13.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 324/14

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik ZN št. 14 – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na pritrdišča varnostnih pasov [2019/2141]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 09 – datum začetka veljavnosti: 29. december 2018

VSEBINA

PRAVILNIK

1. Področje uporabe

2. Opredelitev pojmov

3. Vloga za podelitev homologacije

4. Homologacija

5. Specifikacije

6. Preskusi

7. Pregled med statičnimi preskusi pritrdišč varnostnih pasov in po njih

8. Spremembe in razširitev homologacije tipa vozila

9. Skladnost proizvodnje

10. Kazni za neskladnost proizvodnje

11. Navodila za uporabo

12. Dokončno prenehanje proizvodnje

13. Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

14. Prehodne določbe

PRILOGE

1. Sporočilo

2. Namestitev homologacijske oznake

3. Namestitev efektivnih pritrdišč varnostnih pasov

4. Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mestav motornih vozilih

5. Potezna naprava

6. Najmanjše število pritrdišč in položaj spodnjih pritrdišč

7. Dinamični preskus kot alternativa statičnemu preskusu trdnosti pritrdišč varnostnih pasov

8. Specifikacije preskusne lutke

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

vozila kategorij M in N (1) glede na pritrdišča varnostnih pasov za odrasle osebe na sedežih, obrnjenih v smeri vožnje, v nasprotni smeri ali vstran.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila, opremljenega s pritrdišči danih tipov varnostnih pasov;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil na motorni pogon, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so mere, oblika in materiali sestavnih delov konstrukcije vozila ali sedeža, na katero so nameščena pritrdišča varnostnih pasov in, če je trdnost pritrdišč preskušena z dinamičnim preskusom, značilnosti katerega koli sestavnega dela zadrževalnega sistema, zlasti funkcija omejevalnika obremenitve, ki vpliva na sile, ki delujejo na pritrdišča varnostnih pasov;

2.3

„pritrdišča varnostnih pasov“ pomenijo dele konstrukcije vozila ali sedeža ali druge dele vozila, na katere se pritrdijo sklopi varnostnih pasov;

2.4

„efektivno pritrdišče varnostnega pasu“ pomeni točko, ki se po dogovoru v skladu z odstavkom 5.4 uporablja za določanje kota posameznega dela varnostnega pasu glede na uporabnika, tj. točko, na kateri bi moral biti pritrjen trak, da bi bil v položaju, ki je enak predvidenemu položaju uporabljenega varnostnega pasu. Efektivno pritrdišče lahko sovpada ali pa ne s točko pritrditve, odvisno od oblike opreme za pritrjevanje varnostnih pasov v točki, na kateri je pas pritrjen;

2.4.1

na primer:

2.4.1.1

če se na konstrukciji vozila ali na konstrukciji sedeža uporablja vodilo traku, se središče vodila na mestu, kjer trak zapušča vodilo na strani uporabnika pasu, šteje za efektivno pritrdišče varnostnega pasu; ter

2.4.1.2

če pas teče neposredno od uporabnika na navijalo, pritrjeno na konstrukcijo vozila ali konstrukcijo sedeža, brez vmesnega vodila traku, se za efektivno pritrdišče varnostnega pasu šteje presečišče osi koluta za navijanje traku, ki poteka skozi srednjico traku na kolutu;

2.5

„tla“ pomenijo spodnji del karoserije vozila, ki povezuje bočne stene vozila; v tem pomenu tla obsegajo rebra, narebritve in morebitne druge ojačitve, četudi so te pod njimi, na primer vzdolžne in prečne nosilce;

2.6

„sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali ne, skupaj z oblazinjenjem, in je namenjena za sedenje ene odrasle osebe; izraz označuje posamezni sedež ali del sedežne klopi, ki se uporablja za sedenje ene osebe;

2.6.1

„sprednji potniški sedež“ pomeni kateri koli sedež, pri katerem se „najbolj sprednja točka H“ zadevnega sedeža nahaja bodisi v navpični prečni ravnini, ki poteka skozi točko R voznika, bodisi pred njo;

2.6.2

„naprej obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti sprednjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od +10° ali –10°;

2.6.3

„nazaj obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti zadnjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od +10° ali –10°;

2.6.4

„vstran obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti stranici vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot 90° (± 10°);

2.7

„skupina sedežev“ pomeni sedežno klop ali ločene sedeže, vgrajene drug ob drugem (tj. tako, da so sprednja pritrdišča enega sedeža poravnana z zadnjimi pritrdišči ali pa so pred njimi in poravnana s sprednjimi pritrdišči drugega sedeža ali za njimi), in omogočajo sedenje ene ali več odraslih oseb;

2.8

„sedežna klop“ pomeni konstrukcijo skupaj z oblazinjenjem, namenjeno sedenju več kot ene odrasle osebe;

2.9

„tip sedeža“ pomeni kategorijo sedežev, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.9.1

obliki, merah in materialih konstrukcije sedeža;

2.9.2

tipih in merah sistemov za nastavljanje in vseh sistemov za blokiranje;

2.9.3

tipu in merah pritrdišč varnostnih pasov na sedežu, pritrdišč sedeža in ustreznih delov konstrukcije vozila;

2.10

„pritrdišče sedeža“ pomeni sistem, s katerim je sklop sedeža pritrjen na konstrukcijo vozila, vključno z ustreznimi deli konstrukcije vozila;

2.11

„sistem za nastavljanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v položaj, ki ustreza obliki telesa sedeče osebe; ta priprava lahko zlasti omogoča:

2.11.1

vzdolžni premik;

2.11.2

navpični premik;

2.11.3

kotni premik;

2.12

„sistem za premikanje“ pomeni napravo, ki omogoča, da se sedež ali eden njegovih delov brez fiksnega vmesnega položaja premakne ali zavrti za lažji dostop do prostora za zadevnim sedežem;

2.13

„sistem za blokiranje“ pomeni vsako napravo, ki zagotavlja, da sedež in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe, ter vključuje naprave za blokiranje naslona sedeža v določenem položaju glede na sedež in sedeža v določenem položaju glede na vozilo;

2.14

„referenčno območje“ pomeni prostor med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki sta med seboj oddaljeni 400 mm in simetrični glede na točko H ter sta določeni z vrtenjem preskusne glave, opisane v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21, iz navpičnega v vodoravni položaj; naprava mora biti nameščena tako, kot je opisano v navedeni prilogi k Pravilniku št. 21, in nastavljena na največjo dolžino 840 mm;

