(1)

Člen 16 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da mora biti letna zgornja meja odhodkov v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) sestavljena iz najvišjih zneskov, določenih za ta sklad v okviru Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (4). Na podlagi člena 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se po potrebi določi prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, da se zagotovi upoštevanje letnih zgornjih mej iz Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil za obdobje 2014–2020. Uredba (EU, Euratom) št. 1311/2013 ne določa zgornjih mej za proračunska leta po letu 2020. Da se zagotovi upoštevanje zgornje meje za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil tudi v proračunskih letih po letu 2020, se morata člena 16 in 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 za navedena proračunska leta sklicevati na zneske, določene v okviru EKJS v uredbi, ki jo Svet sprejme na podlagi člena 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) za leta 2021 do 2027.

(2)

Pri prožnosti med stebri gre za neobvezen prenos sredstev med neposrednimi plačili in razvojem podeželja. Na podlagi člena 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) lahko države članice uporabijo to prožnost za koledarska leta 2014 do 2019. Da se državam članicam zagotovi, da lahko ohranijo svoje strategije, je z Uredbo (EU) 2019/288 Evropskega parlamenta in Sveta (6) prožnost med stebri podaljšana na koledarsko leto 2020, to pomeni proračunsko leto 2021. V členu 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 je trenutno določen prenos iz razvoja podeželja v neposredna plačila kot odstotek zneska, namenjenega za podporo, financirano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v proračunskem letu 2021, z zakonodajo Unije, sprejeto po tem, ko Svet sprejme ustrezno uredbo na podlagi člena 312(2) PDEU. Ker ustrezna zakonodaja Unije ne bo sprejeta do trenutka, ko morajo države članice uradno sporočiti svojo odločitev o prenosu, je primerno zagotoviti možnost nadaljnje uporabe te prožnosti in določiti najvišji znesek, ki se lahko prenese.

Najvišji absolutni znesek za posamezno državo članico se izračuna na podlagi največjih odstotkov iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki se uporabijo za zneske, namenjene za podporo vrstam intervencij za razvoj podeželja v skladu s predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

V skladu s členom 53(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so imele države članice do 1. avgusta 2019 možnost spremeniti odstotek svoje nacionalne zgornje meje za neposredna plačila, ki jih namenijo za prostovoljno vezano podporo, in tudi svoje podrobne odločitve o podpori od koledarskega leta 2020 naprej. Države članice bodo svojo odločitev o prenosu iz neposrednih plačil v razvoj podeželja, če obstaja, uradno sporočile šele do 31. decembra 2019, o prenosu iz razvoja podeželja v neposredna plačila, če obstaja, pa kmalu zatem. Vendar bo takšna odločitev vplivala na njihovo nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za koledarsko leto 2020. Da se ohrani skladnost med podrobnimi odločitvami o podpori in zgornjo mejo proračuna za prostovoljno vezano podporo, je primerno državam članicam omogočiti, da spremenijo odstotek, namenjen prostovoljno vezani podpori, kolikor je potrebno, da se prilagodi njihovi odločitvi o prožnosti med stebri in tudi podrobnim odločitvam o podpori. Zato bi moral biti tudi ustrezni rok za uradno obvestilo kmalu po 31. decembru 2019. Ker je navedena sprememba omejena na obseg, ki ga države članice potrebujejo za prilagoditev svoji odločitvi o prožnosti med stebri, bi morale države članice v svojem obvestilu pojasniti zvezo med spremembo in navedeno odločitvijo.

(4)

Uredbi (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Da se omogoči čimprejšnja uporaba sprememb, določenih v tej uredbi, se je štelo primerno, da se določi izjema od osemtedenskega obdobja iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega Pogodbi o Evropski uniji, PDEU in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(6)

Da se omogoči čimprejšnja uporaba sprememb iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Člen 4 Uredbe (EU) št. 978/2012 določa merila za dodelitev tarifnih preferencialov v okviru splošnega režima splošne sheme preferencialov (v nadaljnjem besedilu: GSP).

