(1)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 so našteta javna telesa, korporacije in agencije ter fizične in pravne osebe, telesa in entitete nekdanje iraške vlade, za katere v skladu z navedeno uredbo velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki so se 22. maja 2003 nahajali zunaj Iraka.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 2. januarja 2020 sklenil črtati 15 vnosov s seznama oseb ali entitet, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba SMEFF določa sprejetje izvedbenih aktov o določitvi tehničnih operativnih zahtev za zapisovanje, oblikovanje in pošiljanje informacij iz naslovov II, III in IV navedene uredbe.

(2)

Člen 40 uredbe SMEFF določa, da se izmenjava informacij iz naslovov II, III in IV navedene uredbe izvede v elektronski obliki. Primerno je določiti zahteve za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje teh podatkov ter določiti njihovo obliko in postopek za spreminjanje oblike.

(3)

V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/218 (2) morajo države članice Komisiji predložiti informacije o lastništvu, značilnostih plovil in orodja ter dejavnostih ribiških plovil Unije, ki plujejo pod njihovo zastavo. Informacije, ki so na voljo v tej podatkovni bazi, bi se morale uporabiti pri izmenjavi informacij o dovoljenjih za ribolov v skladu z zahtevami uredbe SMEFF.

(4)

Informacije, vključene v podatkovno bazo dovoljenj za ribolov Unije, vzpostavljeno v skladu s členom 39 uredbe SMEFF, lahko vsebujejo osebne podatke, vključno z identifikatorji in imeni plovil ter kontaktnimi podatki lastnikov plovil. Obdelava takih osebnih podatkov je potrebna za učinkovito upravljanje podatkov in izmenjavo informacij, kot to zahteva uredba SMEFF. Vedno in na vseh ravneh bi bilo treba zagotoviti, da so izpolnjene obveznosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz uredb (EU) 2018/1725 (3) in (EU) 2016/679 (4) Evropskega parlamenta in Sveta. Da se zagotovi trajnostno upravljanje zunanje ribiške flote in ribolova plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države, v vodah EU, je treba podatke hraniti 10 let. V nekaterih primerih bi bilo treba podatke shraniti za obdobje, daljše od 10 let.

(5)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti dovolj časa, da prilagodijo svoje nacionalne sisteme novim zahtevam glede podatkov, določenim v tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(1)

Svet je oktobra 2007 uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz peroksisulfatov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: „LRK“ ali „Kitajska“) z Uredbo Sveta (ES) št. 1184/2007 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Dvema družbama je bila odobrena tržnogospodarska obravnava (TGO), za eno od njiju pa so bile določene individualne dampinške dajatve v višini 24,5 %. Za drugo družbo je bilo ugotovljeno, da ni izvajala dampinga, in je bila izključena iz ukrepov. Za vse druge družbe velja stopnja dajatve 71,8 %. Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa decembra 2013 protidampinške ukrepe podaljšal z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1343/2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi).

(2)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnega ukrepa (4) sta družbi RheinPerChemie GmbH in United Initiators GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložnika), ki predstavljata 100 % celotne proizvodnje peroksisulfatov v Uniji, zahtevali začetek pregleda zaradi izteka ukrepa. Trdili sta, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode za industrijo Unije.

(3)

Komisija je 17. decembra 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je 26. septembra 2019 na lastno pobudo začela preiskavo v zvezi z morebitnim izogibanjem veljavnim protidampinškim ukrepom s strani družbe ABC Chemicals (Shanghai) Co. Ltd, za katero se je v prvotni preiskavi ugotovilo, da ni izvajala dampinga, in uvedla registracijo uvoza izdelka, ki se pregleduje, s strani te družbe (6). Izid te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v ničemer ne posega v izid preiskave proti izogibanju.

(5)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2017 do 30. septembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Zlasti je vzpostavila stik z vložnikoma, znanimi proizvajalci izvozniki iz LRK, znanimi nepovezanimi uvozniki v Uniji in organi LRK.

(7)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Samo en proizvajalec izvoznik se je odzval in predložil zahtevane informacije, in sicer United Initiators (Hefei) Co. Ltd in njegova matična družba United Initiators (Shanghai) Co., Ltd. Zato vzorca proizvajalcev izvoznikov ni bilo potrebno izbrati.

(9)

Več uvoznikov se je na začetku preiskave javilo, vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od njih ni uvažal znatnih količin izdelka, ki se pregleduje. Komisija zato ni izbrala vzorca uvoznikov.

(10)

Komisija je dala na voljo vprašalnike za vse izvoznike in vprašalnike poslala proizvajalcem in uporabnikom Unije. Komisija je vprašalnik poslala tudi vladi LRK (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada). Odgovore je prejela od dveh proizvajalcev Unije in enega proizvajalca izvoznika iz LRK.

(11)

Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(12)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze v zahtevku za pregled, ki so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da bi bilo primerno začeti pregled ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(13)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku pozvala vse znane proizvajalce iz LRK, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Edini proizvajalec, ki je poslal odgovor na obrazcu za vzorčenje, je predložil tudi informacije, zahtevane v Prilogi III.

(14)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. V navedenem vprašalniku je bila kitajska vlada pozvana, naj predloži svoje mnenje o dokazih iz zahtevka vložnikov, o vseh drugih dokazih v spisu v zvezi z obstojem znatnega izkrivljanja, vključno z dokazi iz Delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (7), ter o ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v zadevnem primeru. Komisija od kitajske vlade ni prejela odgovora.

(15)

Komisija je vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v roku iz obvestila o začetku predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo dokazila v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(17)

Komisija je 15. januarja 2019 vse zainteresirane strani s prvim obvestilom k dokumentaciji (8) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 15. januarja) obvestila o ustreznih virih, ki jih bo morda uporabila za določitev normalne vrednosti v skladu z drugim odstavkom člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. Komisija je na podlagi odgovorov na Prilogo III k obvestilu o začetku predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, energija in delovna sila, ki se uporabljajo za proizvodnjo peroksisulfatov. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, v tej fazi opredelila Turčijo kot najustreznejšo reprezentativno državo.

(18)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija je prejela pripombe vložnikov.