2.15

„omejevalnik obremenitve prsnega koša“ pomeni kateri koli del varnostnega pasu in/ali sedeža in/ali vozila, namenjen za omejevanje stopnje zadrževalnih sil, ki delujejo na prsni koš osebe v vozilu v primeru trka.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na pritrdišča varnostnih pasov vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.1

risbe splošne konstrukcije vozila v ustreznem merilu, ki prikazujejo položaje pritrdišč varnostnih pasov, efektivnih pritrdišč varnostnih pasov (kadar je to primerno) in podrobne risbe pritrdišč varnostnih pasov;

3.2.2

specifikacija uporabljenih materialov, ki lahko vplivajo na trdnost pritrdišč varnostnih pasov;

3.2.3

tehnični opis pritrdišč varnostnih pasov;

3.2.4

pri pritrdiščih varnostnih pasov, pritrjenih na konstrukcijo sedeža:

3.2.4.1

podroben opis tipa vozila glede na zasnovo sedežev, njihovih pritrdišč ter sistemov za nastavljanje in blokiranje;

3.2.4.2

risbe v ustreznem merilu in z dovolj podrobnim prikazom sedežev, njihovih pritrdišč v vozilu ter sistemov za nastavljanje in blokiranje;

3.2.5

dokaz, da je sistem varnostnih pasov ali zadrževalni sistem uporabljen v homologacijskem preskusu pritrdišč, skladen s Pravilnikom ZN št. 16, če proizvajalec avtomobila izbere alternativni dinamični preskus trdnosti.

3.3

Proizvajalec po lastni izbiri predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, bodisi vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije, bodisi dele vozila, ki veljajo za bistvene za preskus varnostnih pasov.

4. HOMOLOGACIJA

4.1

Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve iz tega pravilnika, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 08, kar ustreza spremembam 08) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila, kot je opredeljeno v odstavku 2.2.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2

številke tega pravilnika, desno od kroga iz odstavka 4.4.1;

4.4.3

črke „e“, desno od številke tega pravilnika, pri homologaciji v skladu z dinamičnim preskusom iz Priloge 7.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo dodatne številke in simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8

V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitve homologacijske oznake.

5. SPECIFIKACIJE

5.1

Opredelitev pojmov (glej Prilogo 3)

5.1.1

Točka H je referenčna točka, kot je opredeljena v odstavku 2.3 Priloge 4 k temu pravilniku, in se določi v skladu s postopkom iz navedene priloge.

5.1.1.1

Točka H’ je referenčna točka, ki ustreza točki H, kot je opredeljena v odstavku 5.1.1, in se določi za vse običajne položaje, v katerih se sedež uporablja.

5.1.1.2

Točka R je referenčna točka sedeža, kot je opredeljena v odstavku 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.1.2

Tridimenzionalni referenčni sistem je opredeljen v Dodatku 2 k Prilogi 4 k temu pravilniku.

5.1.3

Točki L1 in L2 sta spodnji efektivni pritrdišči pasov.

5.1.4

Točka C je točka, ki leži 450 mm navpično nad točko R. Vendar če razdalja S, kot je opredeljena v odstavku 5.1.6, ni krajša od 280 mm, in če proizvajalec izbere nadomestno formulo BR = 260 mm +0,8 S, določeno v odstavku 5.4.3.3, mora biti navpična razdalja med točkama C in R 500 mm.

5.1.5

Kota α1 in α2 sta kota med vodoravno ravnino in ravninama, ki sta pravokotni na navpično vzdolžno srednjo ravnino sedeža in potekata skozi točko R ter točki L1 in L2.

Če je sedež nastavljiv, mora biti ta zahteva izpolnjena tudi za točke H v vseh običajnih položajih med vožnjo, ki jih je navedel proizvajalec.

5.1.6

S je v milimetrih izražena oddaljenost efektivnih zgornjih pritrdišč varnostnega pasu od referenčne ravnine P, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in je določena, kot sledi:

5.1.6.1

če je sedežno mesto točno določeno z obliko sedeža, je ravnina P srednja ravnina tega sedeža;

5.1.6.2

če sedežno mesto ni točno določeno, je ravnina P:

5.1.6.2.1

za voznikov sedež: navpična ravnina, vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki poteka skozi središče volana v ravnini volanskega obroča, kadar je volan, če je nastavljiv, v središčnem položaju;

5.1.6.2.2

za sprednji zunanji sedež potnika: ravnina, simetrična z ravnino voznikovega sedeža;

5.1.6.2.3

za zadnji zunanji sedež: ravnina, ki jo je določil proizvajalec, če se upoštevajo naslednje mejne vrednosti za oddaljenost A med vzdolžno srednjo ravnino vozila in ravnino P:

A	je večje ali enako 200 mm, če je sedežna klop zasnovana samo za dva potnika,

A	je večje ali enako 300 mm, če je sedežna klop zasnovana za več kot dva potnika.

5.2

Splošne specifikacije

5.2.1

Pritrdišča za varnostne pasove morajo biti zasnovana, izdelana in nameščena tako, da:

5.2.1.1

omogočajo vgradnjo ustreznega varnostnega pasu; pritrdišča varnostnih pasov na sprednjih zunanjih sedežih morajo ustrezati varnostnim pasovom, ki imajo navijalo in prekretno vodilo, pri čemer je treba upoštevati zlasti trdnostne lastnosti pritrdišč varnostnih pasov, razen če proizvajalec ne opremi vozila z drugimi tipi varnostnih pasov z vgrajenim navijalom; če so pritrdišča primerna samo za določene tipe varnostnih pasov, je treba te tipe navesti na obrazcu, omenjenem v odstavku 4.3;

5.2.1.2

kar najbolj zmanjšajo nevarnost drsenja pravilno nameščenega pasu;

5.2.1.3

kar najbolj zmanjšajo nevarnost poškodbe traku pri stiku z ostrimi togimi deli konstrukcije vozila ali sedeža;

5.2.1.4

pri običajni uporabi omogočajo, da vozilo izpolnjuje določbe tega pravilnika;

5.2.1.5

pri pritrdiščih, ki zavzamejo različne položaje glede na to, ali osebam omogočajo vstop v vozilo ali pa jih zadržujejo v vozilu, se uporabljajo specifikacije iz tega pravilnika za pritrdišča pasov v položaju za učinkovito zadrževanje oseb v vozilu.

5.3

Najmanjše število pritrdišč pasov, ki jih je treba zagotoviti

5.3.1

Vsa vozila v kategorijah M in N (razen vozil kategorije M2 ali M3, ki spadajo v razred I ali A1) morajo biti opremljena s pritrdišči varnostnih pasov, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika.

Če so vozila kategorije M2 ali M3, ki spadajo v razred I ali A1, opremljena s pritrdišči varnostnih pasov, morajo ta pritrdišča izpolnjevati zahteve iz tega pravilnika.

