutnine in prašičev.

(14)

Države članice lahko tudi vzpostavijo podoben sistem informacij o razpoložljivosti v zvezi s pasmami in linijami, prilagojenimi ekološki pridelavi, ali ekološkimi jarkicami. Zaradi morebitne postopne odprave odstopanj za uporabo neekološko vzrejenih živali ali jarkic je pomembno zbirati podatke o razpoložljivosti ekološko vzrejenih pasem in linij, posebno izbranih glede na ekološka načela in cilje. Zato je treba določiti podrobnosti za usklajene podatke, ki jih države članice sporočajo Komisiji in drugim državam članicam.

(15)

Izvajalci, ki se ukvarjajo z živinorejo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 (4) in Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 (5), bodo morali prilagoditi svoje proizvodne sisteme, da bodo izpolnjevali nove specifične tehnične zahteve iz te uredbe, ki zadevajo gostoto živali, strukturne značilnosti prostorov za živali in z njimi povezane opreme, razpoložljivi prostor ter upravljanje zemljišč in sistem proizvodnje gospodarstva na splošno. Za navedene prilagoditvene ukrepe bodo potrebna različna časovna obdobja glede na obseg potrebnih posegov za izpolnjevanje novih zahtev iz te uredbe ob upoštevanju tekoče proizvodnje.

(16)

Zlasti določbe glede gostote živali, najmanjše velikosti zaprtih površin in zunanjih površin za jarkice in peteline lahkega tipa, največje razširitve površin na prostem za objekte za rejo perutnine, največjega števila nivojev in opreme za učinkovit sistem za odstranjevanje gnoja v večnivojskih objektih za rejo perutnine lahko pomenijo oprijemljiva dela in naložbe, na primer obnovo prostorov za živali in nakup zemljišč ali popolno prenovo prostorov za živali za nekatera gospodarstva ali pridelovalne enote, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 8 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebne prilagoditve za izpolnjevanje novih zahtev.

(17)

Zahteva v zvezi s prašiči glede najmanjšega odstotka zunanje površine, katere tla so polna, lahko pomeni obnovo zunanjih objektov in spremembo sistema zbiranja gnoja na gospodarstvih ali pridelovalnih enotah, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 8 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebno obsežno obnovo zunanjih prostorov za živali ali zamenjajo opremo za izpolnjevanje novih zahtev.

(18)

Tudi dolžina odprtin med verandami in notranjim delom objektov za rejo perutnine, zahteva glede trdnih pregrad za pitovno perutnino razen vrste Gallus gallus ter specifične zahteve glede gredi in dvignjenih ravni za sedenje lahko pomenijo oprijemljive prilagoditve, na primer obnovo dela prostorov za živali in nakup nove opreme za gospodarstva, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 3 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebne prilagoditve prostorov za živali ali zamenjajo opremo za izpolnjevanje novih zahtev.

(19)

Postopek izračuna najmanjše velikosti zaprtih površin pri objektih za rejo perutnine z zunanjim delom zgradbe lahko pomeni prilagoditve, na primer pomembno zmanjšanje gostote perutnine ali obnovo zgradb za gospodarstva, katerih pridelava je bila doslej v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba v zvezi z navedenimi gospodarstvi ali pridelovalnimi enotami določiti prehodno obdobje največ 3 let od 1. januarja 2021, da se jim omogoči, da opravijo potrebne prilagoditve svojih poslovnih načrtov ali prostorov za živali za izpolnjevanje novih zahtev.

(20)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2018/848.

(21)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

(1)

Azijska marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) (v nadaljnjem besedilu: smrdljivka) je žuželka, ki izvira iz Azije in je bila z mednarodno trgovino nenamerno vnesena v Unijo, zlasti v severne dežele Italije, in sicer v Emilijo - Romanjo, Benečijo, Trentino - Zgornje Poadižje, Lombardijo, Piemont in Furlanijo - Julijsko krajino (v nadaljnjem besedilu: prizadete dežele).