(2)

Člen 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 978/2012 določa, da država, ki jo Svetovna banka tri zaporedna leta neposredno pred posodobitvijo seznama držav upravičenk uvrsti med države z visokim ali višjim srednjim dohodkom, ne bi smela biti več upravičena do ugodnosti GSP.

(3)

Seznam držav upravičenk v skladu z GSP iz točke (a) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 978/2012 je določen v Prilogi II k navedeni uredbi. Komisija bi morala v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 978/2012 vsako leto do 1. januarja pregledati Prilogo II in spremeniti status držav na seznamu v skladu z merili iz člena 4.

(4)

V skladu s členom 5(2)(a) Uredbe (EU) št. 978/2012 je treba državam upravičenkam do GSP in gospodarskim subjektom zagotoviti dovolj časa za ustrezno spremembo statusa države na podlagi GSP. Zato se mora režim GSP uporabljati še eno leto po začetku veljavnosti spremembe statusa države v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 978/2012.

(5)

Svetovna banka je v letih 2017, 2018 in 2019 Nauru, Samoo in Tongo uvrstila med države z višjim srednjim dohodkom. Zato te države v skladu s členom 4(1)(a) niso več upravičene do statusa države upravičenke do GSP in bi jih bilo treba črtati iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012. Režim GSP bi moral za te države še naprej veljati eno leto po začetku veljavnosti sklepa o črtanju teh držav iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012. Zaradi preprostosti in pravne varnosti bi bilo zato treba Nauru, Samoo in Tongo črtati iz Priloge II z začetkom veljavnosti 1. januarja 2021 –

(1)

V skladu s členom 9(1)(a) Uredbe (EU) št. 978/2012 lahko država upravičenka do sheme splošnih tarifnih preferencialov (v nadaljnjem besedilu: GSP) uživa ugodnosti tarifnih preferencialov, zagotovljenih v okviru posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, če se v skladu s Prilogo VII k Uredbi (EU) št. 978/2012 šteje za ranljivo zaradi pomanjkanja diverzifikacije in nezadostne vključenosti v mednarodni trgovinski sistem.

(2)

V skladu s točko 1(b) Priloge VII k Uredbi (EU) št. 978/2012 je ranljiva država tista država, katere izvoz izdelkov iz Priloge IX v Unijo v povprečju zadnjih treh zaporednih let predstavlja manj kot 6,5 % vrednosti skupnega uvoza izdelkov iz držav upravičenk do GSP.

(3)

Komisija je v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012 pooblaščena, da ob spremembi seznama držav upravičenk do GSP sprejme delegirane akte za spremembo Priloge VII, da se pregleda prag ranljivosti iz točke 1(b) Priloge VII in s tem ohrani sorazmerno enaka utež praga ranljivosti pod pogojem določitve, ali so države ranljive, ne glede na spremembe seznama držav upravičenk do GSP. V skladu s Prilogo VII k Uredbi (EU) št. 978/2012 je utež praga ranljivosti vrednost celotnega uvoza izdelkov iz Priloge IX iz vseh držav upravičenk do GSP v Unijo, pri čemer se upošteva povprečna vrednost.

(4)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/602 (2) se je prag ranljivosti z 2 % spremenil na 6,5 %, ki se uporablja od 1. januarja 2015.

(5)

Seznam držav upravičenk do GSP iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012 je bil bistveno spremenjen, saj je bilo med zadnjim pregledom praga ranljivosti v letu 2015 in 1. januarja 2019 črtanih enaindvajset držav. Zato je treba spremeniti prag ranljivosti iz točke 1(b) Priloge VII k Uredbi (EU) št. 978/2012.

(6)

Zaradi sprememb seznama držav v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 978/2012 med zadnjo spremembo merila ranljivosti v letu 2015 in 1. januarjem 2019 bi se skupni uvoz izdelkov iz Priloge IX iz vseh držav upravičenk do GSP v Unijo v povprečju zmanjšal za 12,2 %. Z zvišanjem praga ranljivosti s 6,5 % na 7,4 % s 1. januarjem 2019 bi se ohranila sorazmerno enaka utež praga ranljivosti, kot je določen v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 978/2012.

