PRAKTIČNA NAVODILA ZA STRANKE V ZVEZI Z ZADEVAMI, PREDLOŽENIMI SODIŠČU

KAZALO

(številke napotujejo na ustrezne točke)

I.

SPLOŠNE DOLOČBE

1–9

Faze postopka pred Sodiščem in njihove bistvene značilnosti

1

Zastopanje strank pred Sodiščem

2–3

Stroški postopka pred Sodiščem in brezplačna pravna pomoč

4–6

Varstvo osebnih podatkov

7–9

II.

PISNI DEL POSTOPKA

10–50

Namen pisnega dela postopka

10

Pisni del postopka pri predhodnem odločanju

11–12

Pisni del postopka pri direktnih tožbah

13–19

Tožba

13–14

Odgovor na tožbo

15–16

Replika in duplika

17

Predlog za obravnavanje po hitrem postopku

18

Predlog za odlog izvršitve ali izdajo drugih začasnih odredb (postopek za izdajo začasne odredbe)

19

Pisni del postopka pri pritožbah

20–32

Pritožba

21–25

Odgovor na pritožbo

26

Nasprotna pritožba

27

Odgovor na nasprotno pritožbo

28

Replike in duplike

29–30

Pritožbe, vložene na podlagi člena 57 Statuta

31

Zaupnost pri pritožbah

32

Intervencija pri direktnih tožbah in pritožbah

33–38

Predlog za intervencijo

33

Intervencijska vloga

34

Stališča glede intervencijske vloge

35

Prepozni predlogi za intervencijo

36

Intervencija v okviru predloga za izdajo začasne odredbe ali hitrega postopka

37

Izključitev intervencije v postopku predhodnega odločanja

38

Oblika in zgradba procesnih aktov

39–45

Vlaganje in posredovanje procesnih aktov

46–50

II.

USTNI DEL POSTOPKA

51–69

Namen obravnave

52

Predlog, naj se opravi obravnava

53

Vabilo na obravnavo in potreba po hitrem odgovoru na to vabilo

54

Ravnanje pred obravnavo

55–57

Običajen potek obravnave

58

Prvi del obravnave: ustne navedbe

59–64

Namen ustnih navedb

59

Čas za podajanje ustnih navedb in njegovo morebitno podaljšanje

60

Število oseb, ki podajajo ustne navedbe

61

Jezik, v katerem se podajajo ustne navedbe

62–64

Drugi del obravnave: vprašanja članov Sodišča

65

Tretji del obravnave: replike

66

Vpliv in omejitve simultanega tolmačenja

67–68

Po obravnavi

69

IV.

KONČNE DOLOČBE

70–71

SODIŠČE JE –

ob upoštevanju Poslovnika, zlasti njegovega člena 208,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sodišče je na podlagi člena 208 Poslovnika 25. novembra 2013 sprejelo nova praktična navodila za stranke v zvezi z zadevami, predloženimi Sodišču (1). Namen teh navodil je bil strankam in njihovim zastopnikom dati konkretna navodila na podlagi novega poslovnika, ki je bil sprejet 25. septembra 2012 (2), zlasti ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v prvem letu izvajanja tega poslovnika.

(2)	Od začetka veljavnosti teh navodil 1. februarja 2014 pa je bilo uvedenih več pomembnih novosti, tako na tehnični kot na regulativni ravni.

(3)

Stranke namreč na eni strani za posredovanje svojih procesnih aktov vse pogosteje uporabljajo elektronska sredstva komunikacije, kar prispeva k hitrejšemu obravnavanju zadev, vendar hkrati zahteva podrobnejše urejanje načina tega posredovanja in ukrepov, ki jih je treba sprejeti za lažjo obdelavo in prevod vloženega akta ter po potrebi za ohranitev zaupnosti informacij, ki jih ta akt vsebuje.

(4)

Na drugi strani je bil Poslovnik Sodišča od leta 2012 večkrat spremenjen, včasih za pojasnitev ali natančnejšo ureditev načinov nastopanja strank pred sodiščem, spet drugič zaradi upoštevanja sprememb, ki jih je zakonodajalec Unije sprejel na področjih, kot sta varstvo osebnih podatkov in obravnavanje pritožb iz člena 58a Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije.

(5)	Zato je treba za učinkovito izvajanje sodne oblasti v Uniji in zaradi večje preglednosti sprejeti nova praktična navodila ob upoštevanju zgoraj navedenih novosti.

(6)

Ta nova navodila, ki se uporabljajo za vse vrste zadev, predloženih Sodišču, ne nadomeščajo veljavnih določb Statuta in Poslovnika. Njihov cilj je strankam in njihovim zastopnikom omogočiti boljše razumevanje pomena teh določb ter natančneje predstaviti potek postopka pred Sodiščem in, med drugim, omejitve, ki veljajo zanj, zlasti tiste, ki so povezane z obdelavo in prevajanjem procesnih aktov ter simultanim tolmačenjem stališč, predstavljenih na obravnavi. Spoštovanje in upoštevanje teh navodil sta namreč za stranke in Sodišče najboljše jamstvo, da bo Sodišče zadeve obravnavalo optimalno –

SPREJELO TA PRAKTIČNA NAVODILA:

I.   SPLOŠNE DOLOČBE

Faze postopka pred Sodiščem in njihove bistvene značilnosti

1.

Postopek pred Sodiščem praviloma obsega pisni in ustni del, razen če je v posebnih določbah Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Statut) ali Poslovnika določeno drugače. Cilj pisnega dela postopka je Sodišču predstaviti očitke, tožbene razloge in trditve strank v postopku, v postopku predhodnega odločanja pa stališča zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta glede vprašanj, ki so jih postavila sodišča držav članic Unije. Ustni del postopka, ki sledi pisnemu, pa Sodišču omogoča, da poglobi svoje poznavanje zadeve z morebitnim zaslišanjem teh strank ali zainteresiranih subjektov na obravnavi, in če je tak primer, s poslušanjem sklepnih predlogov generalnega pravobranilca.

Zastopanje strank pred Sodiščem

2.

V skladu z določbami člena 19 Statuta mora stranke postopka pred Sodiščem zastopati oseba, ki je za to upravičena. Razen držav članic, drugih držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju: Sporazum EGP), Nadzornega organa Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljevanju: EFTA) in institucij Unije, ki jih praviloma zastopa agent, ki je imenovan za vsako zadevo posebej, mora druge stranke v postopku zastopati odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma EGP. Dokaz o tem vpisu je treba na zahtevo predložiti v kateri koli fazi postopka. Univerzitetni profesorji države članice, ki jim zakonodaja te države priznava pravico zastopanja na sodišču, so po členu 19, sedmi odstavek, Statuta izenačeni z odvetniki.

3.