(2)

Leta 2019 je zaradi smrdljivke v prizadetih deželah nastala velika škoda na proizvodnji sadja in zelenjave, in sicer so bile okužene hruške, breskve in nektarine, jabolka, kiviji, češnje in marelice. Sadje in zelenjava sta bila zaradi nastale škode neuporabna tako za porabo kot predelavo. Izgube, ki jih je proizvajalcem sadja in zelenjave v prizadetih deželah povzročila smrdljivka, naj bi po ocenah samo v letu 2019 dosegle 500 milijonov EUR. Zaradi smrdljivke so številne organizacije proizvajalcev v prizadetih deželah leta 2019 izgubile velik del pridelka ali celo celoten pridelek sadja in zelenjave.

(3)

Smrdljivka trenutno ne izpolnjuje meril za karantenski škodljivi organizem za Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (2), na ravni Unije pa ni mogoče sprejeti ukrepov za izkoreninjenje. Zato italijanski organi na tej stopnji ne morejo sprejeti ustreznih zaščitnih fitosanitarnih ukrepov.

(4)

Poleg tega so za učinkovito zatiranje smrdljivke trenutno na voljo le omejeni načini varstva rastlin. Parazitoidne osice (Trissolcus japonicus in Trissolcus mitsukurii) kot alternativni ukrep biotičnega zatiranja so bile v Italiji šele pred nedavnim odobrene kot antagonistične žuželke, pri čemer trenutno ni jasno, ali je ta biološka metoda zatiranja smrdljivke učinkovita.

(5)

Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v prizadetih deželah izvajajo preventivne ukrepe (npr. namestitev mrež proti mrčesu in pasti), da bi preprečile škodo na kmetijskih rastlinah. Kljub prizadevanjem so imele navedene organizacije proizvajalcev hkrati visoke stroške preventivnih ukrepov in izgube proizvodnje, kar je zelo negativno vplivalo na vrednost njihove tržne proizvodnje. To vpliva na finančno stabilnost organizacij proizvajalcev in na njihovo sposobnost za izvajanje operativnih programov v prihodnjih letih ter za uvedbo ukrepov proti napadom škodljivih organizmov. Poleg tega imajo zaradi zmanjšanja vrednosti tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev slabši dostop do finančne pomoči Unije v sektorju sadja in zelenjave. Zmanjšanje vrednosti tržne proizvodnje bi lahko privedlo tudi do izgube priznanja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v prizadetih deželah, kadar njihova vrednost tržne proizvodnje pade pod minimalni zakonski prag.

(6)

Zapleteno stanje v prizadetih deželah zaradi škode na proizvodnji sadja in zelenjave, znatne izgube dohodka in finančna nestabilnost organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v prizadetih deželah ter nezmožnost nadaljnjega izvajanja njihovih operativnih programov predstavljajo specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema ni mogoče obravnavati z ukrepi iz člena 219 ali 220 navedene uredbe, saj se ne nanaša na obstoječe motnje na trgu ali izrecno grožnjo takšnih motenj. Prav tako se ne nanaša na ukrepe za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(7)

Za rešitev specifičnega problema v prizadetih deželah so zato potrebni nujni ukrepi za izboljšanje dostopa do vzajemnih skladov in povečanje zgornje meje finančne pomoči Unije za organizacije proizvajalcev v teh deželah. S takšnimi ukrepi se bo zagotovila finančna stabilnost ter povečala odpornost in sposobnost organizacij proizvajalcev v prizadetih deželah za obvladovanje škode, ki jo je povzročila smrdljivka, in za izvajanje nadaljnjih ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz v zvezi s tem.

(8)

Uporaba vzajemnih skladov kot ukrepov organizacij proizvajalcev v prizadetih deželah za preprečevanje in obvladovanje kriz predstavlja način za zmanjšanje škode na njihovi proizvodnji sadja in zelenjave ter izgube dohodka. Zato bi bilo treba izboljšati dostop organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v prizadetih deželah do vzajemnih skladov. Finančna pomoč Unije trenutno pokriva le upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada in njegove dopolnitve po plačilu odškodnine članom proizvajalcem, ki se jim zaradi neugodnih tržnih razmer močno zmanjša dohodek. Za odpravo škode v prizadetih deželah zaradi smrdljivke bi morala finančna pomoč Unije pokrivati tudi začetni kapital vzajemnega sklada. Tako zagotovljena finančna pomoč Unije za začetni kapital vzajemnega sklada bi morala biti namenjena nadomestilu izgubljenega dohodka članov proizvajalcev zaradi škode, ki jo povzroči smrdljivka.