(19)

Komisija je te pripombe obravnavala v drugem obvestilu (9) o virih za določitev normalne vrednosti z dne 6. maja 2019 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 6. maja). V obvestilu z dne 6. maja je dodatno opredelila seznam proizvodnih dejavnikov in ponovila ugotovitev, da je Turčija najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe. Pripomb ni prejela.

(20)

Izdelek, ki se pregleduje, so peroksisulfati (persulfati), vključno s kalijevim peroksimonosulfatom, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80 (oznaka TARIC 2842908020) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(21)

Peroksisulfati se v številnih postopkih uporabljajo kot iniciator ali oksidant. Nekateri primeri vključujejo njihovo uporabo kot iniciator polimerizacije pri proizvodnji polimerov, kot sredstvo za jedkanje pri proizvodnji plošč tiskanega vezja ali kot belilno sredstvo v lasni kozmetiki.

(22)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, imajo peroksisulfati, ki jih prodaja industrija Unije v Uniji, in peroksisulfati, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu LRK, ter peroksisulfati, uvoženi v Unijo iz LRK, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enako končno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(24)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(25)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu imenujejo PSA-stroški). Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in nepredložitve trditev s strani proizvajalcev izvoznikov primerna.

(26)

Člen 2(6a)(b) osnovne uredbe določa: „Znatno izkrivljanje je izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(27)

Iz tega sledi, da se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe upošteva morebitni učinek enega ali več navedenih elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker pa navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo enake dejanske okoliščine. Kakršen koli sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) je treba podati na podlagi vseh dokazov, ki so na voljo. Splošna ocena obstoja izkrivljanj lahko upošteva tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici.

(28)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno: „Kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju.“

(29)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo (glej uvodno izjavo 14), ki opozarja na znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva v LRK, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delovna sila) ter v določenih sektorjih, vključno s sektorjem peroksisulfatov. Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave.

(30)

Vloga za pregled zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: vloga) je zagotovila dodatne dokaze o znatnih izkrivljanjih v sektorju peroksisulfatov v smislu člena 2(6a)(b) in tako dopolnjuje poročilo. Vložnika sta predložila dokaze, da je proizvodnja in prodaja izdelka, ki se pregleduje, (vsaj potencialno) prizadeta zaradi izkrivljanj, navedenih v poročilu, zlasti zaradi občutnega poseganja države v sektor peroksisulfatov.

(31)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (10). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne omogoča zgolj znatnih poseganj države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (11).

(32)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (12). To kaže na nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. Ta nadzor je neločljivo povezan s kitajskim sistemom in presega okvir razmer, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(33)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, kar gospodarske subjekte spodbuja, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (13).

(34)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.3.2.9 v nadaljevanju) (14). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni kot bančni sektor, so institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (15).

(35)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (16). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (17).

(36)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (18).

(37)

V LRK so družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(38)

Edini kitajski proizvajalec peroksisulfatov, ki je v tej preiskavi sodeloval s Komisijo, je v zasebni lasti. Komisija nima natančnih informacij o lastniški strukturi drugih družb, dejavnih v sektorju peroksisulfatov v LRK.

(39)

Glede nadzora, nadzora politik ali navodil države vlada in KKP ohranjata strukture, ki jima zagotavljajo neprekinjen vpliv v družbah. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih družbah, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v njih. Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad družbami v sektorju peroksisulfatov, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.1.2.4 v nadaljevanju. Visoka raven državnega nadzora ter poseganja države v kemijski sektor, kot je opisano v nadaljevanju, tudi zasebnim proizvajalcem peroksisulfatov preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami.

(40)

Kitajski vladi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Kot je določeno v kitajski zakonodaji, so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP) (19), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (20). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v zadevnih družbah (21). Ta pravila se na splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu. Komisija je ugotovila, da se ta pravila uporabljajo tudi za proizvajalce peroksisulfatov in dobavitelje vložkov za te proizvajalce.

(41)

V prvotni preiskavi v zvezi s peroksisulfati je bilo za eno družbo konkretno ugotovljeno, da je večina upravnega odbora, vključno s predsednikom, ki je bil lastnik velikega deleža v družbi, ostala enaka kot pred privatizacijo in je bila imenovana s strani države. Ugotovljeno je bilo tudi, da so člani KKP. Poleg tega družba ni mogla dokazati plačila delnic v postopku privatizacije (22).

(42)

Za drugo družbo, ki je bila ustanovljena kot podjetje v državni lasti in je bila privatizirana leta 2000, je prvotna preiskava pokazala, da so trije uslužbenci, ki so bili na vodstvenih položajih že pred privatizacijo, slednjo izvedli ter ohranili nadzor nad glavnimi organi odločanja v družbi. Za te tri osebe je bilo ugotovljeno, da so člani KKP (23). Za tretjo družbo, ki je bila predmet prvotne preiskave, je bilo ugotovljeno, da je bil kapital, ki je bil uporabljen za njeno ustanovitev, pridobljen od podjetij v skupni lasti, ki jih upravlja sedanji predsednik družbe (24).

(43)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje (glej tudi oddelek 3.3.2.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (25).

(44)

Komisija je na podlagi vsega navedenega in ker ni prejela informacij, ki bi nasprotovale zgornjim ugotovitvam, sklenila, da prisotnost države v družbah v sektorju peroksisulfatov ter v finančnem sektorju in drugih sektorjih vložkov v povezavi z okvirom, opisanim v oddelku 3.3.2.3 in v naslednjih oddelkih, kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(45)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (26).

(46)

Najobsežnejši in najbolj podroben dokument politike v zvezi s kitajskim kemijskim sektorjem je 13. petletni načrt za petrokemijsko in kemijsko industrijo (2016–2020) (v nadaljnjem besedilu: načrt). V zvezi z amoniakom, ki je ključna surovina za peroksisulfate, načrt na primer poziva k osredotočenju na spodbujanje gradnje druge faze obrata z zmogljivostjo proizvodnje 600 000 ton amoniaka podjetja Cangzhou Zhengyuan (27). V načrtu je določeno, da se načeloma ne bodo gradili novi obrati za proizvodnjo sintetičnega amoniaka, ki kot surovini uporabljajo brezdimni premog in zemeljski plin. Namesto tega bi se bilo treba usmeriti v razvoj industrije s konkurenčno prednostjo za ustvarjanje novih povezav v industrijski verigi, kot je industrija ogljika (28). Načrt spodbuja tudi sklope tehnologije in opreme, ki zagotavljajo letno proizvodnjo, ki presega milijon ton sintetičnega amoniaka in sintetičnega metanola (29).