V postopkih predhodnega odločanja pa Sodišče glede zastopanja strank v sporu o glavni stvari upošteva postopkovna pravila, ki se uporabljajo pred sodiščem, ki mu je zadevo predložilo v odločanje. Vsakdo, ki je pooblaščen za zastopanje stranke pred tem sodiščem, lahko to stranko zastopa tudi pred Sodiščem, in če nacionalna postopkovna pravila to dopuščajo, lahko stranke v sporu o glavni stvari same podajo pisna in ustna stališča. Če Sodišče o tem dvomi, lahko kadar koli pridobi upoštevne informacije od teh strank, njihovih zastopnikov ali sodišča, ki mu je zadevo predložilo v odločanje.

Stroški postopka pred Sodiščem in brezplačna pravna pomoč

4.

Postopek na Sodišču je, razen če člen 143 Poslovnika določa drugače, brezplačen, saj zaradi vložitve tožbe ali procesnega akta Sodišču ni treba plačati nikakršne dajatve ali takse. Stroški iz člena 137 in naslednjih Poslovnika obsegajo samo stroške, ki se lahko povrnejo, torej zneske, ki se morda izplačajo pričam in izvedencem, in nujne izdatke, ki jih imajo stranke zaradi postopka, predvsem nagrado zastopnikov ter njihove potne stroške in dnevnice za bivanje v Luxembourgu, če se opravi obravnava. Sodišče o stroških in njihovi višini odloči v končni sodbi ali sklepu, medtem ko v postopku predhodnega odločanja o stroških postopka odloči predložitveno sodišče.

5.

Če stranka ali – v postopkih predhodnega odločanja – stranka v sporu o glavni stvari ne zmore plačati stroškov ali dela stroškov postopka, lahko kadar koli zaprosi za brezplačno pravno pomoč pod pogoji, ki so določeni v členih od 115 do 118 in od 185 do 189 Poslovnika. Da bi bilo mogoče te prošnje upoštevati, jim morajo biti priloženi potrebni podatki in potrdila, ki Sodišču omogočajo, da ugotovi dejansko premoženjsko stanje prosilca. Ker Sodišče v postopkih predhodnega odločanja odloča na predlog sodišča države članice, morajo stranke v sporu o glavni stvari najprej zaprositi za morebitno brezplačno pravno pomoč pri sodišču ali pristojnem organu zadevne države članice, saj je pomoč, ki jo odobri Sodišče, le subsidiarna glede na pomoč, odobreno na nacionalni ravni.

6.

Opozoriti je treba, da Sodišče, če ugodi prošnji za brezplačno pravno pomoč, prevzame samo stroške v zvezi s pomočjo in zastopanjem prosilca pred Sodiščem, po potrebi v mejah, ki jih določi sestava. V skladu s pravili iz Poslovnika lahko Sodišče pozneje zahteva vračilo teh stroškov v odločbi, s katero se postopek konča in s katero je odločeno o stroških, sestava, ki je odločala o prošnji za brezplačno pravno pomoč, pa lahko poleg tega to pomoč kadar koli odvzame, če se okoliščine, ki so bile podlaga za njeno odobritev, med postopkom spremenijo.

Varstvo osebnih podatkov

7.

Sodišče si prizadeva za optimalno varstvo osebnih podatkov, zlasti pri objavah v zvezi z zadevami, ki so mu predložene, zato predloge za sprejetje predhodne odločbe praviloma obravnava v anonimizirani obliki. Ta pristop pomeni, da Sodišče v praksi – razen v posebnih okoliščinah – zakrije ime in priimek fizičnih oseb, omenjenih v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, po potrebi pa tudi druge elemente, ki bi lahko omogočili prepoznavo teh oseb, če tega ni storilo že predložitveno sodišče, preden je poslalo svoj predlog. Vsi zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta so pozvani, da v svojih pisnih in ustnih stališčih tako priznano anonimnost spoštujejo.

8.

Enako velja za pritožbe. Razen v posebnih okoliščinah Sodišče namreč spoštuje anonimnost, ki jo je zagotovilo Splošno sodišče, stranke postopka pa so pozvane, da v postopku pred Sodiščem to anonimnost prav tako spoštujejo.

9.

Če stranka v postopku pred Sodiščem želi, da se njena identiteta ali nekateri podatki v zvezi z njo v zadevi pred Sodiščem ne razkrijejo – ali če ta stranka, nasprotno, želi, da se njena identiteta in navedeni podatki v zadevi pred Sodiščem razkrijejo – se vsekakor lahko obrne na Sodišče, da to odloči, ali je potrebna popolna ali delna anonimizacija zadeve oziroma ohranitev že priznane anonimnosti. Da pa bi bil ta predlog učinkovit, ga je treba podati čim prej. Zaradi naraščajoče rabe nove informacijske in komunikacijske tehnologije je namreč veliko težje zagotoviti anonimnost, če je bilo obvestilo v zvezi z zadevo že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije ali če je bil v postopku predhodnega odločanja predlog za sprejetje predhodne odločbe že vročen zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta, in sicer približno mesec dni po vložitvi predloga pri Sodišču.

II.   PISNI DEL POSTOPKA

Namen pisnega dela postopka

10.

Pisni del postopka je bistven za razumevanje zadeve s strani Sodišča. Omogočiti mu mora, da si z branjem predloženih vlog in stališč ustvari jasno sliko o predmetu zadeve, ki mu je predložena, in o njenem pomenu. Čeprav je ta cilj skupen obravnavanju vseh zadev, ki so predložene sodišču, se potek in glavne poteze pisnega dela postopka razlikujejo glede na vrsto pravnega sredstva. Medtem ko so stranke v postopkih z direktno tožbo ali pritožbo pozvane, naj zavzamejo stališče o vlogah, ki so jih predložile druge stranke v postopku, je za pisni del postopka predhodnega odločanja značilno, da ni kontradiktornosti, saj so zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta pozvani le k predložitvi morebitnih stališč o vprašanjih, ki jih je postavilo nacionalno sodišče, ne da bi bili načeloma seznanjeni s stališči drugih zainteresiranih subjektov glede teh vprašanj. Posledica so različne zahteve tako glede oblike in vsebine navedenih stališč kot glede nadaljnjega poteka postopka, pri čemer pa je treba pojasniti, da je treba večino vlog in stališč, vloženih med pisnim delom postopka, prevesti. Zato je treba vedno dati prednost kratkim in preprostim stavkom, trditve strank pa morajo biti navedene v njihovih vlogah oziroma stališčih, in ne v morebitnih prilogah, ki se praviloma ne prevajajo.

Pisni del postopka pri predhodnem odločanju

11.

Ker postopek predhodnega odločanja nima narave spora, niso na predložitev pisnih stališč zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta vezane nobene posebne formalnosti. Ti subjekti lahko, ko jim Sodišče vroči predlog za sprejetje predhodne odločbe, če želijo, predložijo vlogo, v kateri predstavijo svoje stališče glede predloga, ki ga je vložilo predložitveno sodišče. Namen te vloge, ki mora biti vložena v nepodaljšljivem roku dveh mesecev od vročitve predloga za sprejetje predhodne odločbe (ki se mu prišteje enkratno obdobje desetih dni zaradi oddaljenosti), je Sodišču pojasniti predmet tega predloga, predvsem pa odgovore, ki naj bi jih bilo treba podati na vprašanja predložitvenega sodišča.