(7)

Da bi upoštevali dejanske datume sprememb seznama držav iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012 in njihov vpliv na ranljivost držav upravičenk, ta prag velja od 1. januarja 2019 –

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 2368/2002 so navedeni udeleženci sistema potrjevanja procesa Kimberley in njihovi ustrezno imenovani pristojni organi.

(2)

Naslove pristojnih organov več udeležencev procesa Kimberley je treba posodobiti.

(3)

Udeleženci procesa Kimberley so septembra 2019 prejeli obvestilo Ljudske republike Kitajske, da bo Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Macao od 1. oktobra 2019 uradno izvajalo sistem potrjevanja procesa Kimberley.

(4)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 2368/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Da bi lahko Posebno upravno območje Ljudske republike Kitajske Macao čim prej začelo izvajati sistem potrjevanja procesa Kimberley v zvezi z Unijo, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

2. oktobra 2019 je Svetovna trgovinska organizacija (STO) izdala arbitražno odločbo v zadevi Evropske skupnosti in nekatere države članice – Ukrepi, ki vplivajo na trgovino z velikimi civilnimi zrakoplovi, WT/DS316/ARB. Arbitražna odločba Združenim državam Amerike je (ZDA) dala pravico, da v odziv na subvencije Unije Airbusu zahtevajo odobritev uvedbe protiukrepov v višini največ 7,5 milijarde USD letno. 18. oktobra 2019 so ZDA uvedle uvozno dajatev v višini 25 % ad valorem na različne izdelke, med drugim na mirna vina, ki jih v ZDA izvažajo Nemčija, Španija, Francija in Združeno kraljestvo. Ta izjemna, nepravična in nepredvidena situacija ima resne škodljive učinke na svetovno trgovino z vsemi vini Unije. ZDA so zagrozile tudi z uvedbo uvoznih dajatev v višini 100 % ad valorem na francoska peneča vina v odziv na francoski davek na digitalne storitve (GAFA).

(2)

Uvozne dajatve, ki jih so jih uvedle ZDA, imajo neposredne in resne učinke na trgovino z vini Unije na trgu ZDA, ki je tako po vrednosti kot količini največji izvozni trg Unije za kmetijske proizvode, zlasti za vino. Leta 2018 je bilo v ZDA izvoženih skupno 6,5 milijona hektolitrov vin Unije v vrednosti 4 milijarde EUR. Izvoz vin Unije v ZDA običajno predstavlja med 30 in 40 % celotne vrednosti izvoza vin Unije.

(3)

Višje uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, imajo škodljive učinke za vsa vina Unije in ne samo za mirna vina s poreklom iz štirih držav članic, za katere veljajo navedene uvozne dajatve. Posledično negativno vplivajo na ugled in trgovino z vsemi vini Unije, prisotnimi na trgu ZDA. Ugled vina ne temelji samo na njegovi kakovosti, temveč tudi na njegovi ceni ter občutenim razmerjem med njima. To zlasti velja za vina v nižjem in srednjem cenovnem razredu, na katera ima 25-odstotna uvozna dajatev v absolutnem smislu večji učinek kot na dražja vina, saj slednja kupujejo poznavalci, ki jih višja cena ne odvrne od nakupa. Vina Unije na trgu ZDA konkurirajo vinom s poreklom od drugod, na primer iz Južne Amerike, Avstralije ali Južne Afrike. Zaradi tako ostre in močne konkurence je občutenje splošnih cenovnih ravni zelo pomembno. Če je potrošnikom znano, da je cena vin s poreklom iz nekaterih držav Unije višja zaradi višje uvozne dajatve, bo to negativno vplivalo na splošno občutenje cenovne ravni vin Unije in s tem povpraševanje potrošnikov preusmerilo na izdelke s poreklom od drugod. Glede na nastale tržne razmere in zmanjšanje skupnega prihodka za proizvajalce je upravičeno sprejeti takojšnje ukrepe za odpravo učinkov opisanih uvoznih dajatev, ki bi zajemali vsa vina s poreklom iz vseh držav članic in ne le iz tistih, ki jih uvozne dajatve neposredno zadevajo.