(47)

V zvezi z drugo ključno surovino – žveplovo kislino – 13. petletni načrt petrokemijske industrije province Hebei navaja primer, kako se cilj politike in cilji prenesejo z nacionalne ravni na naslednjo raven uprave. Načrt po pregledu dosežkov v okviru 12. petletnega načrta opredeljuje glavne težave za prihodnje petletno obdobje, kot je potreba po izboljšanju strukture izdelka (30).

(48)

V zvezi z drugo surovino – kalijevim hidroksidom – so v 13. petletnem načrtu za mineralne vire navedene kalijeve soli. V načrtu je opredeljenih več težav v rudarskem sektorju: vlada še vedno razmeroma pogosto posreduje pri dodeljevanju sredstev, tržna načela, ki se uporabljajo za rudarske pravice, niso celovita, sodobni rudarski tržni sistem še ni dokončan (31). Kalijeva sol je eden od mineralov, ki je opredeljen kot „strateški“. Eden od izrecnih ciljev načrta je združitev baz za pridobivanje kalijeve soli Chaerhan v Qinghaiju in Lopnur v Xinjiangu, ohranitev stopnje domače samozadostnosti med 55 % in 60 % ter nadzor intenzivnosti rudarjenja kalijeve soli in nova povečanja proizvodnih zmogljivosti (32).

(49)

Poleg tega razni drugi državni posegi vplivajo na dobavno verigo na celotnem Kitajskem za glavne surovine in za energijo. V sektorju električne energije je prisotna visoka raven vmešavanja države, presežne zmogljivosti, razlike v cenah in/ali preferencialno določanje cen električne energije z namenom zmanjšanja računov za električno energijo za sektor peroksisulfatov na Kitajskem (33). V zvezi z amonijevim sulfatom obstajajo subvencijske sheme, zlasti davčni programi, zagotavljanje zemljišč, programi posojil, nepovratna sredstva in drugi programi (34). V zvezi z natrijevim hidroksidom (kavstična soda) je prisotno zagotavljanje električne energije po nižji ceni (35).

(50)

Zato je bilo ugotovljeno, da ima kitajska vlada vzpostavljenih več javnih politik, ki vplivajo na sile prostega trga na področju proizvodnje surovin, ki se uporabljajo v sektorju peroksisulfatov. Tržne sile zaradi takih ukrepov ne morejo normalno delovati.

(51)

V skladu z informacijami v spisu se za kitajski stečajni sistem zdi, da nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot sorodna zakonodaja v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker imajo postopki v primeru insolventnosti več pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (36).

(52)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (37). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (38). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (39).

(53)

Zato se zdi, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne delujeta ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih družb ter v povezavi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK. Ta zakonodaja se uporablja tudi za sektor peroksisulfatov in njegove dobavitelje surovin. V zvezi z dvema proizvajalcema peroksisulfatov je Komisija ugotovila, da so bila izkrivljanja prenesena iz netržnega gospodarstva, zlasti kar zadeva stroške pridobljenih pravic do uporabe zemljišč (40). V nedavnih preiskavah drugih sektorjev je bilo prav tako potrjeno zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega (41).

(54)

Komisija je ob upoštevanju navedenega in zaradi nesodelovanja v tem primeru sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju peroksisulfatov diskriminatorna ali neustrezna.

(55)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK še ni ratificirala številnih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (42). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (43). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (44). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(56)

Nič v spisu te preiskave ni pokazalo, da za sektor peroksisulfatov ne velja kitajski sistem delovnega prava. Dejansko se zdi, da tudi na ta sektor vpliva izkrivljanje stroškov plač, in sicer tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot tudi posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(57)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so bili v sektorju peroksisulfatov, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, stroški plač izkrivljeni.

(58)

Za dostop družb v LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(59)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (45), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske upravičenosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (46), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (47). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (48).

(60)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, morda nanašajo različni pravni instrumenti, ustrezni dokazi kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna (49). Ugotovitve iz prejšnjih preiskav o trgovinski zaščiti so prav tako privedle do enakega sklepa (50).

(61)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (51).

(62)

Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo družbam v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(63)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo prekomerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedavni porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(64)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal (52). Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(65)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki (53).

(66)

Kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil v LRK v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanja, ki so rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(67)

Nič v spisu te preiskave ni pokazalo, da proizvajalci peroksisulfatov in/ali dobavitelji surovin in drugih vložkov nimajo koristi od tega finančnega sistema.

(68)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so imeli proizvajalci peroksisulfatov dostop do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(69)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanja, opisana v poročilu, niso omejena na noben določen sektor industrije. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.1.2.1 do 3.1.2.8 ter delih A in B poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva.

(70)

Za proizvodnjo peroksisulfatov so potrebne ključne surovine. Ko proizvajalci kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju / pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(71)

Posledica tega je, da se domače prodajne cene peroksisulfatov ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano zgoraj. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem.

(72)

Analiza iz oddelkov od 3.1.2.2 do 3.1.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor peroksisulfatov (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade ter omejenih informacij o teh vprašanjih, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki v LRK, je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(73)

Komisija je zato oblikovala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da ni bilo predstavljenih nobenih trditev, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(74)

Komisija je izbrala reprezentativno državo na podlagi naslednjih meril:

(75)

Na podlagi podatkov, ki so na voljo Komisiji, se izdelek, ki se pregleduje, proizvaja v omejenem številu držav in s strani omejenega števila proizvajalcev. Glavna proizvodnja je potekala v Ljudski republiki Kitajski, Indiji, EU, Turčiji, na Japonskem in v ZDA.

(76)

Izmed držav, v katerih poteka proizvodnja, je glede na indeks Svetovne banke samo Turčija na podobni stopnji gospodarskega razvoja kot Ljudska republika Kitajska.