12.

Čeprav mora biti ta predstavitev celovita in mora vsebovati zlasti utemeljitev, na katero bi se Sodišče lahko oprlo pri odgovoru na postavljena vprašanja, ni treba ponavljati pravnega ali dejanskega okvira spora, navedenega v predložitveni odločbi, razen če so v zvezi s tem potrebna dodatna pojasnila. Razen v posebnih okoliščinah ali če posebne določbe Poslovnika ne določajo omejitve dolžine pisanj zaradi nujnosti zadeve, naj pisna stališča, predložena v postopku predhodnega odločanja, ne bi bila daljša od 20 strani.

Pisni del postopka pri direktnih tožbah

Tožba

13.

Ker ima postopek pri direktnih tožbah naravo spora, veljajo za pisni del tega postopka strožja pravila. Določena so v členu 119 in naslednjih (naslov IV) Poslovnika in se nanašajo na obveznost, da stranke zastopa agent ali odvetnik, ter na formalne zahteve v zvezi z vsebino in vlaganjem vlog. Zlasti iz člena 120 Poslovnika je razvidno, da mora tožba poleg imena in naslova tožeče stranke ter navedbe tožene stranke vsebovati natančno določen predmet spora, navajane razloge in trditve, ki so po potrebi podprte z dokazi in dokaznimi predlogi, ter predloge tožeče stranke. Posledica nespoštovanja teh zahtev je nedopustnost tožbe, ki naj, razen v posebnih okoliščinah, ne bi bila daljša od 30 strani.

14.

Kot je razvidno iz člena 120, točka (c), Poslovnika, mora tožba nujno vsebovati tudi povzetek navajanih tožbenih razlogov. Namen tega povzetka, ki ne sme biti daljši od dveh strani, je olajšati pripravo obvestila, ki mora biti v skladu s členom 21(4) Poslovnika objavljeno v Uradnem listu Evropske unije za vsako zadevo, ki je predložena Sodišču.

Odgovor na tožbo

15.

Za odgovor na tožbo, ki ga ureja člen 124 Poslovnika, veljajo v bistvu enake zahteve kot za tožbo, vložiti pa ga je treba v dveh mesecih od vročitve tožbe. Ta rok – ki se mu prišteje enkratno obdobje desetih dni zaradi oddaljenosti – se lahko podaljša le izjemoma, s pravočasno vložitvijo ustrezno obrazloženega predloga, v katerem so pojasnjene okoliščine, ki to podaljšanje upravičujejo.

16.

Ker je pravni okvir postopka določen s tožbo, je treba utemeljitev v odgovoru na tožbo, kolikor je mogoče, strukturirati glede na razloge in očitke, navedene v tožbi. Navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se razkrile med postopkom. Poleg tega se pravni in dejanski okvir spora v odgovoru na tožbo predstavi le, če se njegovemu prikazu v tožbi nasprotuje ali če so potrebna dodatna pojasnila. Prav tako kot tožba naj odgovor na tožbo, razen v posebnih okoliščinah, ne bi bil daljši od 30 strani.

Replika in duplika

17.

Če tožeča in tožena stranka menita, da je to potrebno, lahko prva svojo utemeljitev dopolni z repliko, druga pa z dupliko. Za ti vlogi veljajo enake formalne zahteve kot za tožbo in odgovor na tožbo, vendar morata biti – ker sta fakultativni in dopolnilni – nujno krajši kot prvi vlogi. Okvir in razlogi ali očitki, ki so jedro spora, so bili že temeljito predstavljeni (ali izpodbijani) v tožbi in odgovoru na tožbo, zato je edini namen replike in duplike tožeči in toženi stranki omogočiti, da natančneje pojasnita svoje stališče ali podrobneje predstavita svojo utemeljitev v zvezi s pomembnim vprašanjem, pri čemer lahko tudi predsednik opredeli vprašanja, na katera naj bi se replika in duplika nanašali. Zato naj replika in duplika, razen v posebnih okoliščinah, ne bi bili daljši od 10 strani. Ta akta morata biti v sodnem tajništvu vložena v rokih, ki ju določi Sodišče, podaljšanje teh rokov pa predsednik dovoli samo izjemoma in na podlagi ustrezno obrazloženega predloga.

Predlog za obravnavanje po hitrem postopku

18.

Če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, lahko tožeča ali tožena stranka Sodišču predlaga, da se z odstopanjem od določb Poslovnika zadeva obravnava po hitrem postopku. Vendar je ta možnost, določena v členu 133 navedenega poslovnika, vezana na predložitev, in sicer z ločeno vlogo, izrecnega predloga v zvezi s tem, v katerem morajo biti podrobno predstavljene okoliščine, ki upravičujejo izvedbo tega postopka, posledica pa je – če je takemu predlogu ugodeno – prilagoditev pisnega dela postopka. Običajni roki za vložitev vlog so namreč skrajšani, prav tako kot dolžina teh vlog, na podlagi člena 134 Poslovnika pa je mogoče repliko, dupliko in intervencijsko vlogo vložiti samo, če predsednik presodi, da je to potrebno.

Predlog za odlog izvršitve ali izdajo drugih začasnih odredb (postopek za izdajo začasne odredbe)

19.

Na direktno tožbo se lahko veže predlog za odlog izvršitve izpodbijanega akta ali izdajo drugih začasnih odredb iz členov 278 in 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU). V skladu z določbami člena 160 Poslovnika pa je tak predlog dopusten le, če ga vloži predlagatelj, ki zadevni akt izpodbija pred Sodiščem, ali stranka v zadevi, ki se obravnava pred Sodiščem, in se vloži z ločeno vlogo, v kateri so navedeni predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanski in pravni razlogi, ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost predlagane odredbe. Predlog se nato praviloma vroči nasprotni stranki v postopku, ki ji predsednik določi kratek rok, v katerem lahko pisno ali ustno predstavi stališča. V nujnih primerih lahko predsednik predlogu začasno ugodi, še preden so ta stališča predstavljena. V takem primeru se lahko odločba, s katero se postopek za izdajo začasne odredbe konča, sprejme šele po opredelitvi te nasprotne stranke.

Pisni del postopka pri pritožbah

20.

Pisni del postopka je glede pritožb z več vidikov zelo podoben poteku tega dela postopka pri direktnih tožbah. Upoštevna pravila so navedena v členu 167 in naslednjih (naslov V) Poslovnika, ki podrobneje določajo nujno vsebino pritožbe in odgovora na pritožbo ter predmet predlogov, navedenih v njiju.

Pritožba

21.