(9)

Zgornjo mejo finančne pomoči Unije v višini 4,6 %, namenjene ukrepom preprečevanja in obvladovanja kriz v operativnih programih organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v prizadetih deželah v skladu s členom 34(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba povečati za 0,4 % vrednosti tržne proizvodnje na 5 % vrednosti tržne proizvodnje, da se izboljša dostop navedenih organizacij proizvajalcev do vzajemnih skladov in drugih ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz ter poveča njihova finančna stabilnost. Ker specifični problem ne zadeva združenj organizacij proizvajalcev, zgornje meje iz tretjega pododstavka člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ni treba zvišati.

(10)

Zaradi povečanja zgornje meje v višini 4,6 % za 0,4 % bi bilo treba zgornjo mejo finančne pomoči Unije za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz s sedanjega 0,5 % vrednosti tržne proizvodnje iz drugega pododstavka člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 povečati na 0,9 % tržne proizvodnje navedenih organizacij proizvajalcev. Dodatnega 0,4 % vrednosti tržne proizvodnje bi bilo treba uporabiti za ukrepe za zatiranje smrdljivke. To je potrebno za okrepitev finančne stabilnosti organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v prizadetih deželah, povečanje njihove odpornosti in izboljšanje njihove zmožnosti za izvajanje odobrenih operativnih programov v prihodnjih letih.

(11)

Glede na finančno nestabilnost organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v prizadetih deželah in potrebo po izvajanju dodatnih ukrepov za zatiranje smrdljivke, bi bilo treba mejo finančne pomoči Unije v višini 50 % iz člena 34(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 povečati na 60 % za vse ukrepe v operativnih programih za zatiranje smrdljivke v prizadetih deželah.

(12)

Zaradi izvajanja operativnih programov po koledarskih letih in ob upoštevanju dejstva, da izračun vrednosti tržne proizvodnje, ki določa znesek finančne pomoči Unije, temelji na predhodnem koledarskem letu, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(13)

To uredbo bi bilo treba uporabljati od 1. januarja 2020. To je potrebno, ker nujni ukrepi zadevajo raven in področje uporabe finančne pomoči Unije za organizacije proizvajalcev, ki so zaradi smrdljivke utrpele škodo na proizvodnji sadja in zelenjave. Te organizacije proizvajalcev morajo navedene ukrepe v svojih operativnih programih začeti uporabljati od januarja 2020 naprej, da se bodo lahko nemudoma odzvale na škodo na proizvodnji sadja in zelenjave zaradi smrdljivke in zagotovile nadaljnje izvajanje svojih operativnih programov ter gospodarsko stabilnost in sposobnost preživetja že v letu 2020.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov in vrtnarskih proizvodov –

(1)

Uredba (EU) 2017/625 med drugim določa pravila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti pristojnih organov držav članic. Komisijo tudi pooblašča, da z izvedbenim aktom sprejme ustrezne začasne ukrepe, ki so potrebni za obvladovanje tveganj za med drugim zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali, če ima dokaze o resnih motnjah v nadzornem sistemu države članice.

(2)

Trenutna kriza zaradi koronavirusne bolezni (COVID-19) je izjemen in neprimerljiv izziv za zmogljivost držav članic, da v celoti izvajajo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti v skladu z zakonodajo EU.

(3)

Komisija je v svojih „Smernicah glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev“ (2) poudarila, da nemoteno delovanje enotnega trga ne bi smelo biti prizadeto niti v sedanjih razmerah. Poleg tega bi morale države članice še naprej zagotavljati pretok blaga.

(4)

Države članice morajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 vzpostaviti nadzorni sistem, ki ga sestavljajo pristojni organi, imenovani za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti. Pristojni organi morajo v skladu s členom 5(1)(e) navedene uredbe imeti dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za uspešno in učinkovito izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ali dostop do takega osebja.

(5)

Države članice so med trenutno krizo zaradi bolezni COVID-19 uvedle znatne omejitve gibanja za svoje prebivalce, da bi zaščitile zdravje ljudi.

(6)

Več držav članic je Komisijo obvestilo, da so zaradi takih omejitev gibanja resno prizadete njihove zmogljivosti za uporabo ustreznega osebja za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, kot zahteva Uredba (EU) 2017/625.