5.3.1.1

Pritrdišča sistema H-pasov, homologiranih kot pas tipa S (z navijali ali brez njih), morajo v skladu s Pravilnikom št. 16 izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 14, dodatno pritrdišče ali pritrdišča, predvidena za namestitev (sklopa) mednožnega traku, pa so izvzeta iz zahtev glede trdnosti in položaja iz tega pravilnika.

5.3.2

Najmanjše število pritrdišč varnostnih pasov za vse sedeže, obrnjene v smeri vožnje, v obratni smeri in vstran, je določeno v Prilogi 6.

5.3.3

Vendar sta pri zunanjih sedežnih mestih vozil kategorije N1, prikazanih v Prilogi 6 in označenih s simbolom Ø, razen pri sprednjih, dovoljeni dve spodnji pritrdišči, če je med sedežem in najbližjo bočno steno vozila prehod, ki omogoča dostop potnikov do ostalih delov vozila.

Prostor med sedežem in bočno steno se šteje za prehod, če je pri zaprtih vratih razdalja med to bočno steno in navpično vzdolžno ravnino skozi srednjico zadevnega sedeža več kot 500 mm, merjeno v položaju točke R pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

5.3.4

Pri sprednjih sredinskih sedežnih mestih, prikazanih v Prilogi 6 in označenih s simbolom *, se štejeta za zadostni dve spodnji pritrdišči, če je vetrobransko steklo nameščeno zunaj referenčnega območja iz Priloge 1 k Pravilniku št. 21; če je vetrobransko steklo znotraj referenčnega območja, so potrebna tri pritrdišča.

Kar zadeva pritrdišča varnostnih pasov, se vetrobransko steklo šteje za del referenčnega območja, če lahko pride v statični stik s preskuševalno napravo po metodi, opisani v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21.

5.3.5

Pri vseh sedežnih mestih, ki so v Prilogi 6 označena s simbolom

, se zagotovijo tri pritrdišča. Dve pritrdišči se lahko zagotovita samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

5.3.5.1

če se neposredno pred tem sedežem nahaja sedež ali drugi deli vozila, ki so v skladu z odstavkom 3.5 Dodatka 1 k Pravilniku št. 80, ali

5.3.5.2

če med premikanjem vozila noben del vozila ni v referenčnem območju ali se v njem ne more nahajati ali

5.3.5.3

če deli vozila znotraj omenjenega referenčnega območja izpolnjujejo zahteve za absorbiranje energije iz Dodatka 6 k Pravilniku št. 80.

5.3.5.4

Odstavki 5.3.5.1 do 5.3.5.3 se ne uporabljajo za voznikov sedež.

5.3.6

Za vse sedeže ali za sedežna mesta, ki se uporabljajo izključno, ko je vozilo v mirujočem stanju, in za vse sedeže katerega koli vozila, ki niso zajeti v odstavkih 5.3.1 do 5.3.4, pritrdišča pasov niso obvezna. Če pa je vozilo opremljeno s pritrdišči za take sedeže, morajo ta pritrdišča izpolnjevati določbe tega pravilnika. Za pritrdišča, namenjena samo za uporabo v povezavi z varnostnim pasom za invalide ali katerim koli drugim zadrževalnim sistemom v skladu s Prilogo 8 sprememb 02 Pravilnika 107, ni treba, da izpolnjujejo zahteve tega iz pravilnika.

5.3.7

Pri zgornjem nivoju dvonivojskega vozila se zahteve za sredinsko sprednje sedežno mesto uporabljajo tudi za zunanja sprednja sedežna mesta.

5.3.8

Pri sedežih, ki jih je mogoče obrniti ali namestiti v drugih smereh za uporabo pri mirujočem vozilu, se zahteve iz odstavka 5.3.1 uporabljajo samo za tiste smeri, ki so namenjene za običajno uporabo med vožnjo po cesti, v skladu s tem pravilnikom. Opomba v tem pomenu mora biti zabeležena v opisnem listu.

5.4

Položaj pritrdišč varnostnih pasov (glej sliko 1 v Prilogi 3)

5.4.1

Splošno

5.4.1.1

Pritrdišča za kateri koli pas se lahko v celoti nahajajo na konstrukciji vozila, na konstrukciji sedeža ali na katerem koli drugem delu vozila ali pa so porazdeljena med temi položaji.

5.4.1.2

Katero koli pritrdišče varnostnega pasu se lahko uporabi za pritrditev koncev dveh sosednjih varnostnih pasov, če izpolnjuje preskusne zahteve.

5.4.2

Položaj efektivnih spodnjih pritrdišč varnostnih pasov

5.4.2.1

Sprednji sedeži vozil kategorije M1

Pri motornih vozilih kategorije M1 mora biti kot α1 (na nasprotni strani sponke) v območju med 30 in 80 stopinjami, kot α2 (na strani sponke) pa v območju med 45 in 80 stopinjami. Obe zahtevi glede kotov veljata za vse običajne položaje sprednjih sedežev med vožnjo. Če je vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež) v vseh običajnih položajih sedeža med vožnjo, mora imeti vrednost 60 ± 10°. Pri nastavljivih sedežih z napravo za nastavljanje, pri katerih je naklonski kot naslona sedeža manjši od 20° (glej sliko 1 v Prilogi 3), je kot α1 lahko manjši od najmanjše zgoraj določene vrednosti (30°), če v nobenem običajnem položaju sedeža med vožnjo ni manjši od 20°.

5.4.2.2

Zadnji sedeži vozil kategorije M1

Pri motornih vozilih kategorije M1 morata biti pri vseh zadnjih sedežih kota α1 in α2 v območju med 30 in 80 stopinjami. Če so zadnji sedeži nastavljivi, zgornja kota veljata za vse običajne položaje sedežev med vožnjo.

5.4.2.3

Sprednji sedeži vozil, ki niso vozila kategorije M1

Pri motornih vozilih, ki niso vozila kategorije M1, morata biti kota α1 in α2 med 30 in 80 stopinjami za vse običajne položaje sprednjih sedežev med vožnjo. Če je pri sprednjih sedežih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen v vseh običajnih položajih med uporabo, mora biti njegova vrednost 60 ± 10° (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež).

5.4.2.4

Zadnji sedeži in posebni sprednji ali zadnji sedeži vozil kategorij, ki niso kategorija M1

Pri vozilih, ki niso vozila kategorije M1, sta lahko pri:

(a)	sedežnih klopeh,

(b)	nastavljivih sedežih (sprednjih in zadnjih) s sistemom za nastavljanje z naklonskim kotom naslona sedeža, ki je manjši od 20° (glej sliko 1 v Prilogi 3), in

(c)	drugih zadnjih sedežih

kota α1 in α2 med 20° in 80° za vse običajne položaje uporabe. Če je pri sprednjih sedežih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen v vseh običajnih položajih sedežev med uporabo, mora biti njegova vrednost 60 ± 10° (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež).