Kot je razvidno iz členov 168 in 169 Poslovnika, ki v zvezi s tem dopolnjujeta člene od 56 do 58 Statuta, pritožbe ni mogoče vložiti zoper akt institucije, organa, urada ali agencije Unije, temveč jo je treba vložiti zoper odločbo Splošnega sodišča, ki je odločilo o tožbi, vloženi zoper tak akt. Iz tega pojasnila izhaja, da je treba s pritožbo predlagati, naj se v celoti ali deloma razveljavi odločba Splošnega sodišča, kakor izhaja iz izreka te odločbe, in ne akt, izpodbijan pred Splošnim sodiščem. V okviru pravnih razlogov in trditev, ki se navajajo v pritožbi – ki naj, razen v posebnih okoliščinah, ne bi bila daljša od 25 strani – je treba med drugim natančno opredeliti izpodbijane dele obrazložitve navedene odločbe in natančno navesti, zakaj gre za napačno uporabo prava, sicer je pritožba nedopustna.

22.

Za lažjo pripravo obvestila, ki se v skladu s členom 21(4) objavi v Uradnem listu Evropske unije, mora pritožnik poleg tega pritožbi priložiti povzetek pritožbenih razlogov, ki ne sme biti daljši od dveh strani, ter sodnemu tajništvu predložiti potrebne listine in dokumente, ki potrjujejo izpolnjevanje zahtev, navedenih v členu 19 Statuta in povzetih v členu 119 Poslovnika.

23.

V primerih iz člena 58a Statuta mora pritožnik poleg tega pritožbi priložiti predlog za dopustitev pritožbe, ki ne sme biti daljši kot sedem strani in ki mora vsebovati vse potrebne elemente, ki Sodišču omogočajo, da odloči, ali se pritožba dopusti, in če se ta delno dopusti, da opredeli pritožbene razloge, na katere se mora nanašati odgovor na pritožbo.

24.

V predlogu za dopustitev pritožbe morajo biti jasno in natančno navedeni razlogi, na katerih pritožba temelji, prav tako pa mora biti jasno in natančno opredeljeno pravno vprašanje, ki se odpira s posameznim pritožbenim razlogom, ter mora biti posebej navedeno, zakaj je to vprašanje pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

25.

Če tak predlog ni vložen, je v skladu s členom 170a(1) Poslovnika pritožba v celoti nedopustna.

Odgovor na pritožbo

26.

Vsaka stranka zadevnega postopka pred Splošnim sodiščem lahko v nepodaljšljivem roku dveh mesecev od vročitve pritožbe – ki se mu prišteje enkratno obdobje desetih dni zaradi oddaljenosti – vloži odgovor na pritožbo. Za vsebino tega odgovora veljajo zahteve iz člena 173 Poslovnika, v skladu s členom 174 navedenega poslovnika pa je treba v tem odgovoru predlagati, naj se pritožbi v celoti ali deloma ugodi ali naj se pritožba v celoti ali deloma zavrne. Pravna utemeljitev v odgovoru na pritožbo je, kolikor je mogoče, sestavljena glede na razloge pritožnika, v tem odgovoru pa ni treba vnovič navesti pravnega in dejanskega okvira spora, razen če se njegovemu prikazu v pritožbi nasprotuje ali če so potrebna dodatna pojasnila. Ugovor glede popolne ali delne nedopustnosti te pritožbe mora biti sestavni del odgovora na pritožbo, saj možnost iz člena 151 Poslovnika, da se ugovor nedopustnosti tožbe vloži z ločeno vlogo, za pritožbe ne velja. Tako kot pritožba naj niti odgovor na pritožbo, razen v posebnih okoliščinah, ne bi bil daljši od 25 strani.

Nasprotna pritožba

27.

Če želi stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem, ki ji je vročena pritožba, izpodbijati odločbo navedenega sodišča glede vidika, ki v pritožbi ni bil omenjen, mora vložiti nasprotno pritožbo zoper odločbo Splošnega sodišča. Nasprotna pritožba mora biti vložena z ločeno vlogo v enakem nepodaljšljivem roku, kot je določen za vložitev odgovora na pritožbo, in mora izpolnjevati zahteve iz členov 177 in 178 Poslovnika. Pravni razlogi in trditve, ki jih vsebuje, ne smejo biti enaki tistim iz odgovora na pritožbo.

Odgovor na nasprotno pritožbo

28.

Če je taka nasprotna pritožba vložena, lahko pritožnik ali vsaka druga stranka v zadevi pred Splošnim sodiščem, na katero se pritožba nanaša, ki ima interes za ugoditev tej nasprotni pritožbi ali njeno zavrnitev, nanjo vloži odgovor, ki je omejen na razloge, navedene v nasprotni pritožbi. V skladu s členom 179 Poslovnika je treba ta odgovor vložiti v nepodaljšljivem roku dveh mesecev od vročitve nasprotne pritožbe (ki se mu prišteje enkratno obdobje desetih dni zaradi oddaljenosti).

Replike in duplike

29.

Tako pritožbo kot nasprotno pritožbo in odgovor nanju je mogoče dopolniti z repliko in dupliko, zlasti da se strankam omogoči, da predstavijo svoje stališče glede ugovora nedopustnosti ali novih elementov, navedenih v odgovoru na pritožbo ali nasprotno pritožbo. Drugače od pravil, ki veljajo za direktne tožbe, je ta možnost odvisna od izrecnega dovoljenja predsednika Sodišča. Zato mora pritožnik (ali stranka, ki je vložila nasprotno pritožbo) v sedmih dneh od vročitve odgovora na pritožbo (ali odgovora na nasprotno pritožbo) – ki se mu prišteje enkratno obdobje desetih dni zaradi oddaljenosti – vložiti ustrezno obrazložen predlog, v katerem je pojasnjeno, zakaj je po mnenju te stranke potrebna replika. Ta predlog, ki naj ne bi bil daljši od treh strani, mora biti sam po sebi razumljiv, ne da bi bilo treba vpogledati v pritožbo ali odgovor na pritožbo.

30.

Zaradi posebne narave pritožbenega postopka, ki je omejen na obravnavanje pravnih vprašanj, lahko predsednik, če predlogu za repliko ugodi, poleg tega omeji predmet in število strani te vloge ter predmet in število strani duplike, ki tej vlogi sledi. Spoštovanje teh navodil je bistveno za nemoten potek postopka, saj se v primeru prekoračenja dovoljenega števila strani ali navajanja drugih vprašanj v repliki ali dupliki ta vloga vrne avtorju.

Pritožbe, vložene na podlagi člena 57 Statuta

31.

Pravila, navedena v točkah od 20 do 30 teh navodil, pa ne veljajo v celoti za pritožbe, vložene zoper odločbe Splošnega sodišča o zavrnitvi predloga za intervencijo, ali odločbe, sprejete na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe, vloženega na podlagi členov 278 ali 279 PDEU. V skladu s členom 57, tretji odstavek, Statuta velja za te pritožbe enak postopek kot za predlog za izdajo začasne odredbe, vložen neposredno pri Sodišču. Strankam se zato določi kratek rok za predložitev morebitnih stališč glede pritožbe, Sodišče pa o njej odloči brez dodatnega pisnega postopka ali brez ustnega postopka.

