(1)

2. oktobra 2019 je Svetovna trgovinska organizacija (STO) izdala arbitražno odločbo v zadevi Evropske skupnosti in nekatere države članice – Ukrepi, ki vplivajo na trgovino z velikimi civilnimi zrakoplovi, WT/DS316/ARB. Arbitražna odločba je Združenim državam Amerike (ZDA) dala pravico, da v odziv na subvencije Unije Airbusu zahtevajo odobritev uvedbe protiukrepov v višini največ 7,5 milijarde USD letno. 18. oktobra 2019 so ZDA uvedle uvozno dajatev v višini 25 % ad valorem na različne proizvode, med drugim na mirna vina, ki jih v ZDA izvažajo Nemčija, Španija, Francija in Združeno kraljestvo. Ta izjemna, nepravična in nepredvidena situacija ima resne škodljive učinke na svetovno trgovino z vsemi vini Unije. ZDA so zagrozile tudi z uvedbo uvoznih dajatev v višini 100 % ad valorem na francoska peneča vina v odziv na francoski davek na digitalne storitve (GAFA).

(2)

Uvozne dajatve, ki jih so jih uvedle ZDA, imajo neposredne in resne učinke na trgovino z vini Unije na trgu ZDA, ki je tako po vrednosti kot količini največji izvozni trg Unije za kmetijske proizvode, zlasti za vino. Leta 2018 je bilo v ZDA izvoženih skupno 6,5 milijona hektolitrov vin Unije v vrednosti 4 milijarde EUR. Izvoz vin Unije v ZDA običajno predstavlja med 30 in 40 % celotne vrednosti izvoza vin Unije.

(3)

Višje uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, imajo škodljive učinke za vsa vina Unije in ne samo za mirna vina s poreklom iz štirih držav članic, za katere veljajo navedene uvozne dajatve. Posledično negativno vplivajo na ugled in trgovino z vsemi vini Unije, prisotnimi na trgu ZDA. Ugled vina ne temelji samo na njegovi kakovosti, temveč tudi na njegovi ceni ter občutenim razmerjem med njima. To zlasti velja za vina v nižjem in srednjem cenovnem razredu, na katera ima 25-odstotna uvozna dajatev v absolutnem smislu večji učinek kot na dražja vina, saj slednja kupujejo poznavalci, ki jih višja cena ne odvrne od nakupa. Vina Unije na trgu ZDA konkurirajo vinom s poreklom od drugod, na primer iz Južne Amerike, Avstralije ali Južne Afrike. Zaradi tako ostre in močne konkurence je občutenje splošnih cenovnih ravni zelo pomembno. Če je potrošnikom znano, da je cena vin s poreklom iz nekaterih držav Unije višja zaradi višje uvozne dajatve, bo to negativno vplivalo na sámo splošno občutenje cenovne ravni vin Unije in s tem povpraševanje potrošnikov preusmerilo na proizvode s poreklom od drugod. Glede na nastale tržne razmere in zmanjšanje skupnega prihodka za proizvajalce je upravičeno sprejeti takojšnje ukrepe za odpravo učinkov opisanih uvoznih dajatev, ki bi zajemali vsa vina s poreklom iz vseh držav članic in ne le iz tistih, ki jih uvozne dajatve neposredno zadevajo.

(4)

Ureditev uvoznih dajatev, ki so jo uvedle ZDA, z vidika stabilnosti trga ni osamljen nacionalni ukrep, katerega učinki bi bili omejeni na trgovino z ZDA. Svetovni trg vina je globalen trg, na katerem imajo posamični ukrepi pomembnih gospodarskih akterjev, kot so ZDA, daljnosežne posledice za celotno mednarodno trgovino z vinom. Vsaka negativna sprememba razmer na pomembnem ciljnem trgu za vina Unije, kot so ZDA, neizogibno vpliva tudi na druge trge, saj je treba proizvode, ki jih zaradi previsoke cene ni mogoče prodati v ZDA, preusmeriti drugam. Potrošniki na teh drugih trgih se zavedajo spremenjenih tržnih razmer, zato bodo izvajali dodaten pritisk na cene in bo konkurenca še veliko ostrejša kot običajno. Sedanje uvozne dajatve, ki jih nalagajo ZDA, bodo zato verjetno povzročile stagnacijo izvoza vin Unije po vsem svetu. Poročila iz vinskega sektorja kažejo, da je bila že preklicana znatna količina naročil francoskih vin na trg ZDA.

