27.3.2020

Uradni list Evropske unije

L 94/14

SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/450

z dne 22. januarja 2020

o shemi pomoči SA.29150 – 2010/C (ex 2010/NN), ki jo je Nemčija izvajala za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah (Sanierungsklausel)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 254)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo pripombe v skladu z navedeno določbo (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Komisija je z dopisoma z dne 5. avgusta 2009 in 30. septembra 2009 Nemčijo zaprosila za informacije o členu 8c zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz, v nadaljnjem besedilu: KStG). Nemški organi so na ti prošnji odgovorili z dopisoma z dne 20. avgusta 2009 in 5. novembra 2009. Komisija je s sklepom z dne 24. februarja 2010 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) začela formalni postopek preiskave iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s členom 8c(1a) KStG (Sanierungsklausel).

(2)	Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je Nemčijo in zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb.

(3)	Nemški organi so pripombe predložili z dopisom z dne 9. aprila 2010.

(4)	Dva sestanka z nemškimi organi sta potekala 9. aprila 2010 in 3. junija 2010 v Bruslju. Nemški organi so 2. julija 2010 predložili dodatne informacije. Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani.

(5)

Komisija je 26. januarja 2011 sprejela Sklep 2011/527/EU (3) (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2011), v katerem je menila, da člen 8c(1a) KStG (Sanierungsklausel) pomeni državno pomoč, ki jo je Nemčija nezakonito izvajala in s tem kršila člen 108(3) PDEU. Komisija je ugotovila tudi, da je pomoč, dodeljena na podlagi člena 8c(1a) KStG, nezdružljiva z notranjim trgom, zlasti kolikor je ni mogoče šteti za združljivo na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, kot ga razlaga začasni okvir (4) (5)„ in odredila vračilo nezdružljive pomoči.

(6)	Nemčija in tretje strani so po sprejetju sklepa iz leta 2011 vložile tožbe za razglasitev ničnosti sklepa iz leta 2011 (6). Splošno sodišče je 4. februarja 2016 zavrnilo trditve tožečih strank in potrdilo sklep iz leta 2011 (7).

(7)

Nemčija in dva morebitna upravičenca (Heitkamp BauHolding GmbH in GFKL Financial Services AG) so se pritožili na sodbe Splošnega sodišča. Sodišče je 28. junija 2018 sodbe Splošnega sodišča in sklep iz leta 2011 razglasilo za nične (8). Ugotovilo je, da je Komisija pri analizi selektivnosti storila napako, ker je za referenčni okvir štela samo pravilo, ki prepoveduje prenos davčnih izgub v primeru spremembe delniške strukture družbe (člen 8c(1) KStG), in iz njega izključila splošno pravilo o prenosu davčnih izgub.

2. PODROBEN OPIS UKREPA/POMOČI

2.1 Ozadje

(8)

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v Nemčiji temelji predvsem na zakonu o davku od dohodkov (Einkommensteuergesetz, v nadaljnjem besedilu: EStG) in zakonu KStG. Člen 10d(2) EStG predvideva možnost prenosa izgub, nastalih v davčnem letu, kar pomeni, da se lahko obdavčljivi dohodek v skladu z načelom plačilne sposobnosti v prihodnjih davčnih letih zmanjša in se pri davčni osnovi upoštevajo izgube v višini do največ 1 milijon EUR na leto. V skladu s členom 8(1) KStG ta možnost prenosa izgub velja tudi za subjekte, zavezane plačevanju davka od dohodkov pravnih oseb.

(9)	Po navedbah nemških organov je zagotovitev take možnosti prenosa izgub privedla tudi do kupovanja slamnatih podjetij, ki so že zdavnaj prenehala opravljati gospodarske dejavnosti, vendar so ohranila izgube, ki so se prenašale naprej.

(10)

Nemški parlament se je na kupovanje slamnatih podjetij odzval tako, da je leta 1997 omejil možnost prenosa izgub z uvedbo predpisa o kupovanju slamnatih podjetij (Mantelkaufregelung) v členu 8(4) KStG. Ta predpis je omejil prenos izgub na tiste gospodarske subjekte, ki so bili pravno in ekonomsko enaki subjektu, ki je zabeležil izgube. Predpis ni vseboval opredelitve pojma „ekonomsko enak“, temeljil pa je na enem negativnem in dveh pozitivnih elementih:

—	gospodarski subjekt ni ekonomsko enak, če se prenese več kot polovica njegovih delnic in če subjekt nato nadaljuje svojo gospodarsko dejavnost ali jo začne znova s pretežno novimi sredstvi,

—	nasprotno, gospodarski subjekt je ekonomsko enak, če je priliv novih sredstev namenjen izključno prestrukturiranju subjekta, ki ustvarja izgubo, in če se dejavnost, ki je povzročila prenos izgub, ki se niso odštele, na primerljiv način nadaljuje še naslednjih 5 let,

—	gospodarski subjekt je ekonomsko enak tudi, če prevzemni subjekt, namesto da bi priskrbel nova sredstva, krije izgube subjekta, ki jih je ta ustvaril.

(11)	Zadnja primera sta bila po navadi imenovana Sanierungsklausel (določba, ki dovoljuje prestrukturiranje podjetij v težavah).

(12)	Člen 8(4) KStG je bil 1. januarja 2008 razveljavljen z zakonom o reformi obdavčitve podjetij iz leta 2008 (Unternehmensteuerreformgesetz 2008) (9).

(13)

S tem zakonom je bil uveden novi člen 8c(1) KStG, ki je možnost prenosa izgub v primeru sprememb poslovnega deleža gospodarskega subjekta omejil bolj, kot je bila prej omejena s členom 8(4) KStG. V skladu z novim predpisom:

—	neizrabljene izgube v celoti zapadejo, če se več kot 50 % delniškega kapitala ali članskih, lastniških ali volilnih pravic prenese na prevzemnika;

—	če se v petletnem obdobju prenese več kot 25 %, vendar ne več kot 50 % delniškega kapitala ali članskih, lastniških ali volilnih pravic, neizrabljene izgube zapadejo sorazmerno.

(14)	Novi predpis na začetku ni določal izjem za podjetja, v katerih se izvajajo znatne spremembe lastništva in so hkrati v postopku prestrukturiranja.

(15)

V skladu z obrazložitvenim memorandumom, ki ga je nemški parlament sprejel skupaj z zakonom Unternehmenssteuerreformgesetz 2008, je bil namen nadomestitve člena 8(4) KStG z novim členom 8c(1) KStG poenostaviti pravila (iz obrazložitvenega memoranduma je razvidno, da je praktična uporaba člena 8(4) KStG sprožila veliko težkih pravnih vprašanj) in izboljšati ciljno usmerjanje ukrepa za preprečevanje zlorab (10). Nemški parlament se je zavedal, da zaradi reforme prenos izgub v primeru prestrukturiranja podjetja v težavah, ki vključuje spremembo lastništva, ne bi bil več mogoč. Menil je, da je to sprejemljivo, saj so lahko davčni organi v takem primeru na podlagi lastniškega kapitala odpisali davčne dolgove tudi brez izrecne določbe v KStG (11).

2.2 Ukrep

(16)

Člen 8c KStG je bil junija 2009 spremenjen z vstavitvijo nove določbe (člena 8c(1a) KStG) v zvezi z ohranitvijo prenosa izgub v primeru prevzema podjetij v težavah zaradi njihovega prestrukturiranja. Ta sprememba je bila del zakona o razbremenitvi državljanov – zdravstveno zavarovanje (Bürgerentlastungsgesetz Krankenversicherung) (12). Nova določba je na splošno prav tako imenovana Sanierungsklausel (ali nova (neue) Sanierungsklausel, da se loči od svoje predhodne določbe iz člena 8(4) KStG).

(17)

V skladu s členom 8c(1a) KStG lahko gospodarski subjekt prenese izgube kljub spremembam v lastništvu njegovih delnic, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 8c(1) KStG, če so izpolnjene naslednje zahteve:

—	prevzem je namenjen prestrukturiranju (Sanierung) gospodarskega subjekta (13);

—	družba je ob prevzemu nelikvidna ali prezadolžena ali pa ob prevzemu obstaja tveganje, da bo postala nelikvidna ali prezadolžena (14);

—

bistvene poslovne strukture družbe se ohranijo z naslednjimi ukrepi:

—	gospodarski subjekt spoštuje dogovor med upravo in svetom delavcev (Betriebsvereinbarung) glede ohranitve delovnih mest ali

—	v petih letih po prevzemu se ohrani 80 % delovnih mest (v smislu skupnega zneska plačil) ali

—

zagotovi se priliv znatnih poslovnih sredstev („ wesentliches Betriebsvermögen “) ali odpis dolgov, ki imajo v dvanajstih mesecih še vedno ekonomsko vrednost; poslovna sredstva veljajo za znatna, če predstavljajo vsaj 25 % sredstev v predhodnem poslovnem letu; morebitni prenosi nazaj na prevzemni subjekt, opravljeni v prvih treh letih, se odštejejo;

—	družba v petih letih po prevzemu ne spremeni sektorja dejavnosti;

—	družba ob prevzemu ne preneha poslovati.

(18)	Člen 8c(1a) KStG je začel veljati 10. julija 2009 in se je uporabljal z veljavnostjo za nazaj, in sicer od 1. januarja 2008.

(19)

Člen 8c(1a) KStG je bil na začetku uveden kot začasni ukrep, ki se je uporabljal od 31. decembra 2009. Vendar je nemški parlament 22. decembra 2009 kot del zakona o pospeševanju rasti z dne 22. decembra 2009 (Wachstumsbeschleunigungsgesetz) sprejel določbo, s katero je bila ustrezna samoderogacijska klavzula črtana iz KStG (15).

(20)

Opozoriti je treba, da je mogoče izgube, prenesene naprej, pokriti samo z dobičkom družbe, ki je v postopku prestrukturiranja. Prevzemna družba ne more kriti izgub z lastnim dobičkom. To velja tudi, če prevzemna družba konsolidira svoje davčne obveznosti na ravni skupine, saj točka (1) prvega stavka člena 15 KStG prepoveduje prenos izgube, če je subjekt (Organgesellschaft) del konsolidiranega subjekta (Organschaft) (16). Vendar pa nemška zakonodaja o obdavčenju pravnih oseb določa, da take izgube ne zapadejo, temveč se le „zamrznejo“ na ravni subjekta (Organgesellschaft) in jih je mogoče uporabiti, ko družba ni več konsolidirana. Prenos takih „zamrznjenih“ izgub ni časovno omejen.

(21)

Prevzemna družba ima posredne koristi od člena 8c(1a) KStG, saj se davčno breme prestrukturiranega subjekta po uspešno zaključenem postopku prestrukturiranja v skladu z navedeno določbo zmanjša. Poleg tega lahko prevzemna družba vse svoje dejavnosti ali njihov del vključi v prevzeto družbo in tako uporabi prenesene izgube.

3. SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA

(22)	Komisija je z dopisom z dne 24. februarja 2010 nemške organe obvestila, da se je v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom, dodeljenim na podlagi člena 8c(1a) KStG, odločila začeti postopek iz člena 108(2) PDEU.