Zaupnost pri pritožbah

32.

Kot je razvidno iz prejšnjih točk, se pritožba in vloge, ki ji sledijo, vročijo vsem strankam v postopku pred Splošnim sodiščem, ne glede na njihovo vlogo v postopku pred tem sodiščem (glavna stranka ali intervenientka). Ker so pritožbe v skladu s členom 58 Statuta omejene na pravna vprašanja, se morajo stranke načeloma v vlogah izogibati navajanju tajnih ali zaupnih elementov. Če pa je to izjemoma potrebno, lahko stranka, ki se sklicuje na zaupnost nekaterih elementov svoje vloge, z ločeno vlogo, ki mora biti ustrezno obrazložena, predlaga zaupno obravnavo (pri čemer mora navesti, za kakšen obseg zaupnosti prosi in na katere stranke se ta predlog nanaša) in predloži nezaupno različico svoje vloge, ki se lahko vroči tem strankam. Če se temu predlogu za zaupno obravnavano delno ugodi – pri čemer obseg te zaupnosti nikakor ne more presegati zaupne obravnave, ki jo je v zvezi z intervenientko že zagotovilo Splošno sodišče – je stranka, ki se ji omogoči ta zaupna obravnava, pozvana, naj nemudoma predloži novo nezaupno različico svoje vloge, ki se lahko vloži drugim strankam v postopku.

Intervencija pri direktnih tožbah in pritožbah

Predlog za intervencijo

33.

V skladu s členom 40 Statuta lahko države članice in institucije Unije, pod pogoji, določenimi v drugem in tretjem odstavku tega člena, pa tudi tretje države, ki so podpisnice EGP, Nadzorni organ EFTA, organi, uradi in agencije Unije ter druge fizične ali pravne osebe intervenirajo v postopku, ki poteka pred Sodiščem, da v celoti ali delno podprejo predloge ene od strank. Da se lahko predlog za intervencijo upošteva, mora biti vložen v roku iz člena 130(1) Poslovnika (direktne tožbe) ali člena 190(2) Poslovnika (pritožbe) in izpolnjevati zahteve iz člena 130, od (2) do (4), tega poslovnika.

Intervencijska vloga

34.

Če se predlogu za intervencijo ugodi, se intervenientu pošljejo vsi procesni akti, ki so bili vročeni strankam, po potrebi brez tajnih ali zaupnih dokazil ali dokumentov, intervenient pa lahko intervencijsko vlogo vloži v enem mesecu od prejema teh aktov. Čeprav mora ta vloga izpolnjevati zahteve iz člena 132(2) Poslovnika, je njena vsebina nujno bolj strnjena kot vsebina vloge stranke, ki jo podpira, in naj ne bi bila daljša od 10 strani. Ker je namreč intervencija v razmerju do spora o glavni stvari akcesorna, se mora intervenient v vlogi izogibati ponavljanju razlogov in trditev, ki so navedeni v vlogah stranke, za katero intervenira, ter navesti samo dodatne razloge in trditve, ki tezo te stranke potrjujejo. Ponovno navajanje pravnega in dejanskega okvira spora je odveč, razen če se njegovemu prikazu v vlogah glavnih strank nasprotuje ali če so potrebna dodatna pojasnila.

Stališča glede intervencijske vloge

35.

Predsednik lahko po vložitvi intervencijske vloge določi rok za predložitev kratkih stališč glede te vloge, če presodi, da je to potrebno. Vendar vložitev teh stališč, ki naj ne bi bila daljša od petih strani, ni obvezna. Cilj teh stališč je glavnim strankam omogočiti, da se odzovejo na nekatere navedbe intervenienta ali da zavzamejo stališče glede novih razlogov ali trditev, ki jih je ta navedel. Če takih elementov ni, je priporočeno, naj se stališča ne vlagajo, da se pisni del postopka ne podaljšuje po nepotrebnem.

Prepozni predlogi za intervencijo

36.

Sodišče lahko upošteva predlog za intervencijo, ki izpolnjuje zahteve iz člena 130, od (2) do (4), Poslovnika, čeprav je ta predlog vložen po izteku roka iz členov 130(1) ali 190(2) Poslovnika, če ga prejme pred sprejetjem odločbe o začetku ustnega dela postopka na podlagi člena 60(4) Poslovnika. V takem primeru lahko intervenient predstavi svoja stališča na obravnavi, če se ta opravi.

Intervencija v okviru predloga za izdajo začasne odredbe ali hitrega postopka

37.

Načeloma velja enako v okviru predloga za izdajo začasne odredbe ali hitrega postopka. Razen v posebnih okoliščinah, ki upravičujejo predložitev pisnih stališč, lahko oseba ali subjekt, ki ima pravico do intervencije v takem postopku, svoja stališča poda le ustno, če se opravi obravnava.

Izključitev intervencije v postopku predhodnega odločanja

38.

Zgoraj navedena pravila v zvezi z intervencijo pa ne veljajo za postopek predhodnega odločanja. Ker ta vrsta zadev nima narave spora in ker ima Sodišče pri predhodnem odločanju o razlagi ali veljavnosti prava Unije posebno vlogo, lahko pisna ali ustna stališča glede vprašanj, ki jih Sodišču predložijo sodišča držav članic, podajo samo zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta, in če gre za tak primer, institucije, organi, uradi ali agencije Unije, ki jih je Sodišče pozvalo na podlagi člena 24, drugi odstavek, Statuta.

Oblika in zgradba procesnih aktov

39.

Ne glede na navedeno in na zahteve v zvezi z vsebino procesnih aktov, ki izhajajo iz določb Statuta in Poslovnika, morajo vloge in pisna stališča, ki se predložijo Sodišču, izpolnjevati nekatere dodatne zahteve za lažje branje in obdelavo teh aktov s strani Sodišča, zlasti v elektronski obliki. Te zahteve se nanašajo na obliko in videz teh procesnih aktov ter na njihovo zgradbo in dolžino.

40.

Kar zadeva obliko, je najprej nujno, da so vloge in stališča, ki jih vložijo stranke, predloženi v obliki, ki omogoča elektronsko obdelavo teh aktov na Sodišču. Za to je treba upoštevati te zahteve: — vloge in stališča morajo biti na brezčrtnem belem papirju formata A4; besedilo mora biti napisano samo na eni strani papirja („enostransko“), in ne na obeh straneh („dvostransko“), — besedilo mora biti v tipu pisave, ki se običajno uporablja (na primer Times New Roman, Courrier ali Arial), in velikosti najmanj 12 točk za besedilo in 10 točk za opombe, z medvrstičnim razmikom 1,5 cm ter z robovi najmanj 2,5 cm vodoravno in navpično (zgoraj, spodaj, levo in desno na strani), — vsi odstavki vlog in stališč morajo biti oštevilčeni z zaporednimi naraščajočimi številkami, — enako velja za strani vlog in stališč, vključno z njihovimi morebitnimi prilogami in seznamom, ki morajo biti oštevilčene zgoraj desno, z zaporednimi naraščajočimi številkami, — vsaka stran vlog in stališč lahko vsebuje največ 1500 znakov, pri čemer se ne upoštevajo presledki, — nazadnje, če se vloge ali stališča pri Sodišču ne vložijo elektronsko, morajo biti njihove strani spete tako, da jih je mogoče preprosto razpeti, in ne trajno vezane, na primer z lepilom ali spenjačem.