(5)

Razmere na trgu vina v Uniji so se v letu 2019 stalno slabšale, zato so zaloge vina na najvišji ravni po letu 2009. Do tega je prišlo predvsem zaradi kombinacije rekordnega pridelka v letu 2018 in zmanjšanja porabe vina v Uniji. Če se vina, na katere vplivajo uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, ne prodajo na izvoznih trgih zunaj Unije, se bo stanje na trgu Unije še poslabšalo. Situacija je še resnejša tudi zaradi časovne umestitve začetka uporabe uvoznih tarifnih kvot. Te so se namreč začele uporabljati z 18. oktobrom 2019, kar je bilo točno sredi lanskega obdobja trgatve in proizvodnje vina ter tik pred prazniki ob koncu leta, ki sta za vinski sektor Unije med najpomembnejšimi prodajnimi okni v letu. Zato je treba sprejeti takojšnje ukrepe za rešitev nastale situacije.

(6)

Med podpornimi ukrepi v vinskem sektorju iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je le ukrep promocije iz člena 45(1)(b) navedene uredbe neposredno namenjen za promocijo vina v tretjih državah, da bi se povečala njihova konkurenčnost. Ta ukrep promocije se je v zadnjih letih izkazal kot zelo učinkovit pri osvajanju trgov tretjih držav in konsolidaciji na njih. S krepitvijo ugleda vin Unije in ozaveščanjem o njihovi kakovosti se je izkazal tudi za najučinkovitejše orodje za podporo vinom Unije na trgih tretjih držav. Mednarodni trg vina je globalen trg in vsaka promocijska dejavnost za vina Unije na trgih tretjih držav koristi vsem vinom Unije. Odpira priložnosti tistim, ki bodo nato vstopili na zadevni trg z drugimi vini Unije. Posamezne promocije imajo „multiplikacijski“ učinek na prodajo, saj zajemajo celotne nabore vin ali celotne vinorodne regije in ne samo posamezne znamke ali vrste vina. Zato je bistveno nadaljevati, začeti in okrepiti promocijske dejavnosti na vseh trgih, da se najdejo prodajne možnosti za vina, ki se ne bodo prodala na trgu ZDA, ter da se ohrani ugled vin Unije na teh drugih trgih in odbijejo pritiski na cene.

(7)

V pomoč izvajalcem pri odzivanju na trenutne izjemne okoliščine na izvoznih trgih po vsem svetu po uvedbi ureditve uvoznih dajatev ZDA in za odpravo teh nepredvidenih in negotovih razmer je zato ustrezno, da se omogoči dodatna prožnost pri izvajanju ukrepa promocije v skladu s členom 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 z odstopanjem od nekaterih določb iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1149 (2).

(8)

Da bi upravičenci lahko okrepili svoje ukrepe promocije in konsolidirali svojo prisotnost na ciljnih trgih, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da podaljšajo trajanje podpore za že izbrane dejavnosti v okviru ukrepa promocije iz člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, da trajanje preseže obdobje največ petih let, kot določa člen 4 Delegirane uredbe (EU) 2016/1149. Tak ukrep bo omogočil večjo stabilnost in kontinuiteto promocijskih dejavnosti za izvajalce, ki so že prisotni na trgu ZDA in na katere neposredno vplivajo uvozne dajatve. Poleg tega bo koristil tudi tistim izvajalcem, ki promovirajo vino na trgih drugih tretjih držav, za katere ne velja neposredno ureditev uvoznih dajatev, ki so jo uvedle ZDA, vendar imajo težave pri ohranjanju svojega položaja v novonastalih nestanovitnih razmerah ostre konkurence na svetovnem trgu vina.

(9)

Posamezno podaljšanje, odobreno za projekte, kljub temu ne bi smelo presegati zdajšnjega programskega obdobja, ki traja od leta 2019 do leta 2023, zato bi se moralo izteči 15. oktobra 2023.

(10)

Omogočiti bi bilo treba dodatno prožnost pri možnih spremembah dejavnosti v okviru ukrepa promocije iz člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, kot so določene v členu 53(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/1149. Da bi se upravičenci lahko ustrezno in učinkovito odzvali na izjemne okoliščine in po potrebi prilagodili svoje ciljne trge, je primerno države članice pooblastiti za odstopanje od navedenih pravil, tako da se omogočijo spremembe na ciljnem trgu, četudi sprememba ni skladna s prvotnim ciljem dejavnosti. Tako odstopanje bi upravičencem, ki trenutno izvajajo promocijske dejavnosti v ZDA, pomagalo, da bi se usmerili na druge trge in preprečili nadaljnje gospodarske izgube. Prav tako bi omogočila pomoč tistim upravičencem, ki izvajajo dejavnosti v drugih tretjih državah, ki jih zadevajo posledice ureditve uvoznih dajatev, ki so jo na takem konkretnem trgu uvedle ZDA, in ki želijo svoja prizadevanja preusmeriti drugam.