(23)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da člen 8c(1a) KStG razlikuje med finančno trdnimi družbami, ki ustvarjajo izgube, in družbami, ki so (potencialno) nelikvidne ali prezadolžene, pri čemer koristi samo slednjim. Predhodno je menila, da je ukrep selektiven in pomeni državno pomoč, ker se je zdelo, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz člena 107(1) PDEU. Nazadnje je izrazila dvome o skladnosti ukrepa s členom 107(3)(b) PDEU, kot ga razlaga začasni ovir, in členom 107(3)(c), kot so ga razlagale (takrat veljavne) smernice za reševanje in prestrukturiranje (17) ter (takrat veljavne) smernice o regionalni pomoči (18).

(24)

Po začetku formalnega postopka preiskave je nemško zvezno ministrstvo za finance davčnim organom, odgovornim za pobiranje davkov, naročilo, naj prenehajo uporabljati člen 8c(1a) KStG, dokler Komisija ne sprejme končne odločitve v zvezi s tem primerom, in zadevne subjekte obvestijo, da bodo morali v primeru negativne končne odločitve Komisije državno pomoč vrniti (19).

4. PRIPOMBE NEMŠKIH ORGANOV

(25)

Nemški organi menijo, da člen 8c(1a) KStG ne pomeni državne pomoči iz treh razlogov:

—	je v skladu z načelom zasebnega upnika (glej oddelek 4.1),

—	ni selektiven (glej oddelek 4.2),

—	upravičen je z naravo in logiko nemškega davčnega sistema (glej oddelek 4.3).

(26)	Nemški organi nadalje trdijo, da nova Sanierungsklausel iz člena 8c(1a) KStG v bistvu ustreza stari Sanierungsklausel iz člena 8(4) KStG, ki je Komisija ni nikoli kritizirala (glej oddelek 4.4), in da imajo številne druge države članice vzpostavljena podobna davčna pravila (glej oddelek 4.5).

4.1 Skladnost z načelom zasebnega upnika

(27)

Nemški organi so v dopisu z dne 2. julija 2010 trdili, da je mogoče v zvezi z davčnimi terjatvami ali terjatvami iz naslova dajatev, podobnih davkom, uveljavljati načelo zasebnega upnika (20). Nadalje menijo, da je odnos nemške države do njenih davkoplačevalcev primerljiv z odnosom med zasebnim upnikom in dolžnikom, ki ju povezuje dolgoročna pogodba (Dauerschuldverhältnis), na primer najemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. Po mnenju nemških organov bi se zasebni upnik, vključen v tako dolgoročno pogodbo, odrekel delu prihodnjih terjatev, če bi s tem omogočil, da bi dolžnika prevzelo drugo podjetje, s čimer bi se zagotovilo nadaljevanje dolgoročne pogodbe.

4.2 Neobstoj selektivnosti

(28)	Nemški organi menijo, da je člen 8c(1a) KStG splošen ukrep, saj ni omejen na noben sektor, velikost podjetij ali regijo. Poudarjajo, da se lahko vsako podjetje znajde v finančnih težavah, za katere ni odgovorno, in tako postane upravičeno do uporabe pravila.

(29)

Nemške oblasti ugotavljajo, da je Komisija v obvestilu o neposredni obdavčitvi ustvarjenega dohodka iz leta 1998 menila, da davčni ukrepi, ki so izključno tehnični, na primer pravila o prenosu izgub, niso selektivni, „če se brez razlik uporabljajo za vsa podjetja in za proizvodnjo vsega blaga“, in da „dejstvo, da imajo nekatera podjetja ali nekateri sektorji večje ugodnosti kot druga zaradi teh davčnih ukrepov, ne pomeni nujno, da so zajeti v pravila o konkurenci, ki urejajo državno pomoč“ (21).

(30)

Nemški organi menijo, da so te ugotovitve posebej pomembne za ugodno davčno obravnavo raziskav in razvoja, pa tudi varstva okolja, usposabljanja in zaposlovanja. Po mnenju nemških organov davčna pravila, ki koristijo podjetjem, ki se posebej trudijo na teh področjih, niso selektivna, ker veljajo za vsa podjetja, tudi če dejansko bolj koristijo podjetjem, ki delujejo v določenih sektorjih. Menijo, da bi morala enaka utemeljitev veljati tudi za davčna pravila, ki koristijo podjetjem v težavah, prevzetih z namenom prestrukturiranja.

(31)

Nemški organi trdijo, da sta se Sodišče in Splošno sodišče strinjala, da lahko ukrep, ki koristi izključno podjetjem v težavah, načeloma predstavlja splošen ukrep, ki ni selektiven. V zvezi s tem najprej navajajo sodbo v zadevi DM Transport (22), v kateri je Sodišče v zvezi z belgijskimi plačilnimi olajšavami za podjetja v težavah navedlo, da:

„Francoska vlada trdi, da plačilne olajšave v zvezi s prispevki za socialno varnost ne predstavljajo državne pomoči, če se v popolnoma enakih okoliščinah odobrijo vsakemu podjetju, ki je v finančnih težavah. Zdi se, da to velja za režim, vzpostavljen z belgijsko zakonodajo. Vendar Komisija trdi, da ima belgijski urad za socialno varnost ONSS diskrecijsko pravico glede odobritve plačilnih olajšav.

Iz besedila člena 92(1) Pogodbe je razvidno, da splošni ukrepi, ki ne koristijo samo posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, niso predmet navedene določbe. Nasprotno v primeru, ko ima organ, pristojen za odobritev finančne pomoči, toliko svobode, da lahko izbira upravičence ali pogoje za dodelitev finančne pomoči, taka pomoč ne more veljati za splošno (v zvezi s tem glej zadevo C-241/94, Francija proti Komisiji, Recueil 1996, str. I-4551, točki 23 in 24).

Nacionalno sodišče je tisto, ki mora v glavnem postopku odločiti, ali je pravica ONSS do odobritve plačilnih olajšav diskrecijska ali ne, in če ni, ugotoviti, ali so plačilne olajšave, ki jih odobri ONSS, splošne narave ali dajejo prednost določenim podjetjem.“

(32)

Poleg tega nemški organi navajajo sodbo v zadevi HAMSA (23), v kateri so španski organi trdili, da ukrep ni selektiven, ker velja za vsa podjetja v težavah. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem menilo, da:

„V tem primeru utemeljitve, na katero se sklicujeta tožeča stranka in Kraljevina Španija, da je španski zakon z dne 26. julija 1922, ki se nanaša na odlog plačil, splošen postopek, ki velja za vsa podjetja v težavah, ni mogoče sprejeti. Čeprav je res, da se zakon ne more selektivno uporabljati v prid določenih kategorij podjetij ali sektorjev dejavnosti, je treba upoštevati, da odpisi dolgov, ki jih kritizira Komisija, ne izhajajo samodejno iz uporabe zakona, temveč iz prostih preudarkov zadevnih javnih organov. Poleg tega na podlagi ustaljene sodne prakse velja, da ko ima organ, pristojen za odobritev finančne pomoči, toliko svobode, da lahko izbira upravičence ali pogoje za dodelitev finančne pomoči, taka pomoč ne more veljati za splošno (sodba z dne 29. junija 1999 v zadevi C-256/97, DM Transport, Recueil 1999, str. I-3913, točka 27).“

(33)

Nemški organi trdijo, da člen 8c(1a) KStG v nasprotju z ukrepi, obravnavanimi v zadevah DM Transport in HAMSA, ne predvideva diskrecijskih odločitev javnih organov, temveč da njegova uporaba samodejno izhaja iz zakona. Zato je po njihovem mnenju mogoče uporabiti argument a contrario in trditi, da člen 8c(1a) KStG ni selektiven.

(34)

Nemški organi menijo tudi, da je člen 8c(1a) KStG del zbirke pravil, ki sestavljajo nemško insolvenčno pravo. Upravičenost podjetja temelji predvsem na pojmih nelikvidnosti, tveganja nelikvidnosti in prezadolženosti, ki so opredeljeni v predpisu Insolvenzordnung in na podlagi katerih je podjetje upravičeno do začetka postopkov v primeru insolventnosti.

(35)	Glede vprašanja selektivnosti nemški organi ugotavljajo, da iz mnenja Komisije izhaja, da vsako znižanje davkov predstavlja državno pomoč, tudi če se uporablja na splošno, in menijo, da tako stališče ni v skladu s PDEU.

4.3 Upravičenost zaradi narave ali splošne strukture davčnega sistema

(36)

Nemški organi menijo, da izjemo, uvedeno s členom 8c(1a) KStG, upravičujeta narava in splošna struktura nemškega sistema obdavčevanja gospodarskih subjektov. Trdijo, da obstaja objektivna razlika med podjetji v težavah, ki jih je treba prestrukturirati, in drugimi podjetji ter da ta objektivna razlika upravičuje različno obravnavo podjetij v težavah, prevzetih zaradi prestrukturiranja. Nemški organi utemeljujejo svoj argument s tremi premisleki.

(37)

Prvič, trdijo, da medtem ko lahko finančno trdna podjetja izbirajo, ali bodo poiskala financiranje na trgih kapitala ali našla drugo podjetje, ki jih bo morda želelo prevzeti, imajo podjetja v težavah na voljo samo slednjo možnost, tj. poiskati prevzemnika, saj ne bodo mogla zbrati dolžniškega kapitala na trgih kapitala ali pridobiti bančnega posojila. Podjetja v težavah bodo zato sistematično izgubila možnost prenosa svojih izgub, medtem ko lahko stabilna podjetja vedno izbirajo med dolžniškim financiranjem in iskanjem kupca.

(38)

Drugič, nemški organi trdijo, da ratio legis člena 8c(1) KStG, tj. preprečevanje kupovanja slamnatih podjetij z nakopičenimi izgubami, ne zahteva izključitve prenosa izgub v primerih, ko je namen prevzema prestrukturiranje in ne le davčna optimizacija. Brez omejitve člena 8c(1a) KStG na prevzeme podjetij v finančnih težavah z namenom prestrukturiranja, tj. če bi bili vključeni tudi drugi prevzemi, smisla (ratio legis) člena ne bi bilo mogoče več doseči.

(39)

Tretjič, trdijo, da je namen člena 8c(1) KStG zagotoviti, da prodajna cena deležev v podjetjih temelji izključno na ekonomski vrednosti podjetja, ki ne vključuje vrednosti nakopičenih izgub za davčno optimizacijo. V primeru prevzema podjetja v težavah zaradi prestrukturiranja pa morebitna vrednost nakopičenih izgub po mnenju nemških organov nima posebnega pomena. Da bi to dokazali, poudarjajo, da računovodje v računovodskih izkazih subjekta s konsolidirano davčno osnovo morebitnim prenesenim izgubam podjetja v težavah ne pripisujejo nikakršne vrednosti.

(40)	Nemški organi zaradi teh treh kumulativnih razlogov menijo, da člen 8c(1a) KStG, tudi če bi bil prima facie selektiven, vsekakor upravičujeta narava in splošna struktura sistema obdavčevanja gospodarskih subjektov v Nemčiji.

4.4 Povezava med novo in staro Sanierungsklausel

(41)	Nemški organi ugotavljajo, da je člen 8c KStG 1. januarja 2008 nadomestil podobno pravilo, namreč člen 8(4) KStG. Opozarjajo, da imata obe pravili isti cilj, tj. preprečiti kupovanje slamnatih podjetij z nakopičenimi izgubami.