41.

Poleg teh zahtev glede oblike morajo biti procesni akti, ki se predložijo Sodišču, sestavljeni tako, da je mogoče že iz prvih nekaj strani razbrati njihovo zgradbo in predmet. Na začetku vloge ali pisnih stališč se poleg naslova tega akta, številke zadeve (če jo je sodno tajništvo že sporočilo) in strank, na katere se nanaša, oziroma njihovih začetnic (če je zadeva anonimizirana) navede kratka predstavitev načrta avtorja ali kazalo. Ta vloga ali stališča se končajo s predlogi avtorja, v postopku predhodnega odločanja pa s predlaganimi odgovori na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče.

42.

Čeprav za vsebino aktov, ki se predložijo Sodišču, ne veljajo nobene druge zahteve razen tistih, ki izhajajo iz Statuta in Poslovnika, je treba vedeti, da so ti akti podlaga, da Sodišče spis lahko preuči, zato jih mora Sodišče sámo ali institucija, ki jih je sestavila, načeloma prevesti. V interesu nemotenega poteka postopka in v interesu strank naj bo zato jezik predloženih vlog in stališč jasen in natančen, brez tehničnih izrazov iz posameznih nacionalnih pravnih sistemov. Izogibati se je treba ponavljanju ter namesto dolgih in zapletenih povedi z vrinjenimi stavki in podredji naj se raje, kolikor je mogoče, uporabljajo kratke povedi.

43.

Kadar se stranke v vlogi ali stališčih sklicujejo na posamezno besedilo ali predpis nacionalnega prava ali prava Unije, je treba natančno navesti reference tega besedila ali predpisa, vključno z datumom sprejetja, in če je mogoče, z datumom objave tega dokumenta ter njegovo časovno uporabo. Prav tako naj stranke pri citiranju izvlečka ali odlomka sodne odločbe ali sklepnih predlogov generalnega pravobranilca navedejo zadevo in njeno številko ter številko ECLI („European Case Law Identifier“) odločbe ali sklepnih predlogov in natančne reference zadevnega izvlečka ali odlomka.

44.

Nazadnje je treba opozoriti, da mora biti pravna utemeljitev strank ali zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta v vlogah ali pisnih stališčih, in ne v morebitnih prilogah, ki se praviloma ne prevajajo. K vlogi ali stališčem se priložijo samo listine, ki so navedene v besedilu te vloge ali stališč in so potrebne za dokazovanje ali pojasnjevanje njihove vsebine. Poleg tega je predložitev prilog v skladu s členom 57(4) Poslovnika dopustna samo, če je priložen seznam prilog. Na tem seznamu so za vsako priloženo listino navedeni številka priloge, njen kratek opis ter stran ali odstavek vloge ali stališč, kjer je listina omenjena in ki upravičuje njeno predložitev.

45.

Če procesni akt očitno odstopa od zahtev iz zgornjih točk, zlasti glede navedb o dolžini tega akta, lahko sodno tajništvo avtorja tega akta pozove, naj vloženi akt čim prej popravi.

Vlaganje in posredovanje procesnih aktov

46.

V sodnem tajništvu se lahko vložijo samo akti, ki so izrecno navedeni v postopkovnih pravilih. Te akte je treba vložiti v določenih rokih, ob spoštovanju zahtev iz člena 57 Poslovnika.

47.

Sodišče priporoča vlaganje prek aplikacije e-Curia. Ta omogoča vlaganje in vročanje procesnih aktov izključno elektronsko, ne da bi bilo treba pripraviti overjene prepise aktov, ki se posredujejo Sodišču, ali to posredovanje podvajati s pošiljanjem po pošti. Pogoji za dostop in uporabo aplikacije e-Curia so natančno opisani v Odločbi Sodišča z dne 16. oktobra 2018 o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e-Curia in v Pogojih uporabe, na katere se sklicuje ta odločba. Ta dokumenta sta dostopna na spletnem mestu institucije (https://curia.europa.eu/jcms/jcms/P_78957/sl/).

48.

Če se procesni akt ne vloži prek zgoraj navedene aplikacije, ga je mogoče Sodišču poslati po pošti. Kuverto s tem aktom je treba nasloviti na sodno tajništvo Sodišča na naslov: Greffe de la Cour, Rue du Fort Niedergrünewald, L-2925 Luxembourg. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se na podlagi člena 57(7) Poslovnika z vidika procesnih rokov upoštevata le dan in ura vložitve izvirnika v sodnem tajništvu. Da ne pride do prekluzije, se zato priporoča pošiljanje s priporočeno pošiljko ali s hitro pošto več dni pred iztekom roka, določenega za vložitev akta, ali kar fizična vložitev v sodnem tajništvu Sodišča, izven uradnih ur sodnega tajništva pa na vhodu v zgradbe Sodišča, kjer pristojni uslužbenec potrdi prejem tega akta tako, da nanj zapiše datum in uro vložitve.

49.

Nazadnje, trenutno se lahko prepis podpisanega izvirnika procesnega akta v sodno tajništvo pošlje tudi kot priponka elektronskemu pismu (ecj.registry@curia.europa.eu) ali po telefaksu ((+352) 43 37 66). Poleg tehničnih omejitev, povezanih s tema načinoma vložitve, je treba opozoriti, da se vložitev procesnega akta po elektronski pošti in po telefaksu za spoštovanje procesnih rokov upošteva samo, če sodno tajništvo podpisani izvirnik akta, skupaj s prilogami in prepisi iz člena 57(2) Poslovnika, prejme najpozneje v desetih dneh po tem, ko je bil prepis tega podpisanega izvirnika odposlan z elektronsko pošto ali po telefaksu. Ta izvirnik je treba poslati ali izročiti nemudoma po tem, ko je bil poslan prepis, ne da bi bili vanj vneseni kakršni koli popravki ali spremembe. Če se podpisani izvirnik in predhodno vloženi prepis razlikujeta, se upošteva samo dan vložitve podpisanega izvirnika.

50.

Stranke so pozvane, naj poleg izvirnika vloge oziroma stališč, ki ga odpošljejo v predpisanem roku in ki je edini verodostojen, za lažjo obdelavo predloženih vlog in stališč s strani Sodišča in zlasti njihov prevod v enega ali več uradnih jezikov Unije na naslov editable-versions@curia.europa.eu pošljejo različico te vloge ali stališč, ki jo je mogoče oblikovati (programska oprema za oblikovanje besedila, kot je „Word“, „OpenOffice“ in „LibreOffice“).

III.   USTNI DEL POSTOPKA

51.