Pri sedežih vozil kategorij M2 in M3, razen pri sprednjih sedežih, morata biti kota α1 in α2 med 45 in 90 stopinjami za vse običajne položaje uporabe.

5.4.2.5

Razdalja med obema navpičnima ravninama, ki sta vzporedni z navpično vzdolžno srednjo ravnino vozila in potekata vsaka skozi drugo izmed obeh efektivnih spodnjih pritrdišč L1 in L2 istega varnostnega pasu, ne sme biti krajša od 350 mm. Pri vstran obrnjenih sedežih razdalja med obema navpičnima ravninama, ki sta vzporedni z navpično vzdolžno srednjo ravnino sedeža in potekata vsaka skozi drugo izmed obeh efektivnih spodnjih pritrdišč L1 in L2 istega varnostnega pasu, ne sme biti krajša od 350 mm. Če je v zadnji vrsti sedežev vozil kategorij M1 in N1 samo eno sredinsko sedežno mesto, zgoraj omenjena razdalja za navedeno sredinsko sedežno mesto ne sme biti krajša od 240 mm, če sredinskega zadnjega sedeža ni mogoče zamenjati z nobenim od ostalih sedežev vozila. Vzdolžna srednja ravnina sedeža mora potekati med točkama L1 in L2 in mora biti od teh točk oddaljena najmanj 120 mm.

5.4.3

Položaj efektivnih zgornjih pritrdišč varnostnih pasov (glej Prilogo 3)

5.4.3.1

Če se uporablja vodilo traku ali podobna naprava, ki vpliva na položaj efektivnega zgornjega pritrdišča pasu, se ta položaj določi na običajen način ob upoštevanju položaja pritrdišča, če vzdolžna srednjica pasu poteka skozi točko J1, ki se zaporedoma določi iz točke R s pomočjo naslednjih treh odsekov:

RZ	:	odsek linije trupa, ki se meri od točke R navzgor, dolg 530 mm;
ZX	:	odsek, pravokoten na vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki se meri od točke Z proti pritrdišču, dolg 120 mm;
XJ1	:	odsek, pravokoten na ravnino, določeno z odsekoma RZ in ZX, ki se meri od točke X naprej, dolg 60 mm.

Točka J2 je določena kot točka, simetrična na točko J1 glede na navpično vzdolžno ravnino, ki poteka skozi linijo trupa, opisano v odstavku 5.1.2, preskusne lutke, ki sedi na zadevnem sedežu.

Če je uporabljena dvovratna izvedba, ki omogoča dostop do sprednjih in zadnjih sedežev, in je zgornje pritrdišče vgrajeno na mesto „B“, mora biti sistem zasnovan tako, da ne ovira dostopa v vozilo ali izstopa iz njega.

5.4.3.2

Efektivno zgornje pritrdišče se mora nahajati pod ravnino FN, ki poteka pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in z linijo trupa oklepa kot 65°. Pri zadnjih sedežih se ta kot lahko zmanjša na 60°. Ravnina FN mora biti postavljena tako, da seka linijo trupa v točki D, in sicer tako, da je DR = 315 mm +1,8 S. Če pa je S ≤ 200 mm, potem je DR = 675 mm.

5.4.3.3

Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati za ravnino FK, ki poteka pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in seka linijo trupa pod kotom 120° v točki B, in sicer tako, da je BR = 260 mm + S. Če je S ≥ 280 mm, lahko proizvajalec po lastni presoji uporabi enačbo BR = 260 mm +0,8 S.

5.4.3.4

Vrednost S ne sme biti manjša od 140 mm.

5.4.3.5

Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati za navpično ravnino, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila in poteka skozi točko R, kot je prikazano v Prilogi 3.

5.4.3.6

Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko C, določeno v odstavku 5.1.4.

5.4.3.6.1

Ne glede na zahteve iz odstavka 5.4.3.6 je efektivno zgornje pritrdišče pasu za potniške sedeže vozil kategorij M2 in M3 lahko nastavljivo pod navedeno ravnino, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

na varnostnem pasu ali sedežu mora biti trajno označen položaj efektivnega zgornjega pritrdišča pasu, ki ustreza zahtevi za minimalno višino zgornjega pritrdišča iz odstavka 5.4.3.6; ta oznaka mora uporabniku jasno prikazati, kdaj je pritrdišče v položaju, ki je primeren za uporabo s strani odraslih povprečne rasti;

(b)	efektivno zgornje pritrdišče mora biti zasnovano tako, da omogoča prilagoditev višine z ročno napravo za nastavitev, ki je lahko dosegljiva, ko uporabnik sedi, ter je udobna in enostavna za uporabo;

(c)	efektivno zgornje pritrdišče mora biti zasnovano tako, da se prepreči kakršen koli nenameren premik pritrdišča navzgor, ki bi zmanjšal učinkovitost pripomočka med običajno uporabo;

(d)	proizvajalec mora v priročnik o uporabi vozila vključiti jasne smernice za prilagoditev teh sistemov skupaj z nasveti glede ustreznosti in omejitev uporabe s strani oseb nižje rasti.

Če pa naprava za nastavitev višine ramenskega dela pasu ni neposredno pritrjena na konstrukcijo vozila ali sedeža, temveč se uporablja prilagodljiva naprava za nastavitev višine ramenskega dela pasu:

(e)	morajo biti zahteve iz pododstavkov (a) in (d) še vedno izpolnjene v okviru homologacije v skladu s Pravilnikom št. 14, pri čemer se uporabi zadrževalni sistem, ki se vgradi;

(f)	je potreben dokaz, da je varnostni pas skupaj s prilagodljivo napravo za nastavitev višine ramenskega dela pasu skladen z zahtevami za zadrževalni sistem iz Pravilnika št. 16; morajo biti zahteve iz pododstavkov (b) in (c) izpolnjene v okviru homologacije v skladu z odstavkom 8.3 Pravilnika št. 16.