(42)	Nemški organi ugotavljajo, da Komisija ni nikoli navedla nobenih morebitnih težav v zvezi s členom 8(4) KStG in da se zato zdi, da to pravilo ni predstavljalo državne pomoči.

(43)	Zato menijo, da je mnenje Komisije v zvezi s to zadevo neskladno.

4.5 Podobna pravila v drugih davčnih sistemih

(44)

Nemški organi so navedli, da imajo številne druge države članice vzpostavljena pravila, primerljiva s členom 8c(1a) KStG. V zvezi s tem navajajo Avstrijo, Belgijo, Finsko, Italijo, Luksemburg in Nizozemsko. Ugotavljajo, da Komisija v zvezi s temi državami članicami ni ukrepala na podlagi svojih pristojnosti glede pravil državne pomoči, čeprav so si sistemi zelo podobni.

(45)

Nemški organi v odgovor na uvodno izjavo 34 sklepa o začetku postopka, v katerem je pojasnjeno, kako je Komisija ukrepala glede francoskega sistema, poudarjajo tudi, da se nemški sistem razlikuje od francoskega, ki je bil omejen na nekatere gospodarske sektorje in je vključeval popolno oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb.

5. RAZVOJ DOGODKOV PO SPREJETJU SKLEPA IZ LETA 2011 IN PO RAZGLASITVI NJEGOVE NIČNOSTI

(46)	Nemčija je po sprejetju sklepa iz leta 2011 začasno prekinila uporabo ukrepa do sprejetja pravnomočne sodbe Splošnega sodišča ali Sodišča (24).

(47)

Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht) je 29. marca 2017 menilo, da je sorazmerna zapadlost izgub v primeru prenosa 25 %–50 % delniškega kapitala ali članskih, lastniških ali volilnih pravic na podlagi člena 8c(1) KStG neustavna, in od nemškega parlamenta zahtevalo, naj do 31. decembra 2018 spremeni določbo (25). Nemški parlament je nato odstranil (z učinkom za nazaj od 21. decembra 2007) določbo o sorazmerni zapadlosti izgub v primeru prenosa 25 %–50 % delniškega kapitala ali članskih, lastniških ali volilnih pravic in ohranil samo določbo o popolni zapadlosti izgub v primeru prenosa več kot 50 % takega kapitala ali pravic na drug subjekt (26).

(48)	Po tem, ko je Sodišče sklep iz leta 2011 razglasilo za ničen, je Nemčija 11. decembra 2018 tudi ponovno uvedla Sanierungsklausel (člen 8c(1a)) v KStG (z učinkom za nazaj od leta 2008) (27).

6. OCENA UKREPA

(49)

V skladu s členom 107(1) PDEU „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(50)

Da bi se ukrep štel za pomoč v smislu te določbe, morajo biti torej izpolnjeni naslednji pogoji: (i) ukrep mora biti mogoče pripisati državi in se mora financirati iz državnih sredstev; (ii) podjetju mora dodeliti prednost; (iii) navedena prednost mora biti selektivna ter (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in mora vplivati na trgovino med državami članicami.

(51)	Za opredelitev ukrepa kot državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU morajo biti izpolnjeni vsi štirje pogoji, saj so ti kumulativni. Komisija bo najprej preučila pogoj v zvezi z dodelitvijo selektivne prednosti.

(52)	Za oceno obstoja prednosti je treba finančno stanje podjetja po ukrepu načeloma primerjati z njegovim finančnim stanjem, kakršno bi bilo, če ukrep ne bi bil sprejet (28).

(53)

V zvezi z davčnimi ukrepi je treba za dokazovanje morebitne davčne ugodnosti zlasti oceniti, ali davčna obravnava, dodeljena subjektu, temu zagotavlja prednost v primerjavi z običajno ali „normalno“ davčno ureditvijo (29). Ocena prednosti je zato tesno povezana z oceno merila selektivnosti (pri kateri se oceni tudi obstoj odstopanja davčne obravnave v primerjavi s splošnimi davčnimi pravili).

(54)

V skladu z ustaljeno sodno prakso (30) se materialna selektivnost davčnega ukrepa oceni v treh korakih. Najprej je treba opredeliti in preučiti skupno ali „običajno“ ureditev („referenčni sistem“), ki se uporablja v zadevni državi članici. Nato je treba glede na to skupno ali „običajno“ davčno ureditev oceniti in ugotoviti, ali je morebitna prednost, dodeljena z zadevnim davčnim ukrepom, selektivna. To je treba storiti tako, da se dokaže, da ta ukrep odstopa od navedene skupne ureditve, ker uvaja razlikovanje med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj navedene ureditve v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Če tako odstopanje obstaja, je treba v tretjem koraku preučiti, ali izhaja iz narave ali splošne strukture davčnega sistema, katerega del je ukrep, ter ali ga narava ali logika tega sistema tudi upravičuje. V tem okviru mora država članica dokazati, da različna davčna obravnava izhaja neposredno iz osnovnih ali vodilnih načel njenega davčnega sistema.

(55)

V tem primeru iz sodb Sodišča (31) izhaja, da so pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se v Nemčiji na splošno uporabljajo za vsa podjetja, referenčni sistem in da vključujejo splošno pravilo o prenosu izgub na podlagi člena 8(1) KStG. Cilj teh pravil je obdavčitev dobička pravnih oseb za zagotavljanje proračunskih prihodkov v skladu z načelom plačilne sposobnosti.

(56)	Člen 8(1) KStG (s sklicevanjem na člen 10d EStG) določa, da lahko subjekti, zavezani plačevanju davka od dohodkov pravnih oseb, za davčne namene prenesejo izgube, nastale v davčnem letu, v prihodnja davčna leta (prenesejo lahko največ 1 milijon EUR izgub na leto).

(57)

Sodišče je v točki 102 sodbe v zadevi Andres (32) menilo, da pravilo, ki ureja zapadlost izgub, pomeni izjemo od pravila prenosa izgub, in da bi morala preučitev celotne vsebine navedenih določb omogočati ugotovitev, da klavzula o prenosu izgub v primeru prestrukturiranja povzroči opredelitev položaja, ki spada v okvir splošnega pravila prenosa izgub.

(58)

Zato v posebnih okoliščinah primera ni treba ugotavljati, ali so pravila o preprečevanju zlorab del referenčnega sistema, saj se vsekakor zdi, da iz analize Sodišča izhaja, da klavzula o prenosu davčnih izgub v primeru prestrukturiranja ni v nasprotju s ciljem teh pravil (33) in ne odstopa od njih (34).

(59)

Za oceno, ali Sanierungsklausel iz člena 8c(1a) KStG pomeni selektivno prednost, mora Komisija ugotoviti, ali zadevni davčni ukrep odstopa od navedenega običajnega sistema, tako da razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki so z vidika ciljev običajnega davčnega sistema v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.

(60)	Ker člen 8c(1a) KStG družbam, ki so nelikvidne ali prezadolžene (ali pri njih obstaja tveganje, da bodo postale nelikvidne ali prezadolžene) in v postopku prestrukturiranja, omogoča prenos izgub, ukrep ne odstopa od splošnega pravila prenosa izgub iz člena 8(1) KStG.

(61)	Na podlagi tega Komisija ugotavlja, da člen 8c(1a) KStG gospodarskim subjektom, za katere se uporablja, ne zagotavlja selektivne prednosti.

(62)

Glede na navedeno ugotovitev ni treba preučiti nadaljnjih trditev nemških organov glede odsotnosti selektivne prednosti. Prav tako ni treba oceniti drugih pogojev za opredelitev ukrepa kot državne pomoči, saj se lahko ukrep šteje za državno pomoč le, če so izpolnjeni vsi štirje kumulativni pogoji iz člena 107(1) PDEU.

7. SKLEPNA UGOTOVITEV

(63)	Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da člen 8c(1a) KStG (Sanierungsklausel) ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah na podlagi člena 8c(1a) KStG (Sanierungsklausel) ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 22. januarja 2020

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Izvršna podpredsednica

(1) UL C 90, 8.4.2010, str. 8.

(2) UL C 90, 8.4.2010, str. 8.

(3) Sklep Komisije 2011/527/EU z dne 26. januarja 2011 o državni pomoči C 7/10 (ex CP 250/09 in NN 5/10), ki jo izvaja Nemčija – Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah („Sanierungsklausel“) (UL L 235, 10.9.2011, str. 26).

(4) Sporočilo Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 83, 7.4.2009, str. 1).

(5) V skladu z začasnim okvirom se pomoč šteje za združljivo, če ne presega 500 000 EUR, če upravičenec 1. julija 2008 ni bil podjetje v težavah in če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, določeni v točki 4.2.2 začasnega okvira.

(6) Vloženih je bilo 16 tožb za razglasitev ničnosti, in sicer je eno vložila Nemčija (T-205/11), 15 pa morebitni upravičenci. Prekinjeni so bili vsi postopki, razen v zadevah T-287/11 in T-620/11.

(7) Sodba Splošnega sodišča z dne 4. februarja 2016 v zadevi Heitkamp BauHolding proti Komisiji, T-287/11, ECLI:EU:T:2016:60; sodba Splošnega sodišča z dne 4. februarja 2016 v zadevi GFKL Financial Services proti Komisiji, T-620/11, ECLI:EU:T:2016:59.

(8) Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Andres (faillite Heitkamp BauHolding) proti Komisiji, C-203/16 P, ECLI:EU:C:2018:505; sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-208/16 P, ECLI:EU:C:2018:506; sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-209/16 P, ECLI:EU:C:2018:507; sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Lowell Financial Services proti Komisiji, C-219/16 P, ECLI:EU:C:2018:508.

(9) Unternehmensteuerreformgesetz 2008, 14. avgust 2007, zvezni uradni list (Bundesgesetzblatt (v nadaljnjem besedilu: BGBl)) 2007, del I, št. 40, str. 1912.

(10) Serija tiskovin nemškega parlamenta (Bundestagsdrucksache) 16/4841, str. 74.

(11) Bundestagsdrucksache 16/4841, str. 76, ki se nanaša na okrožnico zveznega ministrstva za finance z dne 27. marca 2003 (uradni list o davčnih informacijah (Bundessteuerblatt) (v nadaljnjem besedilu: BStBl.) 2003, del I, str. 240).

(12) Gesetz zur verbesserten steuerlichen Berücksichtigung von Vorsorgeaufwendungen (Bürgerentlastungsgesetz Krankenversicherung), 16. junij 2009, BGBl. 2009, del I, št. 43, str. 1959.

(13) Namen Sanierung je reorganizacija družbe. Reorganizacija je ukrep, namenjen preprečevanju ali odpravljanju nelikvidnosti (Zahlungsunfähigkeit) ali prezadolženosti (Überschuldung). V skladu s tem so upravičene le družbe, ki so ali bodo ob spremembi poslovnega deleža postale nelikvidne ali prezadolžene.

(14) Izrazi „nelikvidnost“, „tveganje nelikvidnosti“ in „prezadolženost“ so opredeljeni v nemški zakonodaji o plačilni nesposobnosti (Insolvenzordnung (v nadaljnjem besedilu: InsO), 5. oktober 1994, BGBl. 1994, del I, št. 70, str. 2866): „nelikvidnost“ (člen 17 InsO): pomeni, da dolžnik ne more izpolniti dospelih plačilnih obveznosti in jih je prenehal plačevati. „Tveganje nelikvidnosti“ (člen 18 InsO): pomeni, da dolžnik prihodnjih plačilnih obveznosti verjetno ne bo mogel poravnati do datuma njihove zapadlosti. „Prezadolženost“ (člen 19 InsO): pomeni, da družba dolžnica s svojim premoženjem ne more pokriti svojih obstoječih obveznosti; „prezadolženost“ pa je izključena, če so napovedi pozitivne in kažejo, da bo podjetje še naprej obstajalo.