Kot je razvidno iz člena 20, četrti odstavek, Statuta, ustni del postopka v bistvu zajema dve ločeni fazi: zaslišanje strank ali zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta in predstavitev sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Vendar lahko Sodišče v skladu s členom 20, peti odstavek, Statuta, če meni, da se z zadevo ne zastavlja nobeno novo pravno vprašanje, sklene, da se o zadevi odloča brez sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Kar zadeva obravnavo, se ta ne opravi nujno.

Namen obravnave

52.

Glede na pomen pisnega dela postopka v zadevah, ki so predložene Sodišču, in ob upoštevanju člena 76(3) Poslovnika v zvezi s predlogi za sprejetje predhodne odločbe je treba navesti, da za izvedbo obravnave ni tako pomemben izrecen predlog, naj se ta opravi, temveč bolj presoja Sodišča o dodani vrednosti te obravnave in njeni morebitni koristnosti za razrešitev spora ali opredelitev odgovorov, ki bi jih Sodišče lahko dalo na vprašanja, ki jih je postavilo sodišče države članice. Sodišče zato opravi obravnavo vsakič, ko bi ta lahko prispevala k boljšemu razumevanju zadeve in njenega pomena, ne glede na to, ali so stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta to predlagali.

Predlog, naj se opravi obravnava

53.

Če te stranke ali zainteresirani subjekti menijo, da je treba v zadevi opraviti obravnavo, morajo takoj po koncu pisnega dela postopka Sodišču sporočiti natančne razloge, zakaj želijo ustno podati navedbe. Ta obrazložitev – ki se ne sme zamenjati z vlogo ali pisnimi stališči in ki ne sme biti daljša od treh strani – mora izhajati iz konkretne presoje koristnosti obravnave za zadevno stranko, v njej pa je treba navesti elemente v spisu ali utemeljitvi, za katere ta stranka meni, da jih je treba razviti ali na tej obravnavi dodatno izpodbijati. Splošna obrazložitev, ki se na primer sklicuje na pomembnost zadeve ali vprašanj, o katerih mora Sodišče odločiti, ne zadostuje.

Vabilo na obravnavo in potreba po hitrem odgovoru na to vabilo

54.

Če Sodišče odloči, da se v posamezni zadevi opravi obravnava, določi dan in uro obravnave, sodno tajništvo pa takoj pošlje vabilo strankam ali zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta in jih obvesti o sestavi, ki ji je bila zadeva dodeljena, o ukrepih procesnega vodstva, ki jih je Sodišče odredilo, in če je tak primer, o tem, da bo odločeno brez sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Za zagotovitev, da bo Sodišče to obravnavo opravilo v kar najboljših razmerah, so navedene stranke ali zainteresirani subjekti pozvani, naj na dopis sodnega tajništva odgovorijo v kar najkrajšem času, pri čemer naj zlasti navedejo, ali se nameravajo obravnave udeležiti, in sporočijo ime odvetnika ali agenta, ki jih bo na njej zastopal. Zapoznel odgovor na vabilo sodnega tajništva ogrozi nemoten potek obravnave glede časa za podajanje ustnih navedb, ki ga Sodišče odobri zadevni stranki, in glede zahtev, vezanih na delovanje službe za tolmačenje.

Ravnanje pred obravnavo

55.

Osebe, ki nastopajo na Sodišču, morajo ne glede na svoj naziv in vlogo nositi togo. Agenti in odvetniki, ki sodelujejo na obravnavi, naj zato prinesejo svojo togo. Sodišče ima nekaj tog za stranke in zastopnike, ki svoje nimajo, vendar sta število in razpoložljivost velikosti teh tog omejena, zato naj zadevne stranke in zastopniki Sodišče o tem predhodno obvestijo v odgovoru na vabilo na obravnavo.

56.

Stranke in njihovi zastopniki so pozvani, naj v tem odgovoru zaradi čim boljše priprave obravnave Sodišče obvestijo tudi o vseh posebnih ukrepih, ki bi olajšali njihovo učinkovito sodelovanje na obravnavi, zlasti v primeru invalidnosti ali zmanjšane mobilnosti.

57.

Zaradi prometnih razmer v Luxembourgu in zaradi varnostnih ukrepov, ki veljajo za dostop do zgradb Sodišča, je priporočljivo, da se na dan obravnave navzočnost v dvorani, v kateri bo obravnava potekala, zagotovi pred uro, določeno za začetek te obravnave. V navadi je namreč, da so pred začetkom obravnave zastopniki strank ali zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta povabljeni na kratek sestanek s člani sestave, ki je namenjen pripravi obravnave. Sodnik poročevalec in generalni pravobranilec lahko ob tej priložnosti zgoraj navedene zastopnike pozoveta, naj med obravnavo dodatno pojasnijo nekatera vprašanja ali temeljiteje predstavijo posamezni vidik obravnavane zadeve.

Običajen potek obravnave

58.

Čeprav se lahko potek obravnave pred Sodiščem razlikuje glede na okoliščine posamezne zadeve, praviloma zajema tri ločene dele: podajanje ustnih navedb, vprašanja članov Sodišča in replike.

Prvi del obravnave: ustne navedbe

Namen ustnih navedb

59.

Razen v posebnih okoliščinah se obravnava običajno začne s podajanjem ustnih navedb strank ali zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta. Ker ob koncu pisnega dela postopka Sodišče zadevo že pozna, v ustnih navedbah vsebine predloženih vlog ali pisnih stališč ni treba ponavljati. Namen teh navedb je strankam in navedenim subjektom omogočiti, da se odzovejo na poziv Sodišča, naj svoje navedbe osredotočijo na določeno vprašanje ali vidik zadeve, ali da odgovorijo na vprašanja, ki jim jih je Sodišče postavilo pred obravnavo. Poleg tega se morajo udeleženci obravnave, ki zagovarjajo enako tezo ali so zavzeli enako stališče, če je le mogoče, pred obravnavo posvetovati, da ne bi prišlo do nepotrebnih ponavljanj.

Čas za podajanje ustnih navedb in njegovo morebitno podaljšanje

60.

Čas za podajanje ustnih navedb določi predsednik sestave po posvetovanju s sodnikom poročevalcem in po potrebi z generalnim pravobranilcem, ki je zadolžen za zadevo. Ta čas za podajanje navedb je praviloma omejen na petnajst minut, ne glede na sestavo, ki ji je bila zadeva dodeljena, vendar ga je mogoče podaljšati ali skrajšati glede na vrsto in zapletenost zadeve, število in procesni status udeležencev postopka ter morebitne ukrepe procesnega vodstva. Predsednik sestave lahko na podlagi ustrezno utemeljenega predloga stranke ali zainteresiranega subjekta iz člena 23 Statuta izjemoma odobri podaljšanje dodeljenega časa za podajanje navedb. Da pa bi bilo mogoče ta predlog upoštevati, ga mora stranka ali zadevni subjekt podati v odgovoru na vabilo na obravnavo.

Število oseb, ki podajajo ustne navedbe

61.

Zaradi nemotenega poteka obravnave mora ustne navedbe za vsako stranko ali zainteresirani subjekt, ki je navzoč na obravnavi, podajati ena oseba. Izjemoma se lahko na podlagi ustrezno utemeljenega predloga, ki ga je stranka ali zainteresirani subjekt podal v odgovoru na vabilo na obravnavo, dovoli, da ustne navedbe poda še ena oseba, če to upravičujeta narava ali velika zapletenost zadeve. Tudi če je tako dovoljenje dano, to ne povzroči podaljšanja časa za podajanje ustnih navedb, saj si osebi, ki navedbe podajata, delita čas za podajanje ustnih navedb, ki je bil dodeljen zadevni stranki.

Jezik, v katerem se podajajo ustne navedbe

62.

Brez poseganja v možnost držav članic, da pri udeležbi na obravnavi uporabljajo svoj uradni jezik, in v možnost tretjih držav, da pri udeležbi v postopku predhodnega odločanja ali intervenciji v sporu pred Sodiščem uporabljajo enega od jezikov iz člena 36 Poslovnika, morajo druge stranke v postopku podajati navedbe v jeziku postopka, ki se določi v skladu s pravili iz člena 37 Poslovnika.

63.

V postopkih predhodnega odločanja lahko stranke spora o glavni stvari Sodišču izjemoma predlagajo, naj jim v ustnem delu postopka dovoli uporabo jezika, ki ni jezik predložitvenega sodišča. Ta predlog – ki ga je treba podati v odgovoru zadevne stranke na vabilo na obravnavo – mora biti ustrezno obrazložen ter v njem mora biti pojasnjeno, zakaj se predlaga uporaba drugega jezika in zakaj bi bilo treba uporabiti ta jezik, ki je eden izmed jezikov iz člena 36 Poslovnika. V skladu s členom 37(4) Poslovnika o tem predlogu po opredelitvi nasprotne stranke (ali nasprotnih strank) v sporu o glavni stvari in generalnega pravobranilca odloči predsednik sestave, ki ji je bila zadeva dodeljena, ali Sodišče, odvisno od primera. Če je predlogu ugodeno, lahko predlagani jezik uporabljajo vsi zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta.

64.

Vendar izjema iz prejšnje točke velja samo za postopke predhodnega odločanja. Kadar ne gre za primere iz točke 62 teh navodil, morajo stranke postopka z direktno tožbo ali pritožbo ustne navedbe, odgovore na ustne navedbe in odgovore na morebitna vprašanja Sodišča podajati v jeziku postopka (3).

Drugi del obravnave: vprašanja članov Sodišča

65.

Ne glede na vprašanja, ki jih lahko člani Sodišča postavijo pred in med podajanjem ustnih navedb, je mogoče osebe, ki podajajo ustne navedbe, ob koncu podajanja teh navedb pozvati, naj odgovorijo na dodatna vprašanja članov Sodišča. Namen teh vprašanj je poglobiti njihovo poznavanje spisa in osebam, ki podajajo navedbe, omogočiti, da pojasnijo ali podrobno razložijo nekatere točke, v zvezi s katerimi so morda še potrebna dodatna pojasnila.

Tretji del obravnave: replike

66.

Po tej razpravi imajo zastopniki strank in zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta nazadnje možnost, da podajo kratke odgovore, če menijo, da je to potrebno. Te replike, ki lahko trajajo vsaka po največ pet minut, ne pomenijo drugega kroga podajanja ustnih navedb. Njihov edini namen je osebam, ki podajajo ustne navedbe, omogočiti, da se na kratko odzovejo na stališča ali vprašanja drugih udeležencev obravnave ali članov Sodišča, podana med obravnavo. Tudi če je bilo dovoljeno, da ustne navedbe za stranko podajata dve osebi, se replika dovoli samo eni od njiju.

Vpliv in omejitve simultanega tolmačenja

67.

Naj gre za ustne navedbe, replike ali odgovore na vprašanja Sodišča, se morajo osebe, ki podajajo ustne navedbe, zavedati, da člani sestave, generalni pravobranilec in zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta njihov nastop pogosto spremljajo prek simultanega tolmačenja. Za nemoten potek obravnave in za zagotovitev kakovosti opravljenega tolmačenja so zastopniki strank in zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta pozvani, naj besedilo – čeprav strnjeno – zapiskov za ustne navedbe ali osnutka za svoj nastop, če ju imajo, pred obravnavo čim prej posredujejo direktoratu za tolmačenje po elektronski pošti (Interpretation@curia.europa.eu) ali po telefaksu ((+352) 43 03 36 97). To besedilo ali zapiski so namenjeni izključno tolmačem in se po obravnavi uničijo. Ne posredujejo se članom sestave in generalnemu pravobranilcu, ki je za zadevo zadolžen, niti se ne vložijo v spis v zadevi.

68.

Zaradi lažjega tolmačenja in s tem razumevanja ustnih navedb s strani članov sestave in generalnega pravobranilca, ki je za zadevo zadolžen, ter drugih strank, ki so udeležene na obravnavi, je treba na obravnavi z naravnim in neprisiljenim ritmom mirno govoriti v mikrofon. Tolmačenje je olajšano, če oseba, ki podaja ustne navedbe, vnaprej predstavi načrt nastopa ter daje prednost kratkim in preprostim stavkom. Kadar se oseba, ki podaja ustne navedbe, sklicuje na odločbo Sodišča ali Splošnega sodišča, naj navede datum te odločbe ter številko in ime zadeve.

Po obravnavi

69.

Aktivna udeležba strank in zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta se ob koncu obravnave konča. Ko predsednik razglasi konec obravnave, navedene stranke in subjekti ne smejo več podajati pisnih ali ustnih stališč, niti v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca, razen v izrednem primeru ponovnega odprtja ustnega dela postopka iz člena 83 Poslovnika.

IV.   KONČNE DOLOČBE

70.

Ta praktična navodila razveljavljajo in nadomeščajo Praktična navodila za stranke v zvezi z zadevami, predloženimi Sodišču, z dne 25. novembra 2013.

71.

Ta praktična navodila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo prvi dan meseca, ki sledi mesecu njihove objave.

V Luxembourgu, 10. decembra 2019

---

(1)  UL L 31 z dne 31. januarja 2014, str. 1.

(2)  UL L 265 z dne 29. septembra 2012, str. 1, kakor je bil nazadnje spremenjen 26. novembra 2019 (UL L 316 z dne 6. decembra 2019, str. 103).

(3)  V primeru tožb zaradi neizpolnitve obveznosti lahko tožena država članica v ustnem delu postopka uporablja jezik, ki ni bil uporabljen v pisnem delu postopka, če gre za enega od uradnih jezikov te države članice in če je bil za to pravočasno podan predlog, kadar je le mogoče v odgovoru na vabilo na obravnavo. Če je predlogu ugodeno, lahko predlagani jezik uporabljajo vse stranke v postopku.