(7)

Več držav članic je Komisijo posebej obvestilo o težavah pri izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ki zahtevajo fizično prisotnost nadzornega osebja. Zlasti se pojavljajo težave pri kliničnih pregledih živali, nekaterih pregledih proizvodov živalskega izvora, rastlin in rastlinskih proizvodov ter živil in krme neživalskega izvora, pa tudi pri preskušanju vzorcev v uradnih laboratorijih, ki jih določijo države članice.

(8)

V skladu z zakonodajo EU o ureditvi trgovine z živimi živalmi in zarodnim materialom na enotnem trgu, predvsem z direktivami Sveta 64/432/EGS (3), 88/407/EGS (4), 89/556/EGS (5), 90/429/EGS (6), 91/68/EGS (7), 92/65/EGS (8), 2006/88/ES (9), 2009/156/ES (10) in 2009/158/ES (11), mora pošiljke živali in zarodnega materiala med celotnim premikom med državami članicami spremljati izvirnik veterinarskega spričevala.

(9)

Več držav članic je Komisijo tudi obvestilo, da se uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, pri katerih se podpisujejo in izdajajo uradna spričevala in uradna potrdila v papirni obliki, ki bi morala spremljati pošiljke živali in zarodnega materiala, ki se premikajo med državami članicami ali ki vstopajo v Unijo, trenutno ne morejo izvajati v skladu z zakonodajo EU.

(10)

Zato bi bilo treba začasno dovoliti alternativo predložitvi originalnih uradnih spričeval in uradnih potrdil v papirni obliki ob upoštevanju, da registrirani uporabniki uporabljajo sistem TRACES (Trade Control and Expert System), kot je navedeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/1715 (12), in da sistem TRACES trenutno tehnično ni zmožen izdajati elektronskih spričeval v skladu z navedeno izvedbeno uredbo. Ta alternativa ne bi smela posegati v obveznost izvajalcev dejavnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, da predložijo izvirne dokumente, kadar je to tehnično izvedljivo.

(11)

Glede na te posebne okoliščine bi bilo treba sprejeti ukrepe za preprečitev resnih zdravstvenih tveganj za osebje pristojnih organov, ne da bi to ogrozilo preprečevanje tveganj za zdravje ljudi, živali in rastlin zaradi živali in rastlin ter njihovih proizvodov in ogrozilo preprečevanje tveganja za dobrobit živali. Hkrati bi bilo treba zagotoviti pravilno delovanje enotnega trga na podlagi zakonodaje Unije o agroživilski verigi.

(12)

Države članice, ki imajo resne težave pri delovanju svojih obstoječih nadzornih sistemov, bi zato morale imeti možnost, da uporabijo začasne ukrepe iz te uredbe, kolikor je to potrebno za obvladovanje povezanih resnih motenj v svojih nadzornih sistemih. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za čim prejšnjo odpravo resnih motenj v svojih nadzornih sistemih.

(13)

Države članice, ki uporabijo začasne ukrepe iz te uredbe, bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti o tem in o ukrepih, sprejetih za odpravo težav pri izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/625.

(14)

Ta uredba bi se morala uporabljati dva meseca, da bi se olajšalo načrtovanje in izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti med krizo zaradi bolezni COVID-19. Glede na informacije, prejete iz več držav članic, ki kažejo, da bi bilo treba nemudoma določiti začasne ukrepe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/39 (2) morajo države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči Unije za oskrbo izobraževalnih ustanov (šolska shema) s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom, vsako leto do 31. januarja Komisiji predložiti zahtevek za pomoč Unije za naslednje šolsko leto in po potrebi posodobiti zahtevek za pomoč Unije za tekoče šolsko leto.

(2)

V skladu s prvim pododstavkom člena 137(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo se programi in dejavnosti Unije, prevzeti v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ali predhodnih finančnih perspektiv, v letih 2019 in 2020 v zvezi z Združenim kraljestvom izvajajo na podlagi prava Unije.