(15) Gesetz zur Beschleunigung des Wirtschaftswachstums (Wachstumsbeschleunigungsgesetz), 22. december 2009, BGBl. 2009, del I, št. 81, str. 3950, točka (3)(b) člena 2.

(16) Tako imenovane izgube na ravni podskupine (vororganschaftliche Verluste).

(17) Sporočilo Komisije – Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2).

(18) Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13).

(19) Okrožnica zveznega ministrstva za finance z dne 30. aprila 2010, naslovljena na deželne davčne organe, odgovorne za pobiranje davkov (BMF v. 30.4.2010 IV C 2-S 2745-a/08/10005:002), BStBl. 2010, del I, str. 488.

(20) Nemčija se sklicuje na sodbo Sodišča (drugi senat) z dne 14. septembra 2004 v zadevi Španija proti Komisiji, C-276/02, ECLI:EU:C:2004:521, točki 15 in 26, ter sodbo Sodišča (šesti senat) z dne 29. junija 1999 v zadevi DM Transport, C-256/97, ECLI:EU:C:1999:332, točki 22 in 25.

(21) Obvestilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 384, 10.12.1998, str. 3), točki 13 in 14.

(22) Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 29. junija 1999 v zadevi DM Transport, C-256/97, ECLI:EU:C:1999:332, točke 26 do 28.

(23) Sodba Sodišča prve stopnje (peti razširjeni senat) z dne 11. julija 2002, HAMSA proti Komisiji, T-152/99, ECLI:EU:T:2002:188, točka 157.

(24) Točka (2)(a) člena 4 (sprememba člena 34(7c) KStG) akta, ki prenaša direktivo o izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi ter spreminja zakone o obdavčevanju (Gesetz zur Umsetzung der Beitreibungsrichtlinie sowie zur Änderung steuerlicher Vorschriften), 7. december 2011, BGBl. 2011, del I, št. 64, str. 2592.

(25) Sodba zveznega ustavnega sodišča (Bundesverfassungsgericht) z dne 29. marca 2017, 2 BvL 6/11, https://www.bundesverfassungsgericht.de/e/ls20170329_2bvl000611.html.

(26) Točka (2) člena 6 (sprememba člena 8c(1) KStG) akta o preprečevanju primanjkljaja prometnih davkov na prodajo izdelkov prek interneta in nadaljnji spremembi zakonov o obdavčevanju (Gesetz zur Vermeidung von Umsatzsteuerausfällen beim Handel mit Waren im internet und zur Änderung weiterer steuerlicher Vorschriften), 11. december 2018, BGBl. 2018, del I, št. 45, str. 2338.

(27) Točka (6)(b) člena 6 (sprememba člena 34(6) KStG) akta Gesetz zur Vermeidung von Umsatzsteuerausfällen beim Handel mit Waren im internet und zur Änderung weiterer steuerlicher Vorschriften.

(28) Glej sodbo Sodišča z dne 2. julija 1974 v zadevi Italija proti Komisiji, C-173/73, ECLI:EU:C:1974:71, točka 17.

(29) Glej na primer sodbo Sodišča (drugi senat) z dne 15. decembra 2005 v zadevi Unicredito Italiano, C-148/04, ECLI:EU:C:2005:774, točke 50 do 52; sodbo Sodišča (tretji senat) z dne 8. decembra 2011 v zadevi France Télécom proti Komisiji, C-81/10 P, ECLI:EU:C:2011:811, točka 24.

(30) Glej na primer sodbo Sodišča (prvi senat) z dne 8. septembra 2011 v zadevi Paint Graphos in drugi, C-78/08 do C-80/08, ECLI:EU:C:2011:550, točki 49 in 71; sodbo Sodišča (veliki senat) z dne 21. decembra 2016 v zadevah Komisija proti World Duty Free Group ter Komisija proti Banco Santander in Santusa, C-20/15 P in C-21/15 P, ECLI:EU:C:2016:981, točki 57 in 58.

(31) Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Andres (faillite Heitkamp BauHolding) proti Komisiji, C-203/16 P, ECLI:EU:C:2018:505; sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-208/16 P, ECLI:EU:C:2018:506; sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-209/16 P, ECLI:EU:C:2018:507; sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018 v zadevi Lowell Financial Services proti Komisiji, C-219/16 P, ECLI:EU:C:2018:508.

(32) Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2018, Andres (faillite Heitkamp BauHolding) proti Komisiji, C-203/16 P, ECLI:EU:C:2018:505.

(33) Kar bi pomenilo, da družbam preprečuje, da bi s prenosom izgub slamnatih podjetij neupravičeno znižala svojo davčno osnovo.

(34) Poleg tega bi bilo mogoče trditi, da zahteva iz Sanierungsklausel, da je treba ohraniti bistvene poslovne strukture in dejavnosti družbe, izključuje zlorabo.

27.3.2020

Uradni list Evropske unije

L 94/23

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/451

z dne 26. marca 2020

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 1985)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/397 (5), in sicer po primerih afriške prašičje kuge pri prašičih v Romuniji in na Poljskem.

(2)	Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/397 je prišlo do novih pojavov afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih na Poljskem ter pri divjih prašičih na Madžarskem.

(3)

Marca 2020 je bil ugotovljen izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v nowosolskem okrožju na Poljskem, na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ki ga je prizadel ta nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu II navesti v delu III navedene priloge.

(4)

Poleg tega je bil marca 2020 ugotovljen primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v głogowskem okrožju na Poljskem, in sicer na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območja, navedenega v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, trenutno navedeno v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ki pa je v neposredni bližini območja, navedenega v delu II Priloge, ki ga je prizadel navedeni nedavni primer afriške prašičje kuge v głogowskem okrožju, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge.

(5)

Marca 2020 je bilo ugotovljenih tudi več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v županiji Nógrád na Madžarskem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Madžarskem, navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ki so v neposredni bližini območij, navedenih v delu II, ki so jih prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k navedenemu sklepu.

(6)

Po teh nedavnih pojavih afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih na Poljskem in Madžarskem ter ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v navedenih dveh državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem na Poljskem in Madžarskem ter jih ustrezno navesti v delih II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Dele I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(9)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 26. marca 2020

Za Komisijo

Stela KIRIAKIDES

Članica Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/397 z dne 12. marca 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 77, 13.3.2020, str. 5).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

—	the area is delimited clockwise by:

—	Frontière avec la France,

—	Rue Mersinhat,

—	La N818jusque son intersection avec la N83,

—	La N83 jusque son intersection avec la N884,

—	La N884 jusque son intersection avec la N824,

—	La N824 jusque son intersection avec Le Routeux,

—	Le Routeux,

—	Rue d’Orgéo,

—	Rue de la Vierre,

—	Rue du Bout-d’en-Bas,

—	Rue Sous l’Eglise,

—	Rue Notre-Dame,

—	Rue du Centre,

—	La N845 jusque son intersection avec la N85,

—	La N85 jusque son intersection avec la N40,

—	La N40 jusque son intersection avec la N802,

—	La N802 jusque son intersection avec la N825,

—	La N825 jusque son intersection avec la E25-E411,

—	La E25-E411jusque son intersection avec la N40,

—	N40: Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

—	Rue du Tombois,

—	Rue Du Pierroy,

—	Rue Saint-Orban,

—	Rue Saint-Aubain,

—	Rue des Cottages,

—	Rue de Relune,

—	Rue de Rulune,

—	Route de l’Ermitage,

—	N87: Route de Habay,

—	Chemin des Ecoliers,

—

Le Routy,

—	Rue Burgknapp,

—	Rue de la Halte,

—	Rue du Centre,

—	Rue de l’Eglise,

—	Rue du Marquisat,

—	Rue de la Carrière,

—	Rue de la Lorraine,

—	Rue du Beynert,

—

Millewée,

—	Rue du Tram,

—

Millewée,

—	N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

—	Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg,

—	Frontière avec la France,

—	La N87 jusque son intersection avec la N871 au niveau de Rouvroy,

—	La N871 jusque son intersection avec la N88,

—	La N88 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

—	La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N811,

—	La N811 jusque son intersection avec la N88,

—	La N88 jusque son intersection avecla N883 au niveau d’Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N81 au niveau d’Aubange,

—	La N81 jusque son intersection avec la E25-E411,

—	La E25-E411 jusque son intersection avec la N40,

—	La N40 jusque son intersection avec la rue du Fet,

—	Rue du Fet,

—	Rue de l’Accord jusque son intersection avec N801,

—	N801 jusque son intersection avec Le Sart,

—

Le Sart,

—	La Fosse du Loup,

—	Les Chanvières,

—	La Roquignole,

—

Hosseuse,

—	Rue de Neufchâteau,

—	Rue Grande,

—	La N894 jusque son intersection avec laN85,

—	La N85 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

3. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950950, 950960, 950970, 951050, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150, 956160 és 956450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

—	Csongrád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403250, 403350, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404570, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950, 406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Hajdú-Bihar megye 900750, 901250, 901260, 901270, 901350, 901551, 901560, 901570, 902650, 902660, 902670, 902750, 903650, 903750, 903850, 904250, 904350, 904950, 904960, 905070, 905150, 905250 és 905260 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye 250850, 250950, 251050, 251150, 251360, 251450, 251550, 251650, 251750, 251850, 251950, 252050, 252150, 252250, 252550, 252650 és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 553250, 553260, 553350, 553750, 553850 és 553910 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 571050, 571150, 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050,575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577250, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580050, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 855650 és 855660 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Pāvilostas novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

—	Grobiņas novads,

—	Rucavas novada Dunikas pagasts.

5. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Klaipėdos rajono savivaldybės: Agluonėnų, Priekulės, Veiviržėnų, Judrėnų, Endriejavo ir Vėžaičių seniūnijos,

—	Kretingos rajono savivaldybės: Imbarės, Kartenos ir Kūlupėnų seniūnijos,

—	Plungės rajono savivaldybės: Kulių, Nausodžio, Plungės miesto ir Šateikių seniūnijos,

—	Skuodo rajono savivaldybės: Lenkimų, Mosėdžio, Skuodo, Skuodo miestoseniūnijos.

6. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

—	gminy Janowiec Kościelny, Janowo i Kozłowo w powiecie nidzickim,

—	powiat działdowski,

—	gminy Łukta, Miłomłyn, Dąbrówno, Grunwald i Ostróda z miastem Ostróda w powiecie ostródzkim,

—	gminy Kisielice, Susz, Iława z miastem Iława, Lubawa z miastem Lubawa, w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

—	gminy Kulesze Kościelne, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

—	gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

—	powiat zambrowski,

w województwie mazowieckim:

—	powiat ostrołęcki,

—	powiat miejski Ostrołęka,

—	gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biała w powiecie płockim,

—	powiat miejski Płock,

—	powiat sierpecki,

—	powiat żuromiński,

—	gminy Andrzejewo, Brok, Małkinia Górna, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Zaręby Kościelne i Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka w powiecie ostrowskim,

—	gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim,

—	powiat przasnyski,

—	powiat makowski,

—	gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

—	gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

—	gminy Kowala, Wierzbica, część gminy Wolanów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12, i część gminy Iłża położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 w powiecie radomskim,

—	powiat miejski Radom,

—	powiat szydłowiecki,

—	powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

—	gmina Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim,

—	gminy Laszki, Radymno z miastem Radymno, część gminy Wiązownica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 i gmina wiejska Jarosław w powiecie jarosławskim,

—	gminy Przeworsk z miastem Przeworsk, Gać Jawornik Polski, Kańczuga, Tryńcza i Zarzecze w powiecie przeworskim,

—	powiat łańcucki,

—	gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim,

—	gminy Dzikowiec, Kolbuszowa, Niwiska i Raniżów– w powiecie kolbuszowskim gminy Borowa, Czermin, Gawłuszowice, Mielec z miastem Mielec, Padew Narodowa, Przecław, Tuszów Narodowy w powiecie mieleckim,

w województwie świętokrzyskim:

—	powiat opatowski,

—	powiat sandomierski,

—	gminy Bogoria, Łubnice, Oleśnica, Osiek, Połaniec, Rytwiany i Staszów w powiecie staszowskim,

—	gmina Skarżysko Kościelne w powiecie skarżyskim,

—	gminy Brody i Mirzec w powiecie starachowickim,

—	powiat ostrowiecki,

—	gminy Gowarczów, Końskie i Stąporków w powiecie koneckim,

w województwie łódzkim:

—

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

—	gminy Biała Rawska, Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka i Regnów w powiecie rawskim,

—	powiat skierniewicki,

—	powiat miejski Skierniewice,

—	gminy Białaczów, Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

—	gminy Czerniewice, Inowłódz, Lubochnia, Rzeczyca, Tomaszów Mazowiecki z miastem Tomaszów Mazowiecki i Żelechlinek w powiecie tomaszowskim,

w województwie pomorskim:

—

gminy Ostaszewo, Stegna, Sztutow, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, nastęnie przez drogę nr 7 i S7, i dalej przez drogę nr 502 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr S7 do północnej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

—	gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

—	gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

—	powiat gdański,

—	Miasto Gdańsk,

—	powiat tczewski,

—	powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

—	gminy Maszewo i Gubin z miastem Gubin w powiecie krośnieńskim,

—	gminy Międzyrzecz, Pszczew, Trzciel w powiecie międzyrzeckim,

—	gmina Lubrza, Łagów, część gminy Zbąszynek położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Szczaniec położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim,

—	gmina Cybinka w powiecie słubickim,

—	część gminy Torzym położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A2 w powiecie sulęcińskim,

w województwie dolnośląskim:

—	gminy Bolesławiec z miastem Bolesławiec, Gromadka i Osiecznica w powiecie bolesławieckim,

—	gmina Węgliniec w powiecie zgorzeleckim,

—	gminy Chocianów, Radwanice, Przemków i część gminy Polkowice położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 331 w powiecie polkowickim,

—	gmina Jemielno, Niechlów i Góra w powiecie górowskim,

—	gmina Rudna i Lubin z miastem Lubin w powiecie lubińskim,

w województwie wielkopolskim:

—	gminy Krzemieniewo, Lipno, Osieczna, Rydzyna, Święciechowa, Włoszakowice w powiecie leszczyńskim,

—	powiat miejski Leszno,

—	powiat nowotomyski,

—	gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i Kamieniec w powiecie grodziskim,

—	gminy Stęszew i Buk w powiecie poznańskim,

—	powiat kościański.

7. Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

—	the whole district of Vranov nad Topľou,

—	the whole district of Humenné,

—	the whole district of Snina,

—	the whole district of Sobrance,

—	the whole district of Košice-mesto,

—

in the district of Michalovce, the whole municipalities of Tušice, Moravany, Pozdišovce, Michalovce, Zalužice, Lúčky, Závadka, Hnojné, Poruba pod Vihorlatom, Jovsa, Kusín, Klokočov, Kaluža, Vinné, Trnava pri Laborci, Oreské, Staré, Zbudza, Petrovce nad Laborcom, Lesné, Suché, Rakovec nad Ondavou, Nacina Ves, Voľa, Pusté Čemerné and Strážske,

—	in the district of Košice - okolie, the whole municipalities not included in Part II.

8. Grčija

Naslednja območja v Grčiji:

—

in the regional unit of Drama:

—	the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

—	the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

—	the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

—	the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

—

in the regional unit of Xanthi:

—	the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

—	the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

—	the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

—

in the regional unit of Rodopi:

—	the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

—	the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

—	the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

—	the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

—

in the regional unit of Evros:

—	the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

—	the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

—	the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

—

in the regional unit of Serres:

—

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

—	the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

—	the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

DEL II

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

—	the area is delimited clockwise by:

—	La frontière avec la France au niveau de Florenville,

—	La N85 jusque son intersection avec la N894au niveau de Florenville,

—	La N894 jusque son intersection avec la rue Grande,

—	La rue Grande jusque son intersection avec la rue de Neufchâteau,

—	La rue de Neufchâteau jusque son intersection avec Hosseuse,

—

Hosseuse,

—	La Roquignole,

—	Les Chanvières,

—	La Fosse du Loup,

—

Le Sart,

—	La N801 jusque son intersection avec la rue de l’Accord,

—	La rue de l’Accord,

—	La rue du Fet,

—	La N40 jusque son intersection avec la E25-E411,

—	La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

—	La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d’Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d’Aubange,

—	La N88 jusque son intersection avec la N811,

—	La N811 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

—	La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N88,

—	La N88 jusque son intersection avec la N871,

—	La N871 jusque son intersection avec la N87 au niveau de Rouvroy,

—	La N87 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

—	the whole region of Haskovo,

—	the whole region of Yambol,

—	the whole region of Stara Zagora,

—	the whole region of Pernik,

—	the whole region of Kyustendil,

—	the whole region of Plovdiv,

—	the whole region of Pazardzhik,

—	the whole region of Smolyan,

—	the whole region of Burgas excluding the areas in Part III.

3. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Békés megye 950850, 950860, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953510, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651100, 651200, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652100, 652200, 652300, 652601, 652602, 652603, 652700, 652900, 653000, 653100,653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655400, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658310, 658401, 658402, 658403, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800, valamint 652400, 652500 és 652800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670, 901850, 900850, 900860, 900950, 900960, 901050, 901150, 901450, 901580, 901590, 901650, 901660, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902450, 902550, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 903950, 903960, 904050, 904060, 904150, 904450, 904460, 904550 és 904650, 904750, 904760, 904850, 904860, 905050, 905060, 905080, 905350, 905360, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 702950, 703050, 703150, 703250, 703350, 703360, 703370, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705150,705250, 705350, 705450, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 7151850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye: 252350, 252450, 252460, 252750, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350 és 253450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550710, 550810, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 551810, 551821, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553050, 553110, 553650 és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 570950, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 853560, 853650, 854150, 854250, 854350, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855750, 855850, 855950, 855960, 856051, 856150, 856250, 856260, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857050, 857150, 857350, 857450, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250, 857550, 850650, 850850, 851851 és 851852 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

5. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Ādažu novads,

—	Aizputes novads,

—	Aglonas novads,

—	Aizkraukles novads,

—	Aknīstes novads,

—	Alojas novads,

—	Alsungas novads,

—	Alūksnes novads,

—	Amatas novads,

—	Apes novads,

—	Auces novads,

—	Babītes novads,

—	Baldones novads,

—	Baltinavas novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Beverīnas novads,

—	Brocēnu novads,

—	Burtnieku novads,

—	Carnikavas novads,

—	Cēsu novads,

—	Cesvaines novads,

—	Ciblas novads,

—	Dagdas novads,

—	Daugavpils novads,

—	Dobeles novads,

—	Dundagas novads,

—	Durbes novads,

—	Engures novads,

—	Ērgļu novads,

—	Garkalnes novads,

—	Gulbenes novads,

—	Iecavas novads,

—	Ikšķiles novads,

—	Ilūkstes novads,

—	Inčukalna novads,

—	Jaunjelgavas novads,

—	Jaunpiebalgas novads,

—	Jaunpils novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Jelgavas novads,

—	Kandavas novads,

—	Kārsavas novads,

—	Ķeguma novads,

—	Ķekavas novads,

—	Kocēnu novads,

—	Kokneses novads,

—	Krāslavas novads,

—	Krimuldas novads,

—	Krustpils novads,

—	Kuldīgas novads,

—	Lielvārdes novads,

—	Līgatnes novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Lubānas novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mālpils novads,

—	Mārupes novads,

—	Mazsalacas novads,

—	Mērsraga novads,

—	Naukšēnu novads,

—	Neretas novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Ozolnieku novads,

—	Pārgaujas novads,

—	Pļaviņu novads,

—	Preiļu novads,

—	Priekules novads,

—	Priekuļu novads,

—	Raunas novads,

—	republikas pilsēta Daugavpils,

—	republikas pilsēta Jelgava,

—	republikas pilsēta Jēkabpils,

—	republikas pilsēta Jūrmala,

—	republikas pilsēta Rēzekne,

—	republikas pilsēta Valmiera,

—	Rēzeknes novads,

—	Riebiņu novads,

—	Rojas novads,

—	Ropažu novads,

—	Rugāju novads,

—	Rundāles novads,

—	Rūjienas novads,

—	Salacgrīvas novads,

—	Salas novads,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novads,

—	Saulkrastu novads,

—	Sējas novads,

—	Siguldas novads,

—	Skrīveru novads,

—	Skrundas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Strenču novads,

—	Talsu novads,

—	Tērvetes novads,

—	Tukuma novads,

—	Vaiņodes novads,

—	Valkas novads,

—	Varakļānu novads,

—	Vārkavas novads,

—	Vecpiebalgas novads,

—	Vecumnieku novads,

—	Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

—	Viesītes novads,

—	Viļakas novads,

—	Viļānu novads,

—	Zilupes novads.

6. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Alovės, Butrimonių, Daugų, Nemunaičio, Pivašiūnų, Punios, Raitininkų seniūnijos,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Akmenės rajono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—

Kauno rajono savivaldybė: Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos ir Vilkijos seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907,

—	Kelmės rajono savivaldybė,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė: Degučių, Marijampolės, Mokolų, Liudvinavo ir Narto seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Panevėžio miesto savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—	Radviliškio rajono savivaldybė,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė: Stakliškių ir Veiverių seniūnijos,

—	Plungės rajono savivaldybė: Babrungo, Alsėdžių, Žlibinų, Stalgėnų, Paukštakių, Platelių ir Žemaičių Kalvarijos seniūnijos,

—	Raseinių rajono savivaldybė,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Skuodo rajono savivaldybės: Aleksandrijos, Barstyčių, Ylakių, Notėnų ir Šačių seniūnijos,

—	Šakių rajono savivaldybė,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė,

—	Širvintų rajono savivaldybė,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė,

—	Telšių rajono savivaldybė,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė: Bartninkų, Gražiškių, Keturvalakių, Kybartų, Klausučių, Pajevonio, Šeimenos, Vilkaviškio miesto, Virbalio, Vištyčio seniūnijos,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

7. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	gminy Kalinowo, Prostki i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

—	gminy Elbląg, Gronowo Elbląskie, Milejewo, Młynary, Markusy, Rychliki i Tolkmicko w powiecie elbląskim,

—	powiat miejski Elbląg,

—	powiat gołdapski,

—	gmina Wieliczki w powiecie oleckim,

—	powiat piski,

—	gmina Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie w powiecie bartoszyckim,

—	gminy Biskupiec, Gietrzwałd, Jonkowo, Purda, Stawiguda, Świątki, Olsztynek i miasto Olsztyn oraz część gminy Barczewo położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

—	gmina Miłakowo, część gminy Małdyty położona na południowy – zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga i część gminy Morąg położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

—	część gminy Ryn położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową łączącą miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

—	gminy Braniewo i miasto Braniewo, Frombork, Lelkowo, Pieniężno, Płoskinia oraz część gminy Wilczęta położona na pólnoc od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

—

gmina Reszel, część gminy Kętrzyn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn, na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy oraz na zachód i na południe od zachodniej i południowej granicy miasta Kętrzyn, miasto Kętrzyn i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

—	gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim,

—	gmina Nidzica w powiecie nidzickim,

—	gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

—	powiat mrągowski,

—	gmina Zalewo w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

—	gminy Rudka, Brańsk z miastem Brańsk, i część gminy Boćki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

—	powiat grajewski,

—	powiat moniecki,

—	powiat sejneński,

—	gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wiznaw powiecie łomżyńskim,

—	powiat miejski Łomża,

—	gminy Dziadkowice, Grodzisk, Mielnik, Nurzec-Stacja i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

—	gminy Białowieża, Czyże, Narew, Narewka, Hajnówka z miastem Hajnówka i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

—	gminy Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

—	powiat kolneński z miastem Kolno,

—	gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Michałowo, Supraśl, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady, Choroszcz i część gminy Poświętne położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

—	powiat suwalski,

—	powiat miejski Suwałki,

—	powiat augustowski,

—	powiat sokólski,

—	powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

—	powiat siedlecki,

—	powiat miejski Siedlce,

—	gminy Bielany, Ceranów, Kosów Lacki, Repki i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

—	powiat węgrowski,

—	powiat łosicki,

—	gminy Grudusk, Opinogóra Górna, Gołymin-Ośrodek i część gminy Glinojeck położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim,

—	powiat sochaczewski,

—	powiat zwoleński,

—	gminy Garbatka – Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

—	powiat lipski,

—	gminy Gózd, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, Jedlińsk, Przytyk, Zakrzew, część gminy Wolanów położona na północ od drogi nr 12 i część gminy Iłża położona na wschód od linii wyznaczonej przez droge nr 9 w powiecie radomskim,

—	gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

—	powiat nowodworski,

—	powiat płoński,

—	gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

—	powiat wołomiński,

—	część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

—	gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

—	gmina Boguty – Pianki w powiecie ostrowskim,

—	gminy Stupsk, Wiśniewo i część gminy Strzegowo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim,

—	powiat otwocki,

—	powiat warszawski zachodni,

—	powiat legionowski,

—	powiat piaseczyński,

—	powiat pruszkowski,

—	powiat grójecki,

—	powiat grodziski,

—	powiat żyrardowski,

—	gminy Białobrzegi, Promna, Radzanów, Stara Błotnica, Wyśmierzyce w powiecie białobrzeskim,

—	powiat przysuski,

—	powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

—	powiat bialski,

—	powiat miejski Biała Podlaska,

—

gminy Aleksandrów, Biłgoraj z miastem Biłgoraj, Biszcza, Józefów, Księżpol, Łukowa, Obsza, Potok Górny i Tarnogród, część gminy Frampol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

—	powiat janowski,

—	powiat puławski,

—	powiat rycki,

—	gminy Krzywda, Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

—	gminy Bychawa, Jabłonna, Krzczonów, Garbów Strzyżewice, Wysokie, Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Konopnica, Wojciechów i Zakrzew w powiecie lubelskim,

—	gminy Rybczewice i Piaski w powiecie świdnickim,

—	gmina Fajsławice, część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

—	powiat hrubieszowski,

—	gminy Krynice, Rachanie, Tarnawatka, Łaszczów, Telatyn, Tyszowce i Ulhówek w powiecie tomaszowskim,

—	gminy Białopole, Chełm, Dorohusk, Dubienka, Kamień, Leśniowice, Ruda – Huta, Sawin, Wojsławice, Żmudź w powiecie chełmskim,

—	powiat miejski Chełm,

—	gmina Adamów, Miączyn, Sitno, Komarów-Osada, Krasnobród, Łabunie, Zamość, Grabowiec, część gminy Zwierzyniec położona na południowy-wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 858 i część gminy Skierbieszów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 w powiecie zamojskim,

—	powiat miejski Zamość,

—	powiat kraśnicki,

—	powiat opolski,

—	gminy Dębowa Kłoda, Jabłoń, Podedwórze, Sosnowica w powiecie parczewskim,

—	gminy Hanna, Stary Brus, Wola Uhruska, Wyryki, gmina wiejska Włodawa oraz część gminy Hańsk położona na wschód od linii wyznaczonej od drogi nr 819 w powiecie włodawskim,

—	gmina Kąkolewnica, Komarówka Podlaska i Ulan Majorat w powiecie radzyńskim,

w województwie podkarpackim:

—	powiat stalowowolski,

—	gminy Horyniec-Zdrój, Cieszanów, Oleszyce, Stary Dzików i Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim,

—	gminy Adamówka i Sieniawa w powiecie przeworskim,

—	część gminy Wiązownica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 w powiecie jarosławskim,

—	gmina Kamień, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim,

—	gminy Cmolas i Majdan Królewski w powiecie kolbuszowskim,

—	powiat leżajski,

—	powiat niżański,

—	powiat tarnobrzeski,

w województwie pomorskim:

—	gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

—	gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

—

część gminy Nowy Dwór Gdański położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 oraz przez drogę nr 502 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr S7 do północnej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

w województwie świętokrzyskim:

—	gmina Tarłów i część gminy Ożarów polożona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

w województwie lubuskim:

—	powiat wschowski,

—	gminy Bobrowice, Bytnica, Dąbie i Krosno Odrzańskie w powiecie krośnieńskim,

—

gminy Bytom Odrzański, Kolsko, Nowe Miasteczko, Siedlisko oraz część gminy Kożuchów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy w powieie nowosolskim,

—

gminy Babimost, Czerwieńsk, Kargowa, Nowogród Bobrzański, Sulechów, Świdnica, Trzebiechów oraz część gminy Bojadła położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy w powiecie zielonogórskim,

—	powiat żarski,

—	powiat żagański,

—	gmina Skąpe, część gminy Zbąszynek położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Szczaniec położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim,

w województwie dolnośląskim:

—	powiat głogowski,

—	gmina Gaworzyce i Grębocice w powiecie polkowickim,

w województwie wielkopolskim:

—	powiat wolsztyński,

—	gminy Rakoniewice i Wielichowo w powiecie grodziskim,

—	gmina Wijewo w powiecie leszczyńskim,

w województwie łódzkim:

—	gminy Drzewica, Opoczno i Poświętne w powiecie opoczyńskim,

—	gmina Sadkowice w powiecie rawskim.

8. Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

—

in the district of Košice – okolie, the whole municipalities of Belza, Bidovce, Blažice, Bohdanovce, Byster, Čaňa, Ďurďošík, Ďurkov, Geča, Gyňov, Haniska, Kalša, Kechnec, Kokšov- Bakša, Košická Polianka, Košický Klečenov, Milhosť, Nižná Hutka, Nižná Mysľa, Nižný Čaj, Nižný Olčvár, Nový Salaš, Olšovany, Rákoš, Ruskov, Seňa, Skároš, Sokoľany, Slančík, Slanec, Slanská Huta, Slanské Nové Mesto, Svinica, Trstené pri Hornáde, Valaliky, Vyšná Hutka, Vyšná Myšľa, Vyšný Čaj, Vyšný Olčvár, Zdoba and Ždaňa,

—	the whole district of Trebišov,

—	in the district of Michalovce, the whole municipalities of the district not already included in Part I.

9. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Judeţul Bistrița-Năsăud,

—	Județul Suceava.

DEL III

1. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

—	the whole region of Blagoevgrad,

—	the whole region of Dobrich,

—	the whole region of Gabrovo,

—	the whole region of Kardzhali,

—	the whole region of Lovech,

—	the whole region of Montana,

—	the whole region of Pleven,

—	the whole region of Razgrad,

—	the whole region of Ruse,

—	the whole region of Shumen,

—	the whole region of Silistra,

—	the whole region of Sliven,

—	the whole region of Sofia city,

—	the whole region of Sofia Province,

—	the whole region of Targovishte,

—	the whole region of Vidin,

—	the whole region of Varna,

—	the whole region of Veliko Tarnovo,

—	the whole region of Vratza,

—

in Burgas region:

—	the whole municipality of Burgas,

—	the whole municipality of Kameno,

—	the whole municipality of Malko Tarnovo,

—	the whole municipality of Primorsko,

—	the whole municipality of Sozopol,

—	the whole municipality of Sredets,

—	the whole municipality of Tsarevo,

—	the whole municipality of Sungurlare,

—	the whole municipality of Ruen,

—	the whole municipality of Aytos.

2. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus rajono savivaldybė: Simno, Krokialaukio ir Miroslavo seniūnijos,

—	Birštono savivaldybė,

—

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Čekiškės, Ežerėlio, Kačerginės, Kulautuvos, Raudondvario, Ringaudų ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907,

—	Kazlų Rudos savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė: Gudelių, Igliaukos, Sasnavos ir Šunskų seniūnijos,

—	Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Jiezno, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Prienų ir Šilavotos seniūnijos,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybės: Gižų ir Pilviškių seniūnijos.

3. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	gminy Bisztynek, Sępopol i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

—	gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

—

gminy Srokowo, Barciany, część gminy Kętrzyn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

—	gmina Stare Juchy w powiecie ełckim,

—	część gminy Wilczęta położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

—	część gminy Morąg położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga, część gminy Małdyty położona na północny – wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

—	gminy Godkowo i Pasłęk w powiecie elbląskim,

—	gminy Kowale Oleckie, Olecko i Świętajno w powiecie oleckim,

—	powiat węgorzewski,

—	gminy Kruklanki, Wydminy, Miłki, Giżycko z miastem Giżycko i część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

—	gminy Jeziorany, Kolno, Dywity, Dobre Miasto i część gminy Barczewo położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

w województwie podlaskim:

—	gminy Orla, Wyszki, Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski i część gminy Boćki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

—	gminy Łapy, Juchnowiec Kościelny, Suraż, Turośń Kościelna, część gminy Poświętne położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

—	gminy Kleszczele, Czeremcha i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

—	gminy Perlejewo, Drohiczyn i Milejczyce w powiecie siemiatyckim,

—	gmina Ciechanowiec w powiecie wysokomazowieckim,

w województwie mazowieckim:

—	gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew i część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia dorzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

—	powiat miński,

—	gminy Jabłonna Lacka, Sabnie i Sterdyń w powiecie sokołowskim,

—	gminy Ojrzeń, Sońsk, Regimin, Ciechanów z miastem Ciechanów i część gminy Glinojeck położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim,

—	część gminy Strzegowo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim,

—	gmina Nur w powiecie ostrowskim,

—	gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

—	gmina Stromiec w powiecie białobrzeskim,

w województwie lubelskim:

—	gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Susiec, Tomaszów Lubelski i miasto Tomaszów Lubelski w powiecie tomaszowskim,

—	gminy Wierzbica, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze w powiecie chełmskim,

—	gminy Izbica, Gorzków, Rudnik, Kraśniczyn, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Siennica Różana i część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17, część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

—	gmina Stary Zamość, Radecznica, Szczebrzeszyn, Sułów, Nielisz, część gminy Skierbieszów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843, część gminy Zwierzyniec położona na północny-zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 858 powiecie zamojskim,

—

część gminy Frampol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

—	gmina Urszulin i część gminy Hańsk położona na zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 819 w powiecie włodawskim,

—	powiat łęczyński,

—	gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

—	gminy Adamów, Serokomla, Wojcieszków w powiecie łukowskim,

—	gminy Milanów, Parczew, Siemień w powiecie parczewskim,

—	gminy Borki, Czemierniki, Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski, Wohyń w powiecie radzyńskim,

—	powiat lubartowski,

—	gminy Głusk, Jastków, Niemce i Wólka w powiecie lubelskim,

—	gminy Mełgiew i miasto Świdnik w powiecie świdnickim,

—	powiat miejski Lublin,

w województwie podkarpackim:

—	gmina Narol w powiecie lubaczowskim,

w województwie lubuskim:

—

gminy Nowa Sól i miasto Nowa Sól, Otyń oraz część gminy Kożuchów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 283 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 290 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 290 biegnącej od miasta Mirocin Dolny do zachodniej granicy gminy w powiecie nowosolskim,

—

gminy Zabór oraz część gminy Bojadła położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 278 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 282 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 282 biegnącej od miasta Bojadła do zachodniej granicy gminy w powiecie zielonogórskim,

—	powiat miejski Zielona Góra.

4. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—	Judeţul Mehedinţi,

—	Județul Gorj,

—	Județul Argeș,

—	Judeţul Olt,

—	Judeţul Dolj,

—	Județul Arad,

—	Județul Timiș,

—	Județul Covasna,

—	Județul Brașov,

—	Județul Botoșani,

—	Județul Vâlcea,

—	Județul Iași,

—	Județul Hunedoara,

—	Județul Alba,

—	Județul Sibiu,

—	Județul Caraș-Severin,

—	Județul Neamț,

—	Județul Harghita,

—	Județul Mureș,

—	Județul Cluj,

—	Judeţului Maramureş.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

“

27.3.2020

Uradni list Evropske unije

L 94/46

SKLEP UPRAVNEGA ODBORA URADA EVROPSKE UNIJE ZA INTELEKTUALNO LASTNINO

z dne 26. marca 2020

o notranjih pravilih glede omejevanja nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Urada Evropske unije za intelektualno lastnino

UPRAVNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (1) in zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (2) in zlasti člena (153) Uredbe,

ob upoštevanju poslovnika upravnega odbora Urada Evropske unije za intelektualno lastnino in zlasti člena 9 poslovnika,

ob upoštevanju posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov dne 18. decembra 2019,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad) izvaja svoje dejavnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/1001.

(2)

V skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725 bi morale omejitve pri uporabi členov 14 do 22, 35 in 36 ter člena 4 navedene uredbe, če njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 22, temeljiti na notranjih pravilih, ki jih sprejme urad, kadar ta ne temeljijo na pravnih aktih, sprejetih na podlagi Pogodb.

(3)	Ta notranja pravila, vključno z določbami o oceni potrebnosti in sorazmernosti omejitve, se ne uporabljajo, kadar pravni akt, sprejet na podlagi Pogodb, določa omejitev pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(4)	Kadar urad opravlja svoje naloge v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, bi moral proučiti, ali velja katera od izjem iz navedene uredbe.

(5)	Urad mora morda v okviru svojega upravnega delovanja pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, omejiti v skladu v členom 25 Uredbe (EU) 2018/1725.

(6)	Urad, ki ga zastopa izvršni direktor, deluje kot upravljavec podatkov ne glede na nadaljnje prenose vloge upravljavca znotraj urada, da se upoštevajo operativne pristojnosti za posebne postopke obdelave osebnih podatkov.

(7)

Osebni podatki so varno shranjeni v elektronskem okolju ali na papirju, kar preprečuje nezakonit dostop ali prenos podatkov osebam, ki nimajo potrebe po seznanitvi z njimi. Osebni podatki, ki se obdelujejo, se hranijo, kot je določeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu osebnih podatkov ali v evidencah urada.

(8)

Ta notranja pravila bi se morala uporabljati za vse postopke obdelave, ki jih izvaja urad v okviru upravnih preiskav, disciplinskih postopkov, postopkov za prijavo nepravilnosti, (formalnih in neformalnih) postopkov za obravnavanje nadlegovanja, obdelovanje pritožb in zdravstvenih podatkov, opravljanje notranjih revizij, preiskav, ki jih izvaja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, ter preiskav v zvezi z varnostjo (informacijske tehnologije), ki se izvajajo notranje ali z zunanjim sodelovanjem (npr. CERT-EU).

(9)	Urad mora v primerih, ko se uporabljajo ta notranja pravila, pojasniti, zakaj so omejitve nujno potrebne in sorazmerne v demokratični družbi, ter spoštovati bistvo temeljnih pravic in svoboščin.

(10)

V tem okviru mora urad med zgoraj navedenimi postopki v največji možni meri spoštovati temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pravice v zvezi s pravico do zagotavljanja informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa, omejitve obdelave, pravico do obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali do zaupnosti obveščanja, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725.

(11)	Urad bi moral redno spremljati, ali veljajo pogoji, ki upravičujejo omejitev, in odpraviti omejitev, če ne veljajo več.

(12)	Upravljavec bi moral pooblaščeno osebo za varstvo podatkov obvestiti o vsaki odpravi ali reviziji omejitve, ki se uporablja za pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta sklep določa pravila o pogojih, pod katerimi lahko urad na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 v okviru svojih postopkov obdelave iz odstavka 2 omeji uporabo pravic iz členov 4, 14 do 21, 35 in 36 navedene uredbe.

2. Ta sklep se v okviru upravnega delovanja urada uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja urad za namene: upravnih preiskav, disciplinskih postopkov, postopkov za prijavo nepravilnosti, (formalnih in neformalnih) postopkov za obravnavanje nadlegovanja, obdelovanja pritožb, obdelovanja zdravstvenih podatkov in kartotek, opravljanja notranjih revizij, preiskav, ki jih izvaja pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, ter preiskav v zvezi z varnostjo (informacijske tehnologije), ki se izvajajo notranje ali z zunanjim sodelovanjem (npr. CERT-EU).

Ta sklep se uporablja za postopke obdelave, ki jih uvede in izvede urad, vključno pred začetkom postopkov, navedenih zgoraj, med izvajanjem teh postopkov in med spremljanjem nadaljnjih ukrepov v zvezi z izidom teh postopkov. Uporablja se tudi za pomoč in sodelovanje, ki ju urad zagotavlja uradu OLAF, pristojnim organom držav članic in/ali drugim pristojnim organom zunaj svojih upravnih postopkov.

3. Kategorije zadevnih podatkov so zanesljivi podatki („objektivni“ podatki, kot so identifikacijski podatki, kontaktni podatki, strokovni podatki, upravni podatki, podatki, ki so bili prejeti iz posebnih virov, elektronski komunikacijski in prometni podatki) in/ali nezanesljivi podatki („subjektivni“ podatki, povezani s primerom, kot so utemeljitev, vedenjski podatki, ocene, podatki o učinkovitosti in vodenju ter podatki, povezani s predmetom urejanja postopka ali dejavnosti).

4. Če urad opravlja svoje naloge v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, prouči, ali velja katera od izjem iz navedene uredbe.

5. Ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko omejitve veljajo za naslednje pravice: zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pravica do dostopa, popravka, izbrisa, omejitve obdelave, obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov ali zaupnosti elektronskega obveščanja.

Člen 2

Opredelitev upravljavca in zaščitnih ukrepov

1. Urad sprejme naslednje zaščitne ukrepe za preprečitev zlorabe ali nezakonitega dostopa ali prenosa:

(a)	dokumenti v papirni obliki se hranijo v zavarovanih omarah in so dostopni le pooblaščenemu osebju;

(b)	vsi elektronski podatki se hranijo v varni aplikaciji IT v skladu z varnostnimi standardi urada in v posebnih elektronskih mapah, dostopnih samo pooblaščenemu osebju. Ustrezne ravni dostopa se odobrijo za vsak primer posebej;

(c)

sistemi IT in njihove podatkovne zbirke morajo imeti mehanizme za preveritev identitete uporabnika v sistemu enotne prijave ter morajo biti samodejno povezani z identifikacijsko kodo uporabnika in geslom. Računi končnih uporabnikov morajo biti edinstveni, osebni in neprenosljivi, souporaba uporabniških računov je strogo prepovedana. Elektronski zapisi so varno shranjeni, da se zavarujeta zaupnost in zasebnost podatkov, ki jih vsebujejo;

(d)	vse osebe, ki imajo dostop do podatkov, zavezuje obveznost zaupnosti.

2. Upravljavec postopkov obdelave je urad, ki ga zastopa izvršni direktor, ki lahko funkcijo upravljavca prenese. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so obveščeni o pooblaščenem upravljavcu prek obvestil ali evidenc o varstvu podatkov, objavljenih na spletišču in/ali intranetu urada.

3. Obdobje hrambe osebnih podatkov iz člena 1(3) ni daljše, kot je določeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu osebnih podatkov ali evidencah iz člena 3(1). Po koncu obdobja hrambe se informacije v zvezi s primeri, vključno z osebnimi podatki, izbrišejo, anonimizirajo ali prenesejo v zgodovinske arhive.

4. Če urad proučuje uporabo omejitve, pretehta tveganje za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti v primerjavi s tveganjem za pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in tveganjem za preprečitev namena postopka obdelave. Tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, so povezana predvsem s tveganjem izgube ugleda ter tveganjem za pravico do obrambe in pravico do izjave, vendar nanje niso omejena.

Člen 3

Omejitve

1. Urad objavi na svojem spletišču in/ali intranetu obvestila o varstvu podatkov, izjave o varstvu osebnih podatkov ali evidence v smislu člena 31 Uredbe (EU) 2018/1725, s katerimi posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvesti o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter o njihovih pravicah v okviru določenega postopka, vključno z informacijami v zvezi z morebitno omejitvijo teh pravic. Informacije zajemajo navedbo pravic, ki se lahko omejijo, razloge in morebitno trajanje.

2. V skladu z določbami odstavka 3 urad po potrebi zagotovi, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, obveščeni posamično v ustrezni obliki. Urad jih lahko posamično obvesti tudi o njihovih pravicah v zvezi s sedanjimi ali prihodnjimi omejitvami.