Zato je bila na podlagi zgoraj navedenih meril Turčija opredeljena kot edina možna reprezentativna država.

(77)

Pripombe sta predložila le vložnika, in sicer sta to izbiro podprla. Ker ni bilo pripomb, ki bi nasprotovale uporabi Turčije kot reprezentativne države, je Komisija potrdila svoje ugotovitve v zvezi z reprezentativno državo in oblikovala normalno vrednost na podlagi podatkov iz Turčije.

(78)

Komisija je za določitev konstruirane normalne vrednosti uporabila naslednjo metodologijo. Najprej je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Nato je faktorje uporabe, ugotovljene na ravni proizvodnega postopka sodelujočega proizvajalca izvoznika, za materiale, delo in električno energijo pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, tj. Turčiji.

(79)

Komisija je nato zgoraj ugotovljenim proizvodnim stroškom prištela PSA-stroške in dobiček turškega podjetja Ak-Kim Kimya Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi’s (v nadaljnjem besedilu: Ak-kim). Družba Ak-kim je bila edina proizvajalka peroksisulfatov v reprezentativni državi, za katero so bili na voljo javno dostopni podatki v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, se je družba Ak-kim štela za primerno družbo za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička za izračun normalne vrednosti.

(80)

Na navedeni podlagi je Komisija za sodelujočega proizvajalca izvoznika računsko določila normalno vrednost za posamezno vrsto izdelka na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(81)

Komisija je v obvestilih z dne 15. januarja in 6. maja navedla, da namerava pri računskem določanju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabiti naslednje vire:

(82)

V naslednji preglednici so povzeti proizvodni dejavniki, uporabljeni pri izračunih, z ustreznimi oznakami HS in vrednostmi na enoto iz GTA ali turških podatkovnih zbirk, vključno z uvoznimi dajatvami in stroški prevoza.

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki

(83)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, in ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvoz iz LRK je bil izključen zaradi obstoječih znatnih izkrivljanj v tej državi, kakor so bila ugotovljena v oddelku 3.1.2 zgoraj. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal od 48 do 100 % celotnega uvoza v Turčijo.

(84)

Komisija je v zvezi z uvoznimi dajatvami ugotovila, da je Turčija uvažala ustrezne surovine iz več kot 70 držav z različnimi stopnjami uvoznih dajatev in precejšnjimi razlikami v obsegu. Zaradi tega in glede na to, da pri pregledu zaradi izteka ukrepa ni treba izračunati natančne stopnje dampinga, temveč je treba ugotoviti verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga, je Komisija izračunala uvozne dajatve za vsako surovino na podlagi reprezentativnih količin uvoza iz omejenega števila držav, ki so za večino surovin predstavljale skoraj celotni uvoz, nikoli pa manj kot 90 % celotnega uvoza.

(85)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Komisija je menila, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(86)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je uporabila plače, sporočene za proizvodni sektor za leto 2016, za gospodarsko dejavnost C.20 (proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov) (59) v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 (60). Povprečna mesečna vrednost za leto 2016 je bila ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa (61) domačih cen proizvajalcev, kot ga je objavil turški statistični urad.

(87)

Cene električne energije za industrijske uporabnike v Turčiji objavlja turški statistični urad v rednih sporočilih za javnost. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v kurusih/kWh (62), kot so bili objavljeni 26. marca 2019 (zajemajo obdobje preiskave v zvezi s pregledom) (63).

(88)

Para ni predmet trgovanja prek meja in nima oznake HS. Zato je Komisija za določitev neizkrivljene vrednosti pare najprej izračunala odstotek, ki ga predstavlja para glede na preostale dejavnike proizvodnje, in nato ta odstotek uporabila za neizkrivljene skupne stroške istih proizvodnih dejavnikov.

(89)

Komisija je uporabila isto metodologijo za druge neposredne stroške, ki skupaj predstavljajo približno 2 % skupne vrednosti proizvodnih dejavnikov, ki jih je sporočil proizvajalec izvoznik.

(90)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih proizvodnih stroškov je Komisija uporabila delež proizvodnih stroškov, ki ga predstavljajo režijski proizvodni stroški, v strukturi stroškov sodelujočega proizvajalca izvoznika. Natančneje, dejanske režijske proizvodne stroške sodelujočega proizvajalca izvoznika je najprej izrazila kot odstotek skupnih dejanskih stroškov proizvodnje. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih proizvodnih stroškov. Komisija je menila, da je ta pristop v tem primeru razumen, saj ni bilo javno dostopnih podatkov o režijskih stroških proizvodnje, ki jih je imel turški proizvajalec, izbran za PSA-stroške in dobiček (glej uvodno izjavo (91)), tako izračunani znesek pa odraža dejanske proizvodne dejavnike vsakega proizvajalca izvoznika, nato pa se pomnoži z neizkrivljenimi stroški proizvodnje z izbiro ustrezne reprezentativne države.

(91)

V skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(92)

Da bi določila neizkrivljeno vrednost za PSA-stroške in za dobiček, je Komisija uporabila finančne podatke edine turške družbe, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje – Ak-Kim Kimya Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi – kot je navedeno v podatkovni zbirki Orbis (64). Na podlagi razpoložljivih informacij o družbi se je večina poslovne dejavnosti nanašala na izdelek, ki se pregleduje, na podlagi informacij iz finančnih poročil pa v tem obdobju ni bilo izrednih dogodkov, zaradi katerih bi bilo treba prilagoditi sporočene podatke.

(93)

Posledično so bili neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodani naslednji elementi:

(94)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je sodelujoči proizvajalec izvoznik v Uniji prodal neznatne količine izdelka. Zato je bilo ugotovljeno, da cene niso bile reprezentativne. Po mnenju Komisije ta prodaja zato ni zanesljiva osnova za določitev izvozne cene za izračun dampinga.

(95)

Po podatkih, ki jih navaja COMEXT, je skoraj celoten uvoz v Unijo iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izviral od izvoznika, za katerega je bilo v prvotni preiskavi (65) ugotovljeno, da ni izvajal dampinga, in ki ni predmet trenutnega pregleda.