(3)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje šolske sheme, je treba dodelitev pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko sodelujočim državam članicam določiti na podlagi zneskov, ki so jih navedene države članice navedle v zahtevku za pomoč Unije, ob upoštevanju prenosov med okvirnimi dodelitvami države članice iz člena 23a(4)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Vse države članice so Komisijo obvestile o svojem zahtevku za pomoč Unije za obdobje od 1. avgusta 2020 do 31. julija 2021, v katerem je opredeljen zahtevani znesek pomoči za šolsko sadje in zelenjavo ali za šolsko mleko ali pa za oba dela sheme. Kar zadeva Belgijo, Francijo, Ciper in Švedsko, se pri zahtevanih zneskih upoštevajo prenosi med okvirnimi dodelitvami.

(5)

Da bi čim bolje izkoristili polni potencial razpoložljivih sredstev, bi bilo treba prerazporediti nezahtevano pomoč Unije med države članice, ki sodelujejo v šolski shemi in ki v zahtevku za pomoč Unije sporočijo svojo pripravljenost, da v primeru razpoložljivih dodatnih sredstev uporabijo več kot svojo okvirno dodelitev.

(6)

Švedska in Združeno kraljestvo sta v zahtevku za pomoč Unije za obdobje od 1. avgusta 2020 do 31. julija 2021 zahtevala manjši znesek od okvirne dodelitve za šolsko sadje in zelenjavo in/ali šolsko mleko. Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Španija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Švedska so sporočili svojo pripravljenost, da uporabijo več kot svojo okvirno dodelitev za šolsko sadje in zelenjavo in/ali šolsko mleko.

(7)

Na podlagi priglašenih informacij držav članic bi bilo treba določiti dokončno dodelitev pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko za obdobje od 1. avgusta 2020 do 31. julija 2021.

(8)

Z Izvedbenim sklepom Komisije C(2019) 2249 final (4) je bila določena dokončna dodelitev pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter za šolsko mleko državam članicam, ki sodelujejo v šolski shemi za obdobje od 1. avgusta 2019 do 31. julija 2020. Nekatere države članice so posodobile zahteve za pomoč Unije za navedeno šolsko leto. Nemčija, Španija, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija so priglasili prenose med dokončno dodelitvijo za šolsko sadje in zelenjavo ter dokončno dodelitvijo za šolsko mleko. Belgija, Nizozemska in Portugalska so zahtevale manjši znesek od dokončne dodelitve za šolsko sadje in zelenjavo in/ali šolsko mleko. Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Španija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Avstrija, Romunija in Slovaška so sporočili svojo pripravljenost, da uporabijo več kot svojo dokončno dodelitev za šolsko sadje in zelenjavo in/ali šolsko mleko.

(9)

Na podlagi informacij, ki so jih sporočile države članice, bi bilo treba spremeniti Izvedbeni sklep C(2019) 2249 final.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

ECDC izvaja svoje dejavnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 851/2004.

(2)

V skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725 bi morale omejitve pri uporabi členov 14 do 22, 35 in 36 ter člena 4 navedene uredbe, če njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 22, temeljiti na notranjih pravilih, ki jih sprejme ECDC, kadar ta ne temeljijo na pravnih aktih, sprejetih na podlagi Pogodb.

(3)

Ta notranja pravila, vključno z določbami o oceni nujnosti in sorazmernosti omejitve, se ne bi smela uporabljati, kadar pravni akt, sprejet na podlagi Pogodb, določa omejitev pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(4)

Če ECDC opravlja svoje naloge v zvezi s pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, prouči, ali velja katera od izjem iz navedene uredbe.

(5)

ECDC lahko v okviru svojega upravnega delovanja izvaja upravne preiskave, disciplinske postopke, predhodne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se prijavijo uradu OLAF, obdeluje primere prijavljenih nepravilnosti, (formalne in neformalne) postopke v zvezi z nadlegovanjem, notranje in zunanje pritožbe, opravlja notranje revizije, obdeluje zdravstvene podatke svojih uslužbencev, izvaja preiskave, ki jih opravlja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725 in preiskave v zvezi z notranjo (informacijsko-tehnološko) varnostjo.

(6)

ECDC obdeluje več kategorij osebnih podatkov, vključno z zanesljivimi podatki („objektivnimi“ podatki, kot so identifikacijski podatki, kontaktni podatki, strokovni podatki, upravni podatki, podatki, ki so bili prejeti iz posebnih virov, elektronski komunikacijski in prometni podatki) in/ali nezanesljivimi podatki („subjektivnimi“ podatki, povezanimi s primerom, kot so utemeljitev, vedenjski podatki, ocene, podatki o učinkovitosti in vodenju ter podatki, povezani s predmetom urejanja postopka ali dejavnosti).