3. Vsaka omejitev, ki jo uvede urad, se uporablja samo za zaščito namenov iz člena 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725:

(a)	državne varnosti, javne varnosti ali obrambe držav članic;

(b)	preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami za javno varnost in njihovim preprečevanjem;

(c)

drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti ciljev skupne zunanje in varnostne politike Unije ali pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami, javnim zdravjem in socialno varnostjo;

(d)	notranje varnosti institucij in organov Unije, vključno z varnostjo njihovih elektronskih komunikacijskih omrežij;

(e)	varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka;

(f)	preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v zakonsko urejenih poklicih;

(g)	spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti v primerih iz točk (a) do (c);

(h)	varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih;

(i)	uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov.

4. Zlasti kadar urad sprejme omejitve v okviru:

(a)	upravnih preiskav in disciplinskih postopkov, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (e), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(b)	postopkov za prijavljanje nepravilnosti, te lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(c)	(formalnih in neformalnih) postopkov za obravnavanje nadlegovanja, te lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(d)	obdelovanja pritožb, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (e), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(e)	obdelovanja zdravstvenih podatkov, te lahko temeljijo na členu 25(1)(h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(f)	notranjih revizij, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(g)	preiskav, ki jih opravi pooblaščena oseba za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725;

(h)	preiskav v zvezi z varnostjo (informacijske tehnologije), ki se izvajajo notranje ali z zunanjim sodelovanjem (npr. CERT-EU), te lahko temeljijo na členu 25(1)(c), (d), (g), (h) Uredbe (EU) 2018/1725.

5. Vse omejitve so potrebne in sorazmerne, pri čemer se upoštevajo predvsem tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter se spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin v demokratični družbi.

Če se prouči uporaba omejitve, se na podlagi sedanjih pravil opravi preskus potrebnosti in sorazmernosti. Dokumentira se z notranjo oceno za namene odgovornosti za vsak primer posebej. Preskus se opravi tudi v okviru pregleda uporabe omejitve.

Omejitve se odpravijo takoj, ko okoliščine, ki jih upravičujejo, ne veljajo več. Zlasti kadar se šteje, da izvajanje omejene pravice ne bi več izničilo učinka naložene omejitve ali škodljivo vplivalo na pravice ali svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

6. Poleg tega se od urada lahko zahteva, da osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo, izmenja s službami Komisije ali drugimi institucijami, organi, agencijami in uradi EU, pristojnimi organi držav članic ali drugimi pristojnimi organi iz tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami, vključno:

(a)

če službe Komisije ali druge institucije, organi, agencije in uradi EU omejijo njihove obveznosti in izvajanje pravic teh posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki na podlagi drugih aktov iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 ali v skladu s poglavjem IX navedene uredbe ali ustanovitvenimi akti drugih institucij, organov, agencij in uradov EU;

(b)

če pristojni organi držav članic omejijo njihove obveznosti in izvajanje pravic ter posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi aktov iz člena 23 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos člena 13(3), člena 15(3) ali člena 16(3) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Če da pobudo za izmenjavo osebnih podatkov drug organ, urad ne uporablja omejitev, informacije v zvezi s primerom, vključno z osebnimi podatki, pa po prenosu zahtevanih podatkov navedenemu organu izbriše ali anonimizira.

7. Evidenca omejitev in po potrebi dokumenti, ki vsebujejo temeljna dejstva in pravne elemente, se na zahtevo dajo na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Člen 4

Pregled, ki ga izvede pooblaščena oseba za varstvo podatkov

1. Urad svojo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov nemudoma obvesti, kadar upravljavec omeji uporabo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, odpravi omejitev ali revidira obdobje omejitve v skladu s tem sklepom. Upravljavec pooblaščeni osebi za varstvo podatkov zagotovi dostop do evidence, ki vsebuje oceno potrebnosti in sorazmernosti omejitve, ter dokumentira datum, ko pooblaščeno osebo za varstvo podatkov obvesti o evidenci.

2. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko od upravljavca pisno zahteva, naj pregleda uporabo omejitev. Upravljavec pooblaščeno osebo za varstvo podatkov pisno obvesti o rezultatu zahtevanega pregleda.

3. Vključitev pooblaščene osebe za varstvo podatkov v postopek omejitev, vključno z izmenjavo informacij, se dokumentira v ustrezni obliki.

Člen 5

Zagotavljanje informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki

1. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji predložitev informacij, kadar je to potrebno in sorazmerno. Predložitev informacij se lahko odloži, opusti ali zavrne, zlasti če bi se s tem izničil učinek obdelave.

2. Če urad v celoti ali delno omeji predložitev informacij iz odstavka 1, v notranji oceni navede razloge za omejitev, vključno z oceno potrebnosti in sorazmernosti omejitve ter njenega trajanja.

3. Omejitev iz odstavka 1 se uporablja, dokler veljajo razlogi, ki jo upravičujejo.

Ko razlogi za omejitev ne veljajo več, urad posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, predloži informacije o glavnih razlogih za omejitev. Urad posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, hkrati obvesti o možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije.

4. Urad pregleda uporabo omejitve vsaj enkrat letno in ob zaključku zadevnega postopka. Nato upravljavec enkrat letno preveri potrebo po ohranitvi kakršne koli omejitve.

Člen 6

Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave

1. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave, kadar je to potrebno in sorazmerno. Določbe tega člena 6 se ne uporabljajo za pravico do dostopa do zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, za katere člen 7 spodaj izrecno določa posebna pravila.

2. Če posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zahtevajo izvajanje pravice do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave v zvezi s svojimi osebnimi podatki, ki se obdelujejo v okviru enega ali več posebnih primerov ali posebnega postopka obdelave, urad svojo oceno zahteve omeji le na take osebne podatke.

3. Če urad v celoti ali delno omeji pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave, sprejme naslednje ukrepe:

(a)	posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na zahtevo obvesti o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo ter možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije;

(b)	v notranji oceni navede razloge za omejitev, vključno z oceno potrebnosti, sorazmernosti omejitve in njenega trajanja.

Predložitev informacij iz točke (a) se lahko v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 odloži, opusti ali zavrne, če bi se s tem izničil učinek omejitve.

4. Urad pregleda uporabo omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vsaj enkrat letno in ob zaključku zadevnega postopka. Nato upravljavec potrebo po ohranitvi omejitve pregleda na zahtevo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 7

Pravica dostopa do zdravstvenih podatkov in/ali kartotek

1. Za omejitev pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do svojih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek se zahtevajo posebne določbe iz tega člena.

2. V skladu s spodnjimi odstavki tega člena urad lahko omeji pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do neposrednega dostopa do osebnih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek s področja psihologije ali psihiatrije v zvezi z njim, ki jih obdeluje urad, kadar je verjetno, da bo dostop do takih podatkov pomenil tveganje za zdravje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta omejitev je sorazmerna obsegu, nujno potrebnemu za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3. Dostop do informacij iz odstavka 2 ima zdravnik po izbiri posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

4. V takih primerih zdravstvena služba posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, na zahtevo povrne tisti del stroškov zdravniškega pregleda pri zdravniku, ki ima dostop do zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, ki niso bili povrnjeni iz skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja (SSZZ). Povračilo ne presega razlike med zgornjo mejo, določeno v splošnih izvedbenih določbah za povračilo zdravstvenih stroškov (5), in zneskom, ki se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu z navedenimi pravili povrne iz sistema SSZZ.

5. Za tako povračilo zdravstvene službe velja pogoj, da za iste podatke in/ali kartoteke dostop še ni bil odobren.

6. V skladu s spodnjimi odstavki tega člena lahko urad za vsak primer posebej omeji pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, ki jih ima urad v posesti, zlasti če bi izvajanje navedene pravice škodljivo vplivalo na pravice ali svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

7. Če posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zahtevajo izvajanje pravice do dostopa do svojih osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru enega ali več posebnih primerov, ali do določenega postopka obdelave, urad svojo oceno zahteve omeji le na take osebne podatke.

8. Če urad v celoti ali delno omeji pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih zdravstvenih podatkov in/ali kartotek, sprejme naslednje ukrepe:

(a)	posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na zahtevo obvesti o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo ter možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije;

(b)

v notranji oceni navede razloge za omejitev, vključno z oceno potrebnosti, sorazmernosti omejitve in njenega trajanja, pri čemer zlasti navede, kako bi izvajanje pravice pomenilo tveganje za zdravje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali bi škodljivo vplivalo na pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Predložitev informacij iz točke (a) se lahko v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 odloži, opusti ali zavrne, če bi se s tem izničil učinek omejitve.

9. Omejitve iz zgornjih odstavkov 2 in 6 se uporabljajo, dokler veljajo razlogi, ki jih upravičujejo. Ko razlogi za omejitev ne veljajo več, upravljavec pregleda potrebo po ohranitvi omejitve na zahtevo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 8

Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov in zaupnost elektronskih komunikacij

1. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji pravico do obveščanja o kršitvi varnosti osebnih podatkov, kadar je to potrebno in ustrezno. Vendar pa se ta pravica ne omeji v okviru postopkov za obravnavanje nadlegovanja.

2. V ustrezno utemeljenih primerih in pod pogoji, določenimi v tem sklepu, lahko upravljavec v okviru postopkov obdelave iz člena 1(2) tega sklepa omeji pravico do zaupnosti elektronskih komunikacij, kadar je to potrebno in ustrezno.

3. Če urad omeji obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov ali zaupnost elektronskih komunikacij iz členov 35 in 36 Uredbe (EU) 2018/1725, se uporabi člen 5(2), (3) in (4) tega sklepa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Alicanteju, 26. marca 2020

Za Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Jorma HANSKI

Predsednik upravnega odbora

(1) UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2) UL L 154, 16.6.2017, str. 1.

(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(5) Odločba Komisije C(2007) 3195 z dne 2. julija 2007 o določitvi splošnih izvedbenih določb za povračilo zdravstvenih stroškov.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 94

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 63 27. marec 2020

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/445 z dne 15. oktobra 2019 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/446 z dne 15. oktobra 2019 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost	3
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/447 z dne 16. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o merilih za določitev, kateri dogovori v okviru kritih obveznic in listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotne stranke, ter o spremembi delegiranih uredb (EU) 2015/2205 in (EU) 2016/1178 ( 1 )	5
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/448 z dne 17. decembra 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 glede določitve obravnave izvedenih finančnih instrumentov OTC v zvezi z nekaterimi enostavnimi, preglednimi in standardiziranimi listinjenji za namene varovanja pred tveganjem ( 1 )	8
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/449 z dne 25. marca 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc	11
		SKLEPI
	*	Sklep Komisije (EU) 2020/450 z dne 22. januarja 2020 o shemi pomoči SA.29150 – 2010/C (ex 2010/NN), ki jo je Nemčija izvajala za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah (Sanierungsklausel) (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 254) ( 1 )	14
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/451 z dne 26. marca 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 1985) ( 1 )	23
		NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
	*	Sklep upravnega odbora Urada Evropske unije za intelektualno lastnino z dne 26. marca 2020 o notranjih pravilih glede omejevanja nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Urada Evropske unije za intelektualno lastnino	46

Oznaka KN	Poimenovanje blaga	Reprezentativna cena (v EUR/100 kg)	Varščina iz člena 3 (v EUR/100 kg)	Poreklo (1)
0207 12 90	Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 65 % perutnina, zamrznjeni	129,1	0	AR
0207 14 10	Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni	221,8 198,3 267,8 222,3	24 31 10 23	AR BR CL TH
1602 32 11	Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani	310,6	0	BR


	(1) Besedilo velja za EGP.