(96)

Komisija je zato v skladu z metodologijo, uporabljeno v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, primerjala izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika v tretje države (66) in normalno vrednost za analizo verjetnosti ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

(97)

Da se zagotovi poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami v preostale dele sveta, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevala razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Izvozne prodajne cene na ravni FOB je prilagodila za notranji prevoz, manipulativne stroške in stroške natovarjanja, stroške pakiranja, bančne stroške in stroške kredita, medtem ko so bile poleg tega prodajne cene na ravni CIF prilagojene za zavarovanje za čezmorski prevoz in stroške prevoza.

(98)

Ker je proizvajalec izvoznik od svojega izvoza plačal polni DDV, je Komisija prilagodila konstruirano normalno vrednost s polnim DDV.

(99)

Komisija je tako ugotovila, da je sodelujoči proizvajalec izdelek v vse tretje države prodajal po cenah, ki so za več kot 20 % nižje od normalne vrednosti.

(100)

V LRK je 15 proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje. Vložnika sta v zahtevku za pregled na podlagi internih podatkov (67) ocenila, da ima Kitajska znatno presežno zmogljivost v višini najmanj 75 000 ton na leto (68). Tako velika proizvodna zmogljivost pomeni, da bi lahko Kitajska sama pokrila celotno potrošnjo Unije, ki je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na 35 000 do 45 000 ton.

(101)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je Kitajska ena največjih proizvajalk peroksisulfatov na svetu in ima znatno neizkoriščeno zmogljivost, ki bi jo bilo mogoče v primeru razveljavitve ukrepov zlahka uporabiti za izvoz v Unijo.

(102)

Poleg tega trg Unije zaradi svoje relativne velikosti in stalno naraščajoče potrošnje, kot je navedeno v oddelku 5.2, ostaja privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike.

(103)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru izteka trenutnih ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga. Zlasti raven normalnih vrednosti, določenih na Kitajskem, raven izvoznih cen sodelujočega proizvajalca na trgih tretjih držav, privlačnost trga Unije in razpoložljivost precejšnje proizvodne zmogljivosti v LRK kažejo na veliko verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve trenutnih ukrepov.

(104)

Peroksisulfate proizvajata dva proizvajalca v Uniji. Predstavljata 100 % celotne proizvodnje Unije v OPP. Oba proizvajalca sta podprla zahtevek za pregled in sta sodelovala v preiskavi.

(105)

Ti družbi predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in se v nadaljevanju imenujeta „industrija Unije“.

(106)

Za zaščito zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe so podatki o teh dveh proizvajalcih Unije predstavljeni v obliki indeksov ali razponov.

(107)

Analiza informacij o uvozu je bila opravljena po oznakah KN za tri glavne vrste podobnega izdelka, in sicer za amonijev persulfat, natrijev persulfat in kalijev persulfat, za četrto vrsto, kalijev peroksimonosulfat, pa po oznaki TARIC. Analiza uvoza je bila dopolnjena s podatki v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(108)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o uvozu na ravni oznake KN in oznake TARIC. Ta obseg prodaje je bil navzkrižno preverjen in po potrebi dopolnjen v zvezi s preverjenimi informacijami proizvajalcev Unije.

(109)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja

(110)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %.

(111)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (95), skoraj ves uvoz iz LRK izvira iz ene družbe, za katero je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da ni izvajala dampinga. Ker je uvoz, na katerega se nanašajo ukrepi, zanemarljiv (manj kot 1 % tržnega deleža), je Komisija ugotovila, da cene niso reprezentativne. Komisija je zato sklenila, da razvoja cen dampinškega uvoza ni mogoče analizirati. Iz istega razloga ni bilo mogoče izračunati njihovega nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(112)

Obseg uvoza, cene in tržni delež iz drugih držav ter nedampinški uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji preglednici. Zaradi zaupnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (106), se podatki o tržnem deležu in obsegu nedampinškega uvoza iz Kitajske razkrijejo v indeksirani obliki.

Preglednica 3

Uvoz iz drugih tretjih držav in nedampinški uvoz iz Kitajske

(113)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav (vključno z nedampinškim uvozom iz Kitajske) na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za približno 25 %, povprečna cena pa se je v istem obdobju zvišala za približno 6 %. Tudi tržni delež drugih tretjih držav (vključno z nedampinškim uvozom iz Kitajske) se je v istem obdobju povečal za približno 16 %. Hkrati je industrija Unije zvišala svoje cene povprečno za 5 %, kot je navedeno v uvodni izjavi (124).

(114)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(115)

V obravnavanem obdobju so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 4

(116)

Proizvodna zmogljivost se je torej nekoliko povečale (za 2–4 %), obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti pa sta ostala stabilna.

(117)

V obravnavanem obdobju se je prodaja industrije Unije v Uniji gibala na naslednji način:

Preglednica 5

(118)

Prodaja industrije Unije na trgu Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Vendar pa je industrija Unije v istem obdobju postopoma izgubila 7 % tržnega deleža, medtem ko se je potrošnja Unije povečala za 8 %.

(119)

V obravnavanem obdobju sta se stopnja zaposlenosti in produktivnost industrije Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 6

(120)

Zaposlenost se je povečevala v celotnem obravnavanem obdobju in se je skupno povečala za 3 %. Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. To je deloma posledica prizadevanj industrije Unije v prejšnjih letih, da bi se odzvala na pritisk dampinškega uvoza iz LRK v tistem času, tako da se je produktivnost na visoke ravni povečala že pred obravnavanim obdobjem.

(121)

Rast potrošnje v Uniji je v obravnavanem obdobju znašala 8 odstotnih točk. Vendar pa industrija Unije tega skromnega povečanja potrošnje ni mogla izkoristiti, saj je v obravnavanem obdobju še naprej izgubljala tržni delež.

(122)

V obravnavanem obdobju so se ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 7

(123)

Čeprav se je raven končnih zalog industrije Unije med letom 2015 in OPP povečala, ostaja razmeroma nizka glede ravni proizvodnje.