(4)

Ureditev uvoznih dajatev, ki so jo uvedle ZDA, z vidika stabilnosti trga ni osamljen nacionalni ukrep, katerega učinki bi bili omejeni na trgovino z ZDA. Svetovni trg vina je globalen trg, na katerem imajo posamični ukrepi pomembnih gospodarskih akterjev, kot so ZDA, daljnosežne posledice za celotno mednarodno trgovino z vinom. Vsaka negativna sprememba razmer na pomembnem ciljnem trgu za vina Unije, kot so ZDA, neizogibno vpliva tudi na druge trge, saj je treba izdelke, ki jih zaradi previsoke cene ni mogoče prodati v ZDA, preusmeriti drugam. Potrošniki na teh drugih trgih se zavedajo spremenjenih tržnih razmer, zato bodo izvajali dodaten pritisk na cene in bo konkurenca še veliko ostrejša kot običajno. Sedanje uvozne dajatve, ki jih nalagajo ZDA, bodo zato verjetno povzročile stagnacijo izvoza vin Unije po vsem svetu. Poročila iz vinskega sektorja kažejo, da je bila že preklicana znatna količina naročil francoskih vin na trg ZDA.

(5)

Razmere na trgu vina v Uniji so se v letu 2019 stalno slabšale, zato so zaloge vina na najvišji ravni po letu 2009. Do tega je prišlo predvsem zaradi kombinacije rekordnega pridelka v letu 2018 in zmanjšanja porabe vina v Uniji. Če se vina, na katere vplivajo uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, ne prodajo na trgih zunaj Unije, se bo stanje na trgu Unije še poslabšalo. Položaj je še resnejši tudi zaradi časovne umestitve začetka uporabe uvoznih tarifnih kvot. Te so se namreč začele uporabljati z 18. oktobrom 2019, kar je bilo točno sredi lanskega obdobja trgatve in proizvodnje vina ter tik pred prazniki ob koncu leta, ki sta za vinski sektor Unije med najpomembnejšimi prodajnimi okni v letu. Zato je treba sprejeti takojšnje ukrepe za rešitev nastalih razmer.

(6)

Med podpornimi ukrepi v vinskem sektorju iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je le ukrep promocije iz člena 45(1)(b) navedene uredbe neposredno namenjen za promocijo vina v tretjih državah, da bi se povečala njihova konkurenčnost. Ta ukrep promocije se je v zadnjih letih izkazal kot zelo učinkovit pri osvajanju trgov tretjih držav in konsolidaciji na njih. S krepitvijo ugleda vin Unije in ozaveščanjem o njihovi kakovosti se je izkazal tudi za najučinkovitejše orodje za podporo vinom Unije na trgih tretjih držav. Mednarodni trg vina je globalen trg in vsaka promocijska dejavnost za vina Unije na trgih tretjih držav koristi vsem vinom Unije. Odpira priložnosti za izvajalce, ki želijo vstopiti na zadevni trg z drugimi vini Unije. Posamezne promocije imajo „multiplikacijski“ učinek na prodajo, saj zajemajo celotne nabore vin ali celotne vinorodne regije in ne samo posamezne znamke ali vrste vina. Zato je bistveno nadaljevati, začeti in okrepiti promocijske dejavnosti na vseh trgih, da se najdejo prodajne možnosti za vina, ki se ne bodo prodala na trgu ZDA, ter da se ohrani ugled vin Unije na teh drugih trgih in odbijejo pritiski na cene.

(7)

V pomoč izvajalcem pri odzivanju na trenutne izjemne okoliščine na izvoznih trgih po vsem svetu po uvedbi ureditve uvoznih dajatev ZDA in za odpravo teh nepredvidenih in negotovih razmer je zato ustrezno, da se omogoči dodatna prožnost pri izvajanju ukrepa promocije v skladu s členom 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Zato je treba kot izredni ukrep omogočiti odstopanje od člena 45(3) Uredbe in začasno povečati največji prispevek Unije k ukrepom promocije v skladu s členom 45(1)(b) navedene uredbe s 50 % na 60 % upravičenih izdatkov.