(7)

ECDC, ki ga zastopa direktor, ima vlogo upravljavca podatkov ne glede na nadaljnje prenose vloge upravljavca znotraj centra ECDC, da se odrazijo operativne pristojnosti za posebne postopke obdelave osebnih podatkov.

(8)

Osebni podatki so varno shranjeni v elektronskem okolju ali na papirju, kar preprečuje nezakonit dostop ali prenos podatkov osebam, ki nimajo potrebe po seznanitvi z njimi. Osebni podatki, ki se obdelujejo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno in primerno za namene, za katere se podatki obdelujejo, za obdobje, določeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu osebnih podatkov ali evidencah centra ECDC.

(9)

Notranja pravila bi se morala uporabljati za vse postopke obdelave, ki jih center ECDC izvaja pri opravljanju upravnih preiskav, disciplinskih postopkov, predhodnih dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se prijavijo uradu OLAF, postopkov za prijavljanje nepravilnosti, (formalnih in neformalnih) postopkov za primere nadlegovanja, obdelovanja notranjih in zunanjih pritožb, notranjih revizij, preiskav, ki jih izvaja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, preiskav v zvezi z (informacijsko-tehnološko) varnostjo, ki se izvajajo interno ali s sodelovanjem zunanjih strani (npr. CERT-EU), ter v zvezi z upravljanjem osebnih spisov uslužbencev.

(10)

Uporabljati bi se morala za postopke obdelave, izvedene pred začetkom zgoraj navedenih postopkov, med temi postopki in med spremljanjem nadaljnjih ukrepov v zvezi z izidom teh postopkov. Vključevati bi morala tudi pomoč in sodelovanje, ki ju ECDC zagotavlja nacionalnim organom in mednarodnim organizacijam zunaj svojih upravnih preiskav.

(11)

Kadar se uporabljajo ta notranja pravila, mora ECDC utemeljiti, zakaj so omejitve nujno potrebne in sorazmerne v demokratični družbi, ter spoštovati bistvo temeljnih pravic in svoboščin.

(12)

V tem okviru mora ECDC med zgoraj navedenimi postopki čim bolj spoštovati temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pravico do zagotavljanja informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa, omejitve obdelave, pravico do obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali do zaupnosti obveščanja, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725.

(13)

Vendar mora ECDC morda omejiti informacije posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in druge pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da zaščiti zlasti lastne preiskave, preiskave in postopke drugih javnih organov ter pravice drugih oseb, ki so povezane s preiskavami ali drugimi postopki.

(14)

ECDC lahko tako informacije omeji z namenom zaščite preiskave ter temeljnih pravic in svoboščin drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(15)

ECDC bi moral redno spremljati, ali se uporabljajo pogoji, ki upravičujejo omejitev, in odpraviti omejitev, če se ne uporabljajo več.

(16)

Upravljavec bi moral pooblaščeno osebo za varstvo podatkov obveščati ob odlogu in med revizijami

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum v obliki izmenjave pisem) je začel veljati 19. julija 2019.

(2)

Sporazum v obliki izmenjave pisem je bil sklenjen brez prejudiciranja stališč Evropske unije o statusu Zahodne Sahare in Kraljevine Maroko o tej regiji.

(3)

S Sporazumom v obliki izmenjave pisem so proizvodi s poreklom iz Zahodne Sahare, ki so predmet nadzora carinskih organov Kraljevine Maroko, upravičeni do enakih trgovinskih preferencialov kot so tisti, ki jih je Evropska unija odobrila za proizvode, zajete v Evro-mediteranskemu pridružitvenem sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni sporazum).

(4)

Evropska unija in Kraljevina Maroko sta se v partnerskem duhu in da bi lahko ocenili učinek Sporazuma v obliki izmenjave pisem, zlasti na trajnostni razvoj, predvsem glede prednosti za zadevno prebivalstvo in izkoriščanje naravnih virov na zadevnih ozemljih, dogovorili, da vsaj enkrat na leto izmenjata informacije v okviru Pridružitvenega odbora.

(5)

Podrobna pravila za izvedbo te ocene sprejme Pridružitveni odbor –