5.4.3.7

Poleg zgornjega pritrdišča, določenega v odstavku 5.4.3.1, se lahko zagotovijo še druga efektivna zgornja pritrdišča, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

5.4.3.7.1

dodatna pritrdišča izpolnjujejo zahteve iz odstavk ov 5.4.3.1 do 5.4.3.6;

5.4.3.7.2

dodatna pritrdišča se lahko uporabljajo brez uporabe orodja, izpolnjujejo zahteve iz odstavk ov 5.4.3.5 in 5.4.3.6 ter se nahajajo v enem od območij, ki se določijo s premikom območja, prikazanega na sliki 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku, za 80 mm v navpični smeri navzgor ali navzdol;

5.4.3.7.3

pritrdišča so namenjena za H-pas, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.4.3.6, če se nahajajo za prečno ravnino, ki poteka skozi referenčno črto, in so nameščena:

5.4.3.7.3.1

pri enem samem pritrdišču v območju, skupnem dvema ploskovnima kotoma, ki ju tvorita navpičnici, ki potekata skozi točki J1 in J2, kot sta opredeljeni v odstavku 5.4.3.1, in katerih vodoravni prerez je prikazan na sliki 2 v Prilogi 3 k temu pravilniku;

5.4.3.7.3.2

pri dveh pritrdiščih v ustreznem izmed zgoraj določenih ploskovnih kotov, če posamezno pritrdišče ni oddaljeno več kot 50 mm od simetričnega in zrcalnega položaja drugega pritrdišča glede na ravnino P zadevnega sedeža, kot je opredeljena v odstavku 5.1.6.

5.5

Mere navojnih izvrtin pritrdišč

5.5.1

Pritrdišče pasu mora imeti navojno izvrtino 11,11 mm oz. 7/16 palca (20 UNF 2B).

5.5.2

Če proizvajalec opremi vozilo z varnostnimi pasovi, ki so pritrjeni na vseh pritrdiščih, predpisanih za zadevni sedež, tem pritrdiščem ni treba izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.5.1, če izpolnjujejo ostale določbe tega pravilnika. Poleg tega se zahteva iz odstavka 5.5.1 ne nanaša na dodatna pritrdišča, ki izpolnjujejo zahtevo iz odstavka 5.4.3.7.3.

5.5.3

Varnostni pas mora biti mogoče ločiti od pritrdišča brez poškodbe slednjega.

6. PRESKUSI

6.1

Splošni preskusi pritrdišč varnostnih pasov

6.1.1

Ob izpolnjevanju določb iz odstavka 6.2 in na zahtevo proizvajalca:

6.1.1.1

se lahko preskusi opravijo bodisi na konstrukciji vozila bodisi na dokončanem vozilu;

6.1.1.2

so lahko preskusi omejeni na pritrdišča za en sam sedež ali za skupino sedežev, če:

(a)	imajo zadevna pritrdišča enake konstrukcijske lastnosti kot pritrdišča za ostale sedeže ali skupino sedežev in

(b)	so, kadar so taka pritrdišča v celoti ali delno nameščena na sedež ali skupino sedežev, konstrukcijske lastnosti sedeža ali skupine sedežev enake kot pri ostalih sedežih ali skupinah sedežev;

6.1.1.3

so okna in vrata lahko vgrajena ali ne in zaprta ali ne;

6.1.1.4

so lahko vgrajeni vsi običajno nameščeni pritrdilni elementi, ki prispevajo k trdnosti konstrukcije vozila.

6.1.2

Sedeži morajo biti vgrajeni in postavljeni v položaj za vožnjo ali uporabo, ki ga izbere tehnična služba, pristojna za izvajanje homologacijskih preskusov, in ki zagotavlja najbolj neugodne pogoje glede trdnosti sistema. Položaj sedežev mora biti naveden v poročilu. Če ima sedež naslon z nastavljivim naklonom, ga je treba blokirati, kot to določa proizvajalec, če pa te specifikacije ni, mora biti v položaju, ki ustreza dejanskemu kotu naklona naslona sedeža, ki je pri vozilih kategorij M1 in N1 čim bližje 25°, pri vozilih vseh ostalih kategorij pa čim bližje 15°.

6.2

Zaščita vozila za preskuse pritrdišč varnostnih pasov

6.2.1

Metoda za zaščito vozila med preskusom ne sme povzročiti ojačanja pritrdišč varnostnih pasov in območja namestitve teh pritrdišč kot tudi ne zmanjšanja običajnih deformacij konstrukcije.

6.2.2

Naprava za pritrditev se šteje za ustrezno, če ne vpliva na območje, ki se razteza prek celotne širine konstrukcije, in če blokira ali drži vozilo ali konstrukcijo spredaj na razdalji najmanj 500 mm od pritrdišča, ki ga je treba preskusiti, zadaj pa najmanj 300 mm od tega pritrdišča.

6.2.3

Priporočljivo je, da konstrukcija stoji na nosilcih, nameščenih približno vzporedno z osmi koles, ali, če to ni mogoče, vzporedno s točkami pritrditve vzmetenja.

6.2.4

Če se uporablja metoda pritrditve, drugačna od tiste, predpisane v odstavkih 6.2.1 do 6.2.3 tega pravilnika, je treba predložiti dokaze o njeni ustreznosti.

6.3

Splošne zahteve za preskus pritrdišč varnostnih pasov

6.3.1

Vsa pritrdišča varnostnih pasov v isti skupini sedežev se preskušajo sočasno. Če pa obstaja nevarnost, da bi nesimetrična obremenitev sedežev in/ali pritrdišč varnostnih pasov lahko povzročila okvare, se lahko opravi dodaten preskus z nesimetrično obremenitvijo.

6.3.2

Vlečna sila mora delovati pod kotom 10° ± 5° nad vodoravno smerjo v ravnini, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

Uporabiti je treba 10‐odstotno predobremenitev z dovoljenim odstopanjem ± 30 odstotkov ciljne obremenitve; obremenitev je treba povečati na 100 odstotkov ustrezne ciljne obremenitve.

6.3.3

Polno delovanje obremenitve je treba doseči čim hitreje in v času delovanja obremenitve, ki ni daljši od 60 sekund.

Vendar pa lahko proizvajalec zahteva, da se delovanje obremenitve doseže v 4 sekundah.

Pritrdišča pasov morajo zdržati predpisano obremenitev najmanj 0,2 sekunde.

6.3.4

Potezne naprave, ki se uporabljajo pri preskusih, opisanih v odstavku 6.4, so prikazane v Prilogi 5. Naprave, prikazane na sliki 1 v Prilogi 5, se postavijo na blazino sedeža in se nato, ko je to mogoče, potisnejo nazaj v naslon sedeža, medtem ko se tesno ovijejo s pasom. Naprava, prikazana na sliki 2 v Prilogi 5, se postavi na svoje mesto in čez njo se namesti pas, ki se tesno zategne. Med tem postopkom se na pritrdiščih varnostnih pasov ne sme izvajati predobremenitev, ki bi bila večja od najmanjše predobremenitve, potrebne za pravilno namestitev preskuševalne naprave.

Potezna naprava s širino 254 mm ali 406 mm, ki se uporabi na vseh sedežih, mora biti taka, da je njena širina čim bližja razdalji med spodnjimi pritrdišči.

Položaj potezne naprave mora preprečevati medsebojne vplive med vlečnim preskusom, ki negativno vpliva na obremenitev in porazdelitev obremenitve.