(8)

Ta ukrep je potreben, ker bodo izvajalcem neizogibno nastali dodatni stroški, povezani s potrebo po preusmeritvi promocij v druge države ali po organizaciji novih promocij v drugih državah, oboje pa bo treba izvesti čim prej, da se omogoči prodaja zalog. Povečanje prispevka unije k ukrepom promocije na 60 % in s tem zmanjšanje prispevka upravičenca bi upravičencem omogočilo, da izvedejo ambicioznejše dejavnosti za ohranitev svojega težko priborjenega položaja na tujih trgih. Prav tako bo k vlaganju zahtevkov za podporo pri promocijskih dejavnostih spodbudilo nove izvajalce, ki se v teh okoliščinah zanje sicer morda ne bi odločili, če bi prispevek Unije ostal pri 50 % – zlasti to velja za tiste izvajalce, ki si prej tega niso mogli privoščiti. Zmanjšanje njihove finančne udeležbe na 40 % jim bo pomagalo pri obvladovanju učinkov uvoznih dajatev, ki so jih uvedle ZDA.

(9)

Prožnost, ki se uvede s povečanjem prispevka Unije, je oblika finančne podpore, ki pa ne zahteva dodatnega financiranja Unije, saj še naprej veljajo proračunske omejitve za nacionalne podporne programe v vinskem sektorju iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 1308/2013. Države članice se zato lahko za dodelitev večjih zneskov za ukrep promocije odločijo samo znotraj letnega proračuna, določenega v Prilogi VI k navedeni uredbi. Cilj ukrepa je torej podpreti sektor v trenutnih nestanovitnih tržnih razmerah, ne da bi bilo treba za to sprostiti dodatna sredstva. Poleg tega ta prožnost ne bi smela negativno vplivati na proračun drugih podpornih ukrepov v skladu z navedeno uredbo, saj nekateri ukrepi, na primer prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, postajajo vse manj relevantni in proračunsko intenzivni za države članice. Poleg tega statistični podatki kažejo, da je bilo v zadnjih letih porabljenih manj sredstev na državo članico, kot jih je bilo na voljo v proračunu.

(10)

Uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, in posledične težave v trgovini z vini Unije so specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema ni mogoče rešiti z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Po eni strani ni povezan z nobenimi že obstoječimi motnjami na trgu, saj uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, trenutno močno vplivajo na ugled vin Unije in bodo verjetno povzročile hitro poslabšanje razmer na trgu vina, če se stanje ne začne nemudoma reševati. Ta specifični problem trenutno tudi ni povezan z dovolj specifično grožnjo motnje na trgu, ki bi se verjetno nadaljevala v svoji trenutni obliki, saj se bodo uvozne tarifne kvote ZDA po pričakovanjih spreminjale skozi čas in bodo zato verjetno imele nadaljnje nepredvidljive učinke na svetovni trg vina. Po drugi strani pa ta specifični problem tudi ni povezan z ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni živali ali izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin, kot je določeno v členu 220 navedene uredbe.

(11)

Poleg tega je ta ukrep skupaj s povečano prožnostjo pri izvajanju ukrepa promocije v skladu s členom 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 del vrste ukrepov, namenjenih za pomoč izvajalcem na ravni unije, ki so jih prizadele uvozne dajatve na vina Unije, ki so jih uvedle ZDA, Vendar je med temi ukrepi ta ukrep edini, ki daje določeno finančno podporo, ki je potrebna za rešitev razmer, v katerih se izvajalci, ki so jih prizadele uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, soočajo z izgubo prihodkov in povečanimi odhodki, povezanimi z iskanjem novih trgov za njihova vina.

(12)

Ta ukrep bi moral biti strogo omejen na to, kar je potrebno za razrešitev trenutnih izjemnih okoliščin na izvoznih trgih tako po obsegu kot po obdobju uporabe.