(124)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene na enoto nepovezanim strankam v Uniji in povprečni proizvodni stroški na enoto pri vzorčenih proizvajalcih Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 8

(125)

V obravnavanem obdobju so se stroški industrije Unije zvišali za 3–5 %. Hkrati so se njene cene zvišale za 4–6 %, tako da je industrija Unije lahko pokrila povečanje stroškov z zvišanjem cen.

(126)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije gibala od najmanj 6–8 % leta 2016 do največ 8–10 % leta 2017, torej industrija Unije ni dosegla ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi (tj. 12,0 %).

(127)

V obravnavanem obdobju se je denarni tok industrije Unije povečal za 3 %, raven naložb pa se je ostala stabilna.

(128)

Donosnost naložb, opredeljena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 10 %. V istem obdobju se je povprečna raven plač nekoliko povečala, pri čemer je sledila enakemu trendu kot stroški proizvodnje na enoto.

(129)

Kot je bilo pojasnjeno, v obravnavanem obdobju ni bilo dampinškega uvoza iz LRK, zato višine stopnje dampinga ni bilo mogoče oceniti.

(130)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije kazala znake okrevanja od učinkov preteklega dampinga. Proizvodnja Unije, izkoriščenost zmogljivosti, prodaja in naložbe so ostale stabilne, denarni tok in donosnost naložb pa sta se razvijala pozitivno. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju celo nekoliko povečala zaposlenost. Zato je Komisija kljub temu, da obseg prodaje ni sledil povečanju povpraševanja na trgu Unije, pač pa je v obravnavanem obdobju ostal stabilen, ugotovila, da si je industrija Unije opomogla od preteklega dampinga.

(131)

V obravnavanem obdobju se je stanje industrije Unije izboljšalo. Večina kazalnikov škode je pokazala pozitiven ali stabilen trend. Dejstvo, da so ukrepi koristili industriji Unije, je med drugim razvidno iz visoke ravni izkoriščenosti zmogljivosti ter povečanja denarnega toka in donosnosti naložb. Uvoz iz LRK, ki je prisoten na trgu Unije, je opravil en sam kitajski proizvajalec, pri katerem damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen. Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(132)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe nato preverila verjetnost ponovitve znatne škode v primeru izteka ukrepov proti LRK.

(133)

Analizirala je naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in neizkoriščene zmogljivosti v LRK, privlačnost trga Unije, vključno s pomisleki glede obstoja protidampinških ali izravnalnih ukrepov za peroksisulfate iz drugih tretjih držav, cenovno obnašanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih drugih tretjih držav in vpliv na položaj industrije Unije.

(134)

LRK je daleč največja svetovna izvoznica izdelka, ki se pregleduje, na svetu. EU je bila tretji najpomembnejši izvozni trg LRK na podlagi skupne vrednosti, izvožene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (69).

(135)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (100) do (101), imajo proizvajalci iz LRK precejšnje proizvodne zmogljivosti in precejšnjo ocenjeno neizkoriščeno zmogljivost, ki močno presega celotno potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(136)

Trg Unije je največji uvoznik izdelka, ki se pregleduje, na svetu (70). Poleg tega se je, kot je prikazano v preglednici 1, potrošnja zadevnega izdelka v Uniji med letom 2015 in OPP povečala za 8 %. To kaže, da potrošnja Unije ostaja zanesljiva in se povečuje. Trg Unije zaradi svoje relativne velikosti in stalno naraščajoče potrošnje ostaja privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike.

(137)

Poleg tega se v drugih tretjih državah, kot so ZDA in Indija, izvajajo ukrepi trgovinske zaščite proti izvozu izdelka, ki se pregleduje, kar kitajskim proizvajalcem izvoznikom otežuje izvoz na te trge in dodatno povečujejo privlačnost trga Unije, na katerega se lahko ta izvoz preusmeri.

(138)

Še en element, ki kaže na privlačnost trga Unije, je strategija oblikovanja cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V zvezi s tem je bila opravljena analiza na podlagi primerjave med prodajnimi cenami proizvajalcev Unije in cenami franko tovarna, ki jih je kitajski sodelujoči proizvajalec zaračunaval tretjim državam, prilagojenimi na raven CIF z dodajanjem stroškov prevoza v Unijo in zavarovanja ter zvišanimi za stroške po uvozu in konvencionalne dajatve. Ti izračuni so pokazali, da so kitajske izvozne cene pri primerjavi na enaki ravni za 26 % nižje od prodajnih cen proizvajalcev Unije. Enaka analiza je bila izvedena na podlagi vseh kitajskih izvoznih cen za uvoz v tretje države (razen Unije), kot so navedene v podatkovni zbirki Global Trade Atlas. Ti izračuni so pokazali, da so kitajske izvozne cene pri primerjavi na enaki ravni za 18 % nižje od prodajnih cen proizvajalcev Unije. Zato je mogoče upravičeno pričakovati, da bo v primeru izteka ukrepov kitajski uvoz vstopil na trg Unije po nižjih cenah od tistih, ki jih zaračunava industrija Unije.

(139)

Glede na velike neizkoriščene zmogljivosti v LRK, privlačnost trga Unije in cenovno politiko kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot so povzete v uvodnih izjavah (134) do (138), je verjetno, da bi bile v primeru izteka ukrepov za prodajo/preusmeritev v Unijo že hitro na voljo velike količine poceni peroksisulfatov.

(140)

Zato bo industrija Unije, ki je trenutno sposobna zadostiti povpraševanju Unije, verjetno izgubila obseg prodaje in tržne deleže na trgu Unije.

(141)

Da bi ocenila verjetni vpliv na industrijo Unije v primeru izteka ukrepov, je Komisija analizirala, kaj bi se verjetno zgodilo s prodajnimi cenami industrije Unije, obsegom prodaje in dobičkonosnostjo, če bi nizkocenovni kitajski uvoz v znatnem obsegu vstopil na trg Unije.