(11)

Da se prepreči scenarij, po katerem so upravičenci, ki uporabljajo prožnost in se odločajo za spremembo ciljnega trga, kaznovani, ker niso izvedli svoje celotne dejavnosti, kot jo je prvotno odobril pristojni organ, je potrebno tudi odstopanje od člena 54(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/1149. S tem bi se zagotovilo izplačilo podpore za posamezne ukrepe, kakor so spremenjeni s to uredbo, če se navedeni ukrepi v celoti izvajajo in so predmet pregledov, ki se uporabljajo, določenih v oddelku 1 poglavja IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 (3).

(12)

Oba ukrepa, uvedena s to uredbo, bi se morala uporabljati za vse izvajalce, ki so že prisotni na posameznem trgu tretjih držav, da se jim zagotovi enaka podpora kot novincem na navedenem trgu, ki bodo upravičeni do višje stopnje prispevka Unije v višini do 60 % upravičenih izdatkov v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/132 (4). Ti ukrepi bi se morali uporabljati tudi za vse dejavnosti za promocijo vina na podlagi člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ne glede na posamezno kategorijo vina, ki se promovira, saj ureditev uvoznih dajatev, ki so jo uvedle ZDA, vpliva na ugled vseh vin Unije kot celote. Poleg tega bi bilo znotraj posamezne promocijske dejavnosti zelo težko ločevati ukrepe, ki se nanašajo na mirna vina, od tistih, ki se nanašajo na druga vina, saj so promocijske dejavnosti običajno zasnovane za promocijo široke palete in ne samo posamezne kategorije proizvodov. Številne promocijske kampanje zajemajo vsa vina iz regije ali pester nabor vin, ki jih prodaja posamezen izvajalec. Ločevanje med dejavnostmi, ki zadevajo mirna vina, od dejavnosti v zvezi z drugimi vini znotraj promocijske kampanje bi bilo povezano z velikim upravnim bremenom in bi ogrozilo pozitivne učinke promocijske dejavnosti.

(13)

Zato je potrebno odstopanje od člena 4, člena 53(1) in člena 54(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/1149 –

(1)

Nemška jezikovna različica Uredbe Komisije (EU) 2016/919 (2) vsebuje napako v odstavku 2 oddelka 7.4.2.3 Priloge glede pogojev za uporabo prehodnega obdobja.

(2)

Nemško jezikovno različico Uredbe (EU) 2016/919 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo.

(3)

Zaradi napake v odstavku 2 oddelka 7.4.2.3 Priloge se gospodarski subjekti soočajo z nepotrebno omejevalnimi zahtevami za dajanje železniških vozil na trg. Med 16. junijem 2019 in 31. decembrom 2020 bi moralo biti pod posebnimi pogoji mogoče izdati dovoljenje za dajanje na trg vozil na podlagi skladnosti s seznamom specifikacij 1 iz preglednice A 2 Priloge A k Prilogi k Uredbi (EU) 2016/919. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, bi morali biti to, da so vozila dovoljena v skladu s tipom, ki je bil dovoljen pred 1. januarjem 2019 na podlagi skladnosti s seznamom specifikacij 1 iz preglednice A 2 Priloge A k Prilogi k Uredbi (EU) 2016/919. Zato bi bilo treba nemško jezikovno različico popraviti z učinkom za nazaj.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so usklajeni z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 51(1) Direktive (EU) 2016/797 –

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) opredeljuje aktivne snovi, ki veljajo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Obdobja odobritve aktivnih snovi abamektin, Bacillus subtilis (Cohn 1872) sev QST 713, Bacillus thuringiensis subsp. aizawai seva ABTS-1857 in GC-91, Bacillus thuringiensis subsp. israeliensis (serotip H-14) sev AM65-52, Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki sevi ABTS 351, PB 54, SA 11, SA12 in EG 2348, Beauveria bassiana seva ATCC 74040 in GHA, klodinafop, klopiralid, Cydia pomonella Granulovirus (CpGV), ciprodinil, diklorprop-P, fenpiroksimat, fosetil, Lecanicillium muscarium, (staro ime Verticilium lecanii) sev Ve 6, mepanipirim, Metarhizium anisopliae (var. anisopliae) sev BIPESCO 5/F52, metkonazol, metrafenon, Phlebiopsis gigantea sevi FOC PG 410.3, VRA 1835 in VRA 1984, pirimikarb, Pseudomonas chlororaphis sev MA 342, pirimetanil, Pythium oligandrum M1, rimsulfuron, spinosad, Streptomyces K61 (staro ime S. griseoviridis), Trichoderma asperellum (staro ime T. harzianum) sevi ICC012, T25 in TV1, Trichoderma atroviride (staro ime T. harzianum) seva IMI 206040 in T11, Trichoderma gamsii (staro imeT. viride) sev ICC080, Trichoderma harzianum seva T-22 in ITEM 908, triklopir, trineksapak, tritikonazol in ziram so bila podaljšana do 30. aprila 2020 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/168 (3).

(3)

Vloge za obnovitev odobritve navedenih snovi so bile vložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (4).