(13)

Prispevek Unije lahko dodelijo samo države članice na podlagi zahtevka, ki se izbere v okviru ukrepa promocije iz člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Na voljo bi moral biti vsem izvajalcem, izbranim v okviru ukrepa, ne glede na kategorijo posameznega vina ali porekla vina Unije, glede na to, da uvozne tarifne kvote ZDA škodujejo izvozu vseh vin Unije. S tega vidika je treba sprejeti ukrepe za povečanje konkurenčnosti izvoza vseh vin Unije. Da bi to dosegli, bi ta nujni ukrep moral veljati za vse upravičence, ne glede na to, na katere trge usmerjajo svoje dejavnosti. V trenutnih izjemnih okoliščinah na svetovnem trgu vina bi moral biti enako na voljo izvajalcem, ki želijo usmeriti svoja prizadevanja na trg ZDA, kot tistim, ki jih želijo usmeriti na trg druge tretje države. Poleg tega bi bilo znotraj posamezne promocijske dejavnosti zelo težko ločevati ukrepe, ki se nanašajo na mirna vina, od tistih, ki se nanašajo na druga vina, saj so promocijske dejavnosti običajno zasnovane za promocijo široke palete in ne samo posamezne kategorije izdelkov. Številne promocijske kampanje zajemajo vsa vina iz regije ali pester nabor vin, ki jih prodaja posamezen izvajalec. Ločevanje med dejavnostmi, ki zadevajo mirna vina, od dejavnosti v zvezi z drugimi vini znotraj promocijske kampanje bi bilo povezano z velikim upravnim bremenom in bi spodkopavalo pozitivne učinke promocijske dejavnosti.

(14)

Nujni ukrep bi moral biti omejen na obdobje največ 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. To obdobje je potrebno, da se omogoči vzpostavitev promocijskih kampanj. Postopek vključuje več upravnih korakov, kot so spremembe nacionalnih podpornih programov, priprava in objava razpisov za oddajo prijav, izbira zahtevkov in sklenitev pogodb, kar običajno traja več kot šest mesecev. Za učinkovito izvedbo odstopanja bi zato obdobje njegove veljavnosti moralo biti 12 mesecev. Zahtevki, izbrani po izteku dvanajstmesečnega obdobja, ne bi smeli biti upravičeni do povečanega prispevka Unije.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

2. oktobra 2019 je Svetovna trgovinska organizacija (STO) izdala arbitražno odločbo v zadevi Evropske skupnosti in nekatere države članice – Ukrepi, ki vplivajo na trgovino z velikimi civilnimi zrakoplovi, WT/DS316/ARB. Arbitražna odločba Združenim državam Amerike (ZDA) je dala pravico, da v odziv na subvencije Unije Airbusu zahtevajo odobritev uvedbe protiukrepov v višini največ 7,5 milijarde USD letno. 18. oktobra 2019 so ZDA uvedle uvozno dajatev v višini 25 % ad valorem na različne proizvode, med drugim na mirna vina, ki jih v ZDA izvažajo Nemčija, Španija, Francija in Združeno kraljestvo. Ta izjemna, nepravična in nepredvidena situacija ima resne škodljive učinke na svetovno trgovino z vsemi vini Unije. ZDA so zagrozile tudi z uvedbo uvoznih dajatev v višini 100 % ad valorem na francoska peneča vina v odziv na francoski davek na digitalne storitve (GAFA).

(2)

Uvozne dajatve, ki jih so jih uvedle ZDA, imajo neposredne in resne učinke na trgovino z vini Unije na trgu ZDA, ki je tako po vrednosti kot količini največji izvozni trg Unije za kmetijske proizvode, zlasti za vino. Leta 2018 je bilo v ZDA izvoženih skupno 6,5 milijona hektolitrov vin Unije v vrednosti 4 milijarde EUR. Izvoz vin Unije v ZDA običajno predstavlja med 30 in 40 % celotne vrednosti izvoza vin Unije.