(142)

V zvezi s tem je opozorila, da se je po prenehanju veljavnosti ukrepov med letoma 2002 in 2007 kitajski dampinški uvoz močno povečal, in sicer z 200 ton leta 2001 na skoraj 9 000 ton leta 2006, kar je povzročilo znižanje cen, izgubo tržnega deleža in občutno zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(143)

Komisija je na podlagi preteklih izkušenj in trenutnega konkurenčnega položaja industrije Unije proučila verjetni vpliv morebitnega izteka ukrepov na kazalnike škode. Komisija je zato izvedla simulacijo na podlagi naslednjih predpostavk:

(144)

Simulacija je pokazala, da bi prenehanje veljavnosti ukrepov pomenilo približno 13‐odstotno zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije po enem letu in 20‐odstotno zmanjšanje po dveh letih ter znižanje prodajnih cen industrije Unije za približno 15 %. Posledično bi sedanja dobičkonosnost industrije Unije po enem letu zdrsnila na mejo izgube, po dveh letih pa bi industrija Unije ustvarjala izgubo.

(145)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov za uvoz iz LRK verjetno v kratkem času povzročila ponovitev znatne škode za industrijo Unije.

(146)

V uvodni izjavi (144) je bilo ugotovljeno, da bi v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov industriji Unije koristilo, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in na splošno pozitiven gospodarski položaj. Po drugi strani bi prenehanje veljavnosti ukrepov lahko ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode.

(147)

Izpolnjenega vprašalnika ni vrnil nihče od uporabnikov, ki so vprašalnik prejeli. Vendar je en uporabnik, družba Wacker Chemie AG, predložil vlogo, v kateri je trdil, da bi bilo treba ukrepe ukiniti iz različnih razlogov, ki so obravnavani v nadaljevanju.

(148)

Uporabnik je trdil, da se industrija Unije razvija pozitivno ne glede na znaten uvoz iz Kitajske in obsežen uvoz iz drugih virov po primerljivih / pogosto padajočih cenah. Zato bi morala biti industrija Unije sposobna prenesti nadaljnjo konkurenco zaradi kitajskega uvoza. Poleg tega je družba Wacker Chemie navedla, da so proizvajalci Unije lahko dvigovali cene na trgu EU kljub znižanju proizvodnih stroškov. Odprava ukrepov bi tudi povečala konkurenco na trgu in možnost nabavljanja peroksisulfatov po konkurenčnih cenah iz vseh virov.

(149)

Kot je navedeno v oddelku 4.7, je Komisija ugotovila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode in da je industrija Unije v obravnavanem obdobju povišala prodajne cene. Vendar je bilo to povišanje prodajnih cen povezano z enakovrednim porastom proizvodnih stroškov (glej uvodno izjavo (125)). Komisija je v zvezi z uvoznimi cenami in količinami iz LRK opozorila, da skoraj ves uvoz v Unijo iz LRK izvira od izvoznika, za katerega je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da ni izvajal dampinga, in ki ni predmet trenutnega pregleda. Poleg tega se je uvoz iz drugih tretjih držav izvajal po cenah, ki so primerljive s cenami industrije Unije, in je kazal trend rasti, ne pa upada. Preiskava je tudi razkrila, da lahko uporabniki zaradi narave izdelka in številnih razpoložljivih virov dobave na trgu dobavitelje enostavno zamenjajo. Zato je Komisija uporabnikove trditve zavrnila.

(150)

Poleg tega je prvotna preiskava pokazala, da je vpliv izdelka, ki se pregleduje, na stroške izdelkov na koncu proizvodne verige precej majhen, učinek protidampinške dajatve pa je bil zanemarljiv (71). Uporabniki niso predložili informacij, ki bi ovrgle ugotovitve iz prejšnjih preiskav, da bi imela dajatev zanemarljiv vpliv na njihovo poslovanje.

(151)

Nobeden od kontaktiranih uvoznikov ni uvažal izdelka, ki se pregleduje, v znatnem obsegu, zato jim ni bilo treba predložiti izpolnjenih vprašalnikov. Nobeden od uvoznikov, ki so se Komisiji javili na začetku pregleda, ni predložil pripomb.

(152)

Preiskava je potrdila, da lahko uvozniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije, izvoznikov iz ZDA in kitajskega izvoznika, ki prodaja po nedampinških cenah. Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je delež uvoza peroksisulfatov znašal med 0,03 % in 1,3 % skupnega prometa uvoznikov (72). Ker ni bilo dokazov, ki bi ovrgli to ugotovitev, in ob upoštevanju, da je bil uvoz izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljiv, je Komisija sklenila, da ukrepi ne bi nesorazmerno vplivali na uvoznike.

(153)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija pretehtala različne konkurenčne interese in posebno pozornost namenila potrebi po zaščiti industrije Unije pred verjetno ponovitvijo škode. Ker ni bilo dokazov, ki bi ovrgli ugotovitve iz prvotne preiskave, je Komisija sklenila, da ukrepi na uvoznike in uporabnike ne vplivajo tako odločilno, da bi bila njihova ohranitev očitno nesorazmerna. Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(154)

Komisija je 8. novembra 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje), in strani pozvala, naj predložijo pripombe. Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strank, ki bi nasprotovale razkritim ugotovitvam.

(155)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala.

(156)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za peroksisulfate s poreklom iz Kitajske, ohraniti.

(157)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(158)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna za carinske organe držav članic, da uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, to ni bi smel biti edini element, ki ga morajo upoštevati carinski organi. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovijo, da je poznejša uporaba stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(159)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so izpolnjeni pogoji za to. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(160)

Če družba, ki ima individualno protidampinško stopnjo, naknadno spremeni ime svojega subjekta, lahko zahteva nadaljnjo uporabo te stopnje. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (73). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(161)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (74) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja ter je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(162)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

V skladu s členom 51(2) Sporazuma je Odbor Skupnost-Švica za kopenski promet (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) odgovoren za nadzor in izvajanje določb iz Sporazuma ter sprejemanje določb o prilagajanju in spremembah iz členov 52 in 55 Sporazuma.

(2)

Skupni odbor v skladu s členom 52(4) Sporazuma med drugim sprejme sklepe o spremembi Priloge 1, da bi se po potrebi in pod pogojem vzajemnosti vanjo vključile spremembe zadevne zakonodaje, ali kakršen koli drug ukrep o zaščiti pravilnega delovanja Sporazuma.