6.3.5

Pritrdišča pasov za sedeže, opremljene z zgornjimi pritrdišči pasov, morajo biti preskušena pod naslednjimi pogoji:

6.3.5.1

Sprednji zunanji sedeži:

Na pritrdiščih pasov se opravi preskus iz odstavka 6.4.1, pri katerem se ta obremenijo z napravo, ki posnema geometrijo tritočkovnega varnostnega pasu z vgrajenim navijalom in prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču pasu. Če je vgrajenih več pritrdišč, kot je predpisano v odstavku 5.3, je treba na teh pritrdiščih opraviti tudi preskus iz odstavka 6.4.5, pri katerem se pritrdišča obremenijo s silami z napravo, ki posnema geometrijo tipa varnostnega pasu, ki naj bi bil nanje pritrjen.

6.3.5.1.1

Če na obvezno spodnje zunanje pritrdišče ni nameščeno navijalo ali če je le-to nameščeno na zgornjem pritrdišču, se preskus iz odstavka 6.4.3 opravi tudi na spodnjih pritrdiščih pasov.

6.3.5.1.2

V zgornjem primeru se lahko na zahtevo proizvajalca preskusi, predpisani v odstavkih 6.4.1 in 6.4.3, opravijo na dveh različnih konstrukcijah.

6.3.5.2

Zadnji zunanji sedeži in vsi sredinski sedeži:

Na pritrdiščih pasov se opravita preskus iz odstavka 6.4.2, pri katerem se pritrdišča obremenijo s silami z napravo, ki posnema geometrijo tritočkovnega varnostnega pasu brez navijala, in preskus iz odstavka 6.4.3, pri katerem se obremenitve prenašajo na spodnja pritrdišča z napravo, ki posnema geometrijo trebušnega varnostnega pasu. Preskusa se lahko na zahtevo proizvajalca opravita na dveh različnih konstrukcijah.

6.3.5.3

Če proizvajalec vozilo opremi z varnostnimi pasovi, se lahko na ustreznih pritrdiščih na zahtevo proizvajalca opravi samo preskus, pri katerem se obremenitve nanje prenašajo z napravo, ki posnema geometrijo tipa pasov, ki naj bi bili pritrjeni na ta pritrdišča.

6.3.6

Če na zunanjih sedežih in sredinskih sedežih ni zgornjih pritrdišč pasov, se na spodnjih pritrdiščih opravi preskus iz odstavka 6.4.3, pri katerem se obremenitve nanje prenašajo z napravo, ki posnema geometrijo trebušnega varnostnega pasu.

6.3.7

Če je vozilo zasnovano tako, da se lahko vanj namestijo tudi naprave, ki ne omogočajo pritrjevanja varnostnih pasov neposredno na pritrdišča brez vmesnih kolutov ali drugih podobnih naprav ali zahtevajo dodatna pritrdišča poleg tistih iz odstavka 5.3, mora biti varnostni pas ali sklop žic, kolutov itd., ki sestavljajo opremo varnostnega pasu, pritrjen na pritrdišča na vozilu s takšno napravo, na pritrdiščih pa se opravijo preskusi iz odstavka 6.4.

6.3.8

Pri preskušanju se lahko uporablja tudi metoda, ki je drugačna od metode, predpisane v odstavku 6.3, vendar je treba v tem primeru dokazati njeno enakovrednost.

6.4

Posebne zahteve za preskus pritrdišč varnostnih pasov

6.4.1

Preskus pri tritočkovnem varnostnem pasu z navijalom in prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

6.4.1.1

Na zgornje pritrdišče se namesti posebno prekretno vodilo za žico ali pas, primerno za prenos obremenitve s potezne naprave, ali prekretno vodilo, ki ga dobavi proizvajalec.

6.4.1.2

Potezna naprava (glej sliko 2 v Prilogi 5), pritrjena na pritrdišča ustreznega varnostnega pasu, se z napravo, ki posnema geometrijo prsnega traku varnostnega pasu, obremeni s preskusno silo 1 350 daN ± 20 daN. Pri vozilih, ki niso vozila kategorij M1 in N1, mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.1.3

Istočasno mora delovati na potezno napravo, pritrjeno na spodnji pritrdišči pasu, vlečna sila 1 350 daN ± 20 daN (glej sliko 1 v Prilogi 5). Pri vozilih, ki niso vozila kategorij M1 in N1, mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.2

Preskus pri tritočkovnem varnostnem pasu brez navijala ali z navijalom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

6.4.2.1

Na potezno napravo, pritrjeno na zgornje pritrdišče varnostnega pasu in na nasprotno spodnje pritrdišče istega varnostnega pasu, mora delovati preskusna sila 1 350 daN ± 20 daN (glej sliko 2 v Prilogi 5), pri čemer se uporabi navijalo (če ga dobavlja proizvajalec), pritrjeno na zgornje pritrdišče varnostnega pasu. Pri vozilih, ki niso vozila kategorij M1 in N1, mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.2.2

6.4.3

Preskus pri trebušnem varnostnem pasu

Na potezno napravo, pritrjeno na spodnji pritrdišči pasu, mora delovati preskusna sila 2 225 daN ± 20 daN (glej sliko 1 v Prilogi 5). Pri vozilih, ki niso vozila kategorij M1 in N1, mora biti preskusna sila 1 110 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 740 ± 20 daN.

6.4.4

Preskus pritrdišč pasov, ki so v celoti nameščena na konstrukciji sedeža ali pa porazdeljena med konstrukcijo vozila in konstrukcijo sedeža

6.4.4.1

Opravijo se ustrezni preskusi iz odstavkov 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.3, pri tem pa se vsak sedež in vsaka skupina sedežev obremenijo še z dodatno silo, navedeno v nadaljevanju.

6.4.4.2

Obremenitvam, navedenim v odstavkih 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.3, se doda še sila, enaka dvajsetkratni teži celotnega sedeža. Na sedeže ali ustrezne dele sedeža mora delovati vztrajnostna sila, ki ustreza fizikalnemu učinku teže zadevnega sedeža na pritrdišča sedežev. Dodatne obremenitve in njihovo porazdelitev določi proizvajalec in potrdi tehnična služba.

Pri vozilih kategorij M2 in N2 mora biti ta sila enaka desetkratni teži celotnega sedeža, pri kategorijah M3 in N3 pa 6,6‐kratni teži celotnega sedeža.

6.4.5

Preskus pri uporabi posebnih tipov varnostnih pasov

6.4.5.1

Potezna naprava, pritrjena na pritrdišča takega varnostnega pasu, se z napravo, ki posnema geometrijo trebušnih varnostnih pasov, obremeni s preskusno silo 1 350 ± 20 daN (glej sliko 2 v Prilogi 5).