(3)

Višje uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, imajo škodljive učinke za vsa vina Unije in ne samo za mirna vina s poreklom iz štirih držav članic, za katere veljajo navedene uvozne dajatve. Posledično negativno vplivajo na ugled in trgovino z vsemi vini Unije, prisotnimi na trgu ZDA. Ugled vina ne temelji samo na njegovi kakovosti, temveč tudi na njegovi ceni ter občutenim razmerjem med njima. To zlasti velja za vina v nižjem in srednjem cenovnem razredu, na katera ima 25-odstotna uvozna dajatev v absolutnem smislu večji učinek kot na dražja vina, saj slednja kupujejo poznavalci, ki jih višja cena ne odvrne od nakupa. Vina Unije na trgu ZDA konkurirajo vinom s poreklom od drugod, na primer iz Južne Amerike, Avstralije ali Južne Afrike. Zaradi tako ostre in močne konkurence je občutenje splošnih cenovnih ravni zelo pomembno. Če se potrošnik zaveda, da je cena vin s poreklom iz nekaterih držav Unije višja zaradi višje uvozne dajatve, bo to negativno vplivalo na splošno občutenje cenovne ravni vin Unije in s tem povpraševanje potrošnikov preusmerilo na izdelke s poreklom od drugod. Glede na nastale tržne razmere in zmanjšanje skupnega prihodka za proizvajalce je upravičeno sprejeti takojšnje ukrepe za odpravo učinkov uvoznih dajatev, ki bi zajemali vsa vina s poreklom iz vseh držav članic in ne le iz tistih, ki jih uvozne dajatve neposredno zadevajo.

(4)

Ureditev uvoznih dajatev, ki so jo uvedle ZDA, z vidika stabilnosti trga ni osamljen nacionalni ukrep, katerega učinki bi bili omejeni na trgovino z ZDA. Svetovni trg vina je globalen trg, na katerem imajo posamični ukrepi pomembnih gospodarskih akterjev, kot so ZDA, daljnosežne posledice za celotno mednarodno trgovino z vinom. Vsaka negativna sprememba razmer na pomembnem ciljnem trgu za vina Unije, kot so ZDA, neizogibno vpliva tudi na druge trge, saj je treba proizvode, ki jih zaradi previsoke cene ni mogoče prodati v ZDA, preusmeriti drugam. Potrošniki na teh drugih trgih se zavedajo spremenjenih tržnih razmer, zato bodo izvajali dodaten pritisk na cene in bo konkurenca še veliko ostrejša kot običajno. Sedanje uvozne dajatve, ki jih nalagajo ZDA, bodo zato verjetno povzročile stagnacijo izvoza vin Unije po vsem svetu. Poročila iz vinskega sektorja kažejo, da je bila že preklicana znatna količina naročil francoskih vin na trg ZDA.

(5)

Razmere na trgu vina v Uniji so se v letu 2019 stalno slabšale, zato so zaloge vina na najvišji ravni po letu 2009. Do tega je prišlo predvsem zaradi kombinacije rekordnega pridelka v letu 2018 in zmanjšanja porabe vina v Uniji. Če se vina, na katere vplivajo uvozne dajatve, ki so jih uvedle ZDA, ne prodajo na izvoznih trgih zunaj Unije, se bo stanje na trgu Unije še poslabšalo. Situacija je še resnejša tudi zaradi časovne umestitve začetka uporabe uvoznih tarifnih kvot. Te so se namreč začele uporabljati z 18. oktobrom 2019, kar je bilo točno sredi lanskega obdobja trgatve in proizvodnje vina ter tik pred prazniki ob koncu leta, ki sta za vinski sektor Unije med najpomembnejšimi prodajnimi okni v letu. Zato je treba sprejeti takojšnje ukrepe za rešitev nastale situacije.

(6)

Med podpornimi ukrepi v vinskem sektorju iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je le ukrep promocije iz člena 45(1)(b) navedene uredbe neposredno namenjen za promocijo vina v tretjih državah, da bi se povečala njihova konkurenčnost. Ta ukrep promocije se je v zadnjih letih izkazal kot zelo učinkovit pri osvajanju trgov tretjih držav in konsolidaciji na njih. S krepitvijo ugleda vin Unije in ozaveščanjem o njihovi kakovosti se je izkazal tudi za najučinkovitejše orodje za podporo vinom Unije na trgih tretjih držav. Mednarodni trg vina je globalen trg in vsaka promocijska dejavnost za vina Unije na trgih tretjih držav koristi vsem vinom Unije. Odpira priložnosti tistim, ki bodo nato vstopili na zadevni trg z drugimi vini Unije. Posamezne promocije imajo „multiplikacijski“ učinek na prodajo, saj zajemajo celotne nabore vin ali celotne vinorodne regije in ne samo posamezne znamke ali vrste vina. Zato je bistveno nadaljevati, začeti in okrepiti promocijske dejavnosti na vseh trgih, da se najdejo prodajne možnosti za vina, ki se ne bodo prodala na trgu ZDA, ter da se ohrani ugled vin Unije na teh drugih trgih in odbijejo pritiski na cene.