(3)

Sklep št. 1/2013 Skupnega odbora (1) določa priznavanje, pod pogojem vzajemnosti, varnostnih spričeval prevoznikov v železniškem prometu, ki jih izdajo nacionalni varnostni organi države članice ali Švice v skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Pod pogojem vzajemnosti določa tudi priznavanje ES-izjav o skladnosti, primernosti za uporabo in verifikaciji, ES-potrdil o verifikaciji, dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov in vozil, dovoljenj po tipu vozil ter priglašenih organov iz Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa nove zahteve za dajanje na trg komponent interoperabilnosti, podsistemov in železniških vozil. Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa nove zahteve za izdajanje enotnih varnostnih spričeval prevoznikov v železniškem prometu. Direktivi nalagata tudi nove naloge Agenciji Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je zadolžena predvsem za izdajanje dovoljenj za dajanje vozil na trg in dovoljenj za tip vozil v skladu s členom 21 oziroma 24 Direktive (EU) 2016/797 (v nadaljnjem besedilu: dovoljenja EU za vozila) ter za izdajo enotnih varnostnih spričeval v skladu s členom 10 Direktive (EU) 2016/798 (v nadaljnjem besedilu: enotna varnostna spričevala). Države članice direktivi prenesejo najpozneje do 16. junija 2019 oziroma najpozneje do 16. junija 2020 v primeru držav članic, ki so o tem obvestile Komisijo in Agencijo. Direktivi 2004/49/ES in 2008/57/ES se razveljavita ter nadomestita z direktivama (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798 z učinkom od 16. junija 2020 dalje.

(5)

Poleg tega namerava Švica uporabljati pravne določbe, ki so enakovredne direktivama (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798. Zato je treba z revizijo Priloge 1 Sporazuma vanj vključiti nove materialne določbe direktiv (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798.

(6)

Sporazum v sedanji obliki ne predvideva možnosti, da bi institucije ali organi Evropske unije izvajali pristojnosti v Švici, in Skupnemu odboru ne dovoljuje, da bi v ta namen spremenil Sporazum. Do sprejetja spremembe Sporazuma po veljavnih postopkih je treba določiti prehodne določbe za ohranitev nemotenega železniškega prometa med Švico in Evropsko unijo. V ta namen je treba pojasniti, da je skladnost z veljavnimi zahtevami glede varnosti in interoperabilnosti v Švici mogoče zagotoviti s kombinacijo enotnega varnostnega spričevala ali dovoljenja EU za vozila, ki ga izda Agencija, na eni strani in preverjanja skladnosti s švicarskimi nacionalnimi predpisi, ki ga opravi Švica, na drugi strani. Agencija bi morala pri izdajanju enotnih varnostnih spričeval ali dovoljenj EU za vozila kot dokazilo upoštevati oceno zahtev švicarske zakonodaje, ki ustreza zadevnemu pravu Evropske unije, ki jo opravi Švica za namene izdajanja enotnih varnostnih spričeval ali dovoljenj za vozila za švicarsko železniško omrežje.

(7)

ES-spričevala in ES-izjave, izdane na podlagi Direktive (EU) 2016/797, bi bilo treba vzajemno priznati.

(8)

Za zmanjšanje upravnega bremena bi bilo treba prosilcem dovoliti, da hkrati zaprosijo za enotno varnostno spričevalo ali dovoljenje EU za vozila, ki ga izda Agencija, ter preverjanje skladnosti s švicarskimi nacionalnimi predpisi, ki ga opravi Švica. Iz istega razloga bi bilo treba prosilcem v ta namen dovoliti uporabo točke „vse na enem mestu“ iz člena 12 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Švici bi bilo treba omogočiti dostop do točke „vse na enem mestu“, Agencija in Švica pa bi morali sodelovati, kolikor je potrebno za izvajanje tega sklepa.

(9)

Nacionalne predpise iz člena 13(2) Direktive (EU) 2016/797 in člena 8(2) Direktive (EU) 2016/798, ki se uporabljajo pri izdaji varnostnih spričeval in dovoljenj za vozila na švicarskem ozemlju (v nadaljnjem besedilu: nacionalni predpisi), bi bilo treba sporočiti za objavo prek sistema IT iz člena 27 Uredbe (EU) 2016/796. Področja, na katerih se uporabljajo švicarski nacionalni predpisi, bi morala biti navedena v Prilogi 1 k Sporazumu.

(10)

Švica in Evropska unija sta zavezani k odpravi nepotrebnih nacionalnih predpisov, ki ovirajo interoperabilnost in nemoten železniški promet med Švico in Evropsko unijo. Nekateri švicarski nacionalni predpisi iz Priloge 1 k Sporazumu, ki bi lahko bila nezdružljiva s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, bi bilo treba pregledati pred 31. decembrom 2020 ter jih odpraviti, spremeniti ali ohraniti.

(11)

Sklep št. 1/2013 Skupnega odbora bi bilo treba razveljaviti. Ker pa bodo v skladu z direktivama (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798 nekatere države članice navedeni direktivi prenesle šele 16. junija 2020, bi se morala za zadevne države članice člen 2(1) in člen 3(1) navedenega sklepa Skupnega odbora uporabljati do tega datuma.

(12)

ES-izjave o skladnosti, primernosti za uporabo in verifikaciji, ES-potrdila o verifikaciji, dovoljenja za začetek obratovanja podsistemov in vozil, dovoljenja po tipu vozil ter varnostna spričevala, priznane v skladu s Sklepom št. 1/2013, bi bilo treba še naprej priznavati pod pogoji, pod katerimi so bili izdani.

(13)

Prehodne določbe tega sklepa bi se morale uporabljati do 31. decembra 2020, tj. do sprejetja spremembe Sporazuma, ki bo vlogo Agencije na področju varnostnih spričeval in dovoljenj za vozila razširila na švicarsko železniško omrežje. Skupni odbor bi moral proučiti podaljšanje roka trajanja prehodnih ukrepov, tj. 31. december 2020, če obstaja možnost, da se pravne določbe, ki so enakovredne Uredbi (EU) 2016/796 ter direktivama (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798, ne začnejo uporabljati do 31. decembra 2020 –