6.4.5.2

Istočasno mora delovati na potezno napravo, pritrjeno na spodnji pritrdišči pasu, vlečna sila 1 350 daN ± 20 daN (glej sliko 3 v Prilogi 5).

6.4.5.3

Pri vozilih, ki niso vozila kategorij M1 in N1, mora biti ta preskusna sila 675 ± 20 daN, razen pri vozilih kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.6

Preskus pri nazaj obrnjenih sedežih

6.4.6.1

Točke pritrdišč se preskusijo z ustreznimi silami, predpisanimi v odstavkih 6.4.1, 6.4.2 ali 6.4.3. V vsakem primeru mora preskusna sila ustrezati obremenitvi, predpisani za vozila kategorije M3 ali N3.

6.4.6.2

Skladno s postopkom, predpisanim v odstavku 6.3, mora biti preskusna sila usmerjena naprej glede na zadevno sedežno mesto.

6.4.7

Preskus pri vstran obrnjenih sedežih

6.4.7.1

Točke pritrdišč se preskusijo s silami, predpisanimi v odstavku 6.4.3 za vozila kategorije M3

6.4.7.2

Skladno s postopkom, predpisanim v odstavku 6.3, mora biti preskusna sila usmerjena naprej glede na vozilo. V primeru, da so vstran obrnjeni sedeži nameščeni na skupno osnovno konstrukcijo, se pritrdišča varnostnih pasov za vsako sedežno mesto v skupini preskusijo ločeno. Poleg tega je osnovno konstrukcijo treba preskusiti, kot je opisano v odstavku 6.4.8.

6.4.7.3

Potezna naprava, prilagojena za preskus vstran obrnjenih sedežev, je prikazana na sliki 1b v Prilogi 5.

6.4.8

Preskus osnovne konstrukcije pri vstran obrnjenih sedežih

6.4.8.1

Osnovna konstrukcija vstran obrnjenega sedeža ali skupine vstran obrnjenih sedežev se preskusi s silami, predpisanimi v odstavku 6.4.3 za vozila kategorije M3.

6.4.8.2

Skladno s postopkom, predpisanim v odstavku 6.3, mora biti preskusna sila usmerjena naprej glede na vozilo. V primeru, da so vstran obrnjeni sedeži nameščeni v skupini, se skupna osnovna konstrukcija preskusi hkrati za vsako sedežno mesto v skupini.

6.4.8.3

Prijemališče sil, predpisanih v odstavkih 6.4.3 in 6.4.4, mora biti čim bližje točki H in ležati na premici, ki jo določata vodoravna ravnina in navpična prečna ravnina, ki potekata skozi točko H posameznega sedežnega mesta.

6.5

Pri skupini sedežev, opisani v odstavku 1 Priloge 7, se lahko po izbiri proizvajalca avtomobila opravi dinamični preskus iz Priloge 7 kot alternativa statičnemu preskusu, predpisanemu v odstavkih 6.3 in 6.4.

7. PREGLED MED STATIČNIMI PRESKUSI PRITRDIŠČ VARNOSTNIH PASOV IN PO NJIH

7.1

Vsa pritrdišča morajo biti zmožna prestati preskus, predpisan v odstavkih 6.3 in 6.4. Trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli pritrdišča ali površine okrog njega, ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času. Med preskusom je treba upoštevati najmanjše razdalje med efektivnimi spodnjimi pritrdišči varnostnih pasov iz odstavka 5.4.2.5 in zahteve iz odstavka 5.4.3.6 za efektivna zgornja pritrdišča varnostnih pasov.

7.1.1

Pri vozilih kategorije M1, katerih skupna dovoljena masa ne presega 2,5 tone, se, če je na konstrukcijo sedeža pritrjeno zgornje pritrdišče varnostnega pasu, efektivno zgornje pritrdišče varnostnega pasu med preskusom ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki poteka skozi točko R in točko C zadevnega sedeža (glej sliko 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku).

Pri vozilih, razen tistih, omenjenih zgoraj, se efektivno zgornje pritrdišče varnostnega pasu med preskusom ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki je nagnjena za 10° naprej in poteka skozi točko R sedeža.

Med preskusom se meri največji premik točke efektivnega zgornjega pritrdišča.

Če premik točke efektivnega zgornjega pritrdišča preseže zgoraj omenjeno mejno vrednost, mora proizvajalec tehnični službi zadovoljivo dokazati, da ni nevarnosti za osebo v vozilu. Kot dokaz zadostnega prostora za preživetje se lahko, na primer, izvede preskusni postopek v skladu s Pravilnikom št. 94 ali preskus z vozičkom z ustreznim impulzom.

7.2

Pri vozilih, pri katerih se uporabljajo take naprave, mora biti po odstranitvi vlečne sile še vedno mogoče ročno upravljanje naprav za premikanje in blokiranje sedežev, ki omogočajo osebam na vseh sedežih, da zapustijo vozilo.

7.3

Po preskušanju je treba zabeležiti vse poškodbe pritrdišč varnostnih pasov in konstrukcij, ki so bili obremenjeni med preskusom.

7.4

Z odstopanjem od omenjenega ni potrebno, da zgornja pritrdišča, ki so pritrjena na enem ali več sedežih vozil kategorije M3 in vozil kategorije M2, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, in izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika št. 80, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.1 v zvezi s skladnostjo z odstavkom 5.4.3.6.

8. SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

8.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Organ lahko potem:

8.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

8.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

8.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

9.1

Vsako vozilo, ki ima nameščeno homologacijsko oznako v skladu s tem pravilnikom, mora biti skladno s tipom vozila, homologiranim glede na podrobnosti, ki vplivajo na lastnosti pritrdišč varnostnih pasov.

9.2

Za preverjanje skladnosti, kot je predpisano v odstavku 9.1, je treba opraviti naključni pregled na zadostnem številu serijsko proizvedenih vozil s homologacijsko oznako, ki jo zahteva ta pravilnik.

9.3

Praviloma se zgoraj omenjeni pregledi omejijo na opravljanje meritev. Po potrebi pa se na vozilih opravijo tudi nekateri izmed preskusov, opisanih v odstavku 6, po izboru tehnične službe, ki izvaja homologacijske preskuse.

10. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 9.1 ali če pritrdišča varnostnih pasov niso prestala pregledov, predpisanih v odstavku 9.

10.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. NAVODILA ZA UPORABO

Nacionalni organi lahko zahtevajo, da pri njih registrirani proizvajalci vozil v navodilih za uporabo vozila jasno navedejo,

11.1

kje so pritrdišča in

11.2

za kakšne tipe varnostnih pasov so pritrdišča namenjena (glej točko 5 v Prilogi 1).

12. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip pritrdišč varnostnih pasov, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

14. PREHODNE DOLOČBE

14.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 06 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

14.2

Po 2 letih od začetka veljavnosti sprememb 06 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

14.3

Po 7 letih od začetka veljavnosti sprememb 06 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu s spremembami 06 tega pravilnika. Vendar obstoječe homologacije kategorij vozil, ki jih spremembe 06 tega pravilnika ne zadevajo, ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

14.4

Za vozila, ki jih odstavek 7.1.1 ne zadeva, ostanejo veljavne homologacije, podeljene v skladu s spremembami 04 tega pravilnika.

14.5

Za vozila, ki jih Dopolnilo 4 sprememb 05 tega pravilnika ne zadeva, ostanejo veljavne obstoječe homologacije, če so bile podeljene v skladu s spremembami 05 do Dopolnila 3.

14.6

Od uradnega datuma začetka veljavnosti Dopolnila 5 sprememb 05 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 5 sprememb 05.

14.7

Za vozila, ki jih Dopolnilo 5 sprememb 05 tega pravilnika ne zadeva, ostanejo veljavne obstoječe homologacije, če so bile podeljene v skladu s spremembami 05 do Dopolnila 3.

14.8

Od 20. februarja 2005 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije za vozila kategorije M1 le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 5 sprememb 05.

14.9

Od 20. februarja 2007 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij za vozila kategorije M1, ki niso bile podeljene v skladu z Dopolnilom 5 sprememb 05 tega pravilnika.

14.10

Od 16. julija 2006 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo za vozila kategorije N le, če tip vozila izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 5 sprememb 05.

14.11

Od 16. julija 2008 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij za vozila kategorije N, ki niso bile podeljene v skladu z Dopolnilom 5 sprememb 05 tega pravilnika.

14.12

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

14.13

Po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 07 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

14.14

Po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 07 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu spremembami 07 k temu pravilniku.

14.15

Ne glede na odstavka 14.13 in 14.14 homologacije kategorij vozil v skladu s prejšnjimi spremembami Pravilnika, ki jih spremembe 07 ne zadevajo, ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

14.16

Pogodbenice lahko za nacionalno homologacijo še naprej dovoljujejo, da se pritrdišča varnostnih pasov za sklopne sedeže ne vgradijo, če njihovi nacionalni predpisi v času pristopa k temu pravilniku ne vsebujejo zahtev glede njihove obvezne vgradnje; v tem primeru se te kategorije avtobusov ne morejo homologirati v skladu s tem pravilnikom.

14.17

Od uradnega datuma začetka veljavnosti Dopolnila 2 sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 2 sprememb 07.

14.18

Po 12 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti Dopolnila 2 sprememb 07 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije samo za tiste tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 2 sprememb 07.

14.19

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacij, tudi če zahteve iz Dopolnila 2 sprememb 07 niso izpolnjene.

14.20

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 08 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 08.

14.21

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacij za obstoječe tipe na podlagi določb, veljavnih v času prvotne homologacije.

14.22

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik po datumu začetka veljavnosti sprememb 08, niso zavezane, da priznajo homologacije ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

14.23

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 09 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij ZN v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 09.

14.24

Od 1. septembra 2019 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije ZN v skladu s prejšnjimi spremembami, ki so bile prvič izdane po 1. septembru 2019.

14.25

Do 1. septembra 2025 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, priznavajo homologacije ZN v skladu s prejšnjimi spremembami, ki so bile prvič izdane pred 1. septembrom 2019.

14.26

Od 1. septembra 2025 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije, izdane v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

14.27

Ne glede na zgoraj navedene prehodne določbe pogodbenice, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po datumu začetka veljavnosti najnovejših sprememb, niso zavezane, da priznajo homologacije ZN, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika, in so zavezane priznati le homologacijo ZN, podeljeno v skladu s spremembami 09.

14.28

Ne glede na odstavek 14.26 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije ZN, izdane v skladu s prejšnjimi spremembami pravilnika ZN, za vozila/sisteme vozil, ki jih ne zadevajo spremembe, uvedene s spremembami 09.

14.29

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti podelitve homologacij ZN v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika ali njihovih razširitev.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2.

(2) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

PRILOGA 1

SPOROČILO

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

VZOREC A

(glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na pritrdišča varnostnih pasov homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom ZN št. 14 pod homologacijsko številko 092439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je Pravilnik ZN št. 14 že ob podelitvi homologacije vključeval spremembe 09.

VZOREC B

(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s pravilnikoma ZN št. 14 in 24 (1). (V primeru slednjega pravilnika je korigiran absorpcijski koeficient 1,30 mm-1). Homologacijski številki pomenita, da je na dan podelitve teh homologacij Pravilnik ZN št. 14 vključeval spremembe 09, Pravilnik ZN št. 24 pa spremembe 03.

(1) Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

NAMESTITEV EFEKTIVNIH PRITRDIŠČ VARNOSTNIH PASOV

(Slika prikazuje primer, kadar je zgornje pritrdišče pritrjeno na bočno steno vozila)

1	Najmanj 240 mm za sredinska zadnja sedežna mesta vozil kategorij M1 in N1.

PRILOGA 4

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih (1)

Dodatek 1 – Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ (1)

Dodatek 2 – Tridimenzionalni referenčni sistem (1)

Dodatek 3 – Referenčni podatki za sedežna mesta (1)

(1) Postopek je opisan v Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

PRILOGA 5

POTEZNA NAPRAVA

Vse mere so v milimetrih (mm)

Vse mere so v milimetrih

Za pritrditev traku se lahko potezna naprava ramenskega pasu prilagodi z dodatkom dveh talnih robov in/ali nekaj vijakov, da se prepreči morebiten zdrs traku med vlečnim preskusom.

Vse mere so v milimetrih

PRILOGA 6

NAJMANJŠE ŠTEVILO PRITRDIŠČ IN POLOŽAJ SPODNJIH PRITRDIŠČ

Kategorija vozila	Naprej obrnjena sedežna mesta				Nazaj obrnjeni	Vstran obrnjeni
Kategorija vozila	zunanji		sredinski
	spredaj	drugi	spredaj	drugi
M1	3	3	3	3	2	–
M2 ≤ 3,5 tone	3	3	3	3	2	–
M2 > 3,5 tone	3	3 ali 2	3 ali 2	3 ali 2	2	–
M3	3	3 ali 2	3 ali 2	3 ali 2	2	2
N1	3	3 ali 2 Ø	3 ali 2 *	2	2	–
N2 in N3	3	2	3 ali 2 *	2	2	–

Pomen simbolov:

2	:	Dve spodnji pritrdišči, ki omogočata vgradnjo varnostnega pasu tipa B, ali, če to zahteva Dodatek 1 k