(4)

Poleg tega je predpisano podaljšanje obdobja odobritve za aktivne snovi diklorprop-P, mepanipirim, spinosad, trineksapak in fosetil, da se omogoči dovolj časa za izvedbo ocene v zvezi z lastnostmi endokrinih motilcev v skladu s postopkom iz členov 13 in 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012.

(5)

Ker se je ocenjevanje navedenih snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, se bo odobritev navedenih aktivnih snovi verjetno iztekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njihove odobritve. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve.

(6)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali na datum začetka veljavnosti Uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih naj Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 67(3) Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so prihodki Evropske agencije za zdravila sestavljeni iz prispevka Unije in pristojbin, ki jih Agenciji plačajo podjetja. Uredba (ES) št. 297/95 določa vrste in višine takšnih pristojbin.

(2)

Navedene pristojbine bi bilo treba prilagoditi s sklicevanjem na stopnjo inflacije leta 2019. Stopnja inflacije v Uniji, kakor jo je objavil Statistični urad Evropske unije (3), je leta 2019 znašala 1,6 %.

(3)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba prilagojene višine pristojbin zaokrožiti na najbližjih 100 EUR.

(4)

Uredbo (ES) št. 297/95 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Zaradi pravne varnosti se ta uredba ne bi smela uporabljati za veljavne vloge, ki so 1. aprila 2020 še nerešene.

(6)

V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 297/95 je treba prilagoditev izvesti z učinkom od 1. aprila 2020. Zato je primerno, da začne ta uredba veljati takoj in se uporablja od navedenega datuma –

(1)

člen 3 se spremeni:

(2)

v prvem odstavku člena 4 se „72 600 EUR“ nadomesti s „73 800 EUR“;

(3)

člen 5 se spremeni:

(4)

v prvem odstavku člena 6 se „43 700 EUR“ nadomesti s „44 400 EUR“;

(5)

člen 7 se spremeni:

(6)

člen 8 se spremeni:

(1)

Upravne ureditve s tretjimi državami v zvezi s potrdili o ulovu za ribiške proizvode so navedene v Prilogi IX k Uredbi Komisije (ES) št. 1010/2009 z dne 22. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1005/2008 (2). Navedene ureditve vključujejo vzorce potrdil o ulovu, ki so jih potrdili pristojni organi zadevnih tretjih držav.

(2)

Združene države so revidirale vzorec potrdila Združenih držav o ulovu, zlasti glede na novo orodje informacijske tehnologije, imenovano CATCH, ki ga je Komisija razvila za sistem Unije za potrdila o ulovu.

(3)

Prilogo IX k Uredbi (ES) št. 1010/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(1)

Člen 7(1) Direktive (EU) 2016/797 določa, da lahko države članice prosilcu dovolijo, da ne uporablja ene ali več tehničnih specifikacij za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) ali njihovih delov v primerih, ki so izčrpno navedeni v točkah (a) do (e) navedenega člena.

(2)

Države članice bi morale v sporočilu o svoji odločitvi v primerih iz točke (a) člena 7(1) ali zahtevku za neuporabo v primerih iz točk (c), (d) in (e) navesti utemeljitev za neuporabo in druge določbe, ki jih nameravajo uporabljati namesto TSI.

(3)

Zahtevek bi moral vključevati sklic na določbe TSI, ki se ne bodo uporabljale, opis zadevnega projekta, njegov obseg in časovni razpored, kot tudi vse druge pomembne informacije, ki bodo Komisiji v pomoč pri preverjanju skladnosti neuporabe z zahtevami iz člena 7(1).

(4)

Ko veljavnost prehodnih ukrepov iz določene TSI poteče, bi države članice prosilcem morale dovoliti neuporabo zadevne TSI ali njenih delov v skladu s členom 7(1)(a) Direktive samo v ustrezno utemeljenih primerih. V takem primeru bi moralo sporočilo, poslano Komisiji, vsebovati vse potrebne informacije in utemeljitve.

(5)

Ob predložitvi svoje odločitve o neuporabi v zvezi s projektom v poznejši fazi razvoja skladno s točko (a) člena 7(1) bi države članice zavoljo boljše komunikacije s Komisijo morale uporabiti predlogo. Ta predloga bi se lahko uporabila tudi za priglasitev seznama projektov v poznejši fazi razvoja v skladu s členom 7(2) Direktive.

(6)

Zahtevek za neuporabo ene ali več TSI ali njihovih delov bi bilo treba Komisiji poslati po elektronski poti, da se zagotovi administracija brez papirja. Datum, do katerega države članice pošljejo zahtevek ali dopolnilne informacije v poštni nabiralnik Komisije, bi moral šteti kot datum vložitve zahtevka za namen člena 7(7) Direktive.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora za interoperabilnost in varnost železnic –