(7)

V pomoč izvajalcem pri odzivanju na trenutne izjemne okoliščine na izvoznih trgih po vsem svetu po uvedbi ureditve uvoznih dajatev ZDA in za odpravo te nepredvidene in negotove situacije je zato ustrezno, da se omogoči dodatna prožnost pri izvajanju ukrepa promocije v skladu s členom 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 z odstopanjem od nekaterih določb iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1150 (2).

(8)

Člen 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150 določa, da se spremembe podpornih programov, ki se uporabljajo, in kot so navedene v členu 41(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ne predložijo več kot dvakrat v proračunskem letu. Da bi države članice lahko hitro prilagodile svoje nacionalne podporne programe in zagotovile pravno varnost za izvajanje navedenih sprememb, je primerno omogočiti, da se take spremembe lahko predložijo več kot dvakrat v proračunsko leto. Države članice bi morale imeti možnost, da se hitro odzovejo na te izjemne okoliščine in predložijo spremembe ukrepa promocije, takoj ko menijo, da so potrebne. S tako prožnostjo bi lahko države članice čim bolj izboljšale že sprejete ukrepe, povečale število razpisov in se pogosteje prilagodile razmeram na trgu. Tudi državam članicam, ki niso vključile ukrepa promocije v svoje nacionalne podporne programe, bi ta prožnost omogočila, da ga vključijo takoj ob začetku veljavnosti te uredbe, namesto da bi morale počakati na naslednji rok za spremembe. S to večjo prožnostjo za ukrep promocije bi imeli izvajalci, vključno z novinci, več možnosti, da vložijo vloge za podporo pri promociji. Namen tega je pomagati vinskemu sektorju in zagotoviti prožnost, ki je potrebna za iskanje novih prodajnih možnosti na mednarodnih trgih zunaj ZDA.

(9)

Zato je potrebno odstopanje od člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/47 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih, kjer gojijo perutnino, na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji ter potem, ko so navedene države članice v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES (4) vzpostavile okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/47 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih države članice iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v navedeni prilogi.

(3)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/114 (5), in sicer po primerih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 pri perutnini na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v Romuniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(4)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/114 je Poljska obvestila Komisijo o dodatnih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih, kjer gojijo perutnino, v okrožjih Szamotulski, Ostrowski in Iławski.

(5)

Poleg tega je Slovaška obvestila Komisijo o dodatnem izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu, kjer gojijo perutnino, v okrožju Čadca.

(6)

Novi izbruhi na Poljskem in Slovaškem so zunaj območij, ki so trenutno navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47, in pristojni organi navedenih držav članic so sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli navedenih novih izbruhov.

(7)

Komisija je v skladu z Direktivo 2005/94/ES proučila ukrepe, ki sta jih sprejeli Poljska in Slovaška, ter presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih držav članic, dovolj oddaljene od gospodarstev, na katerih so bili potrjeni izbruhi visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8.

(8)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju s Poljsko in Slovaško takoj opredeliti nova okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedenih državah članicah v skladu z Direktivo 2005/94/ES. Zato bi bilo treba spremeniti okužena in ogrožena območja, navedena za Poljsko in Slovaško v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47.

(9)

V skladu s tem bi bilo treba spremeniti Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47 in posodobiti regionalizacijo na ravni Unije z vključitvijo novih okuženih in ogroženih območij, ki sta jih Poljska in Slovaška vzpostavili v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2020/47 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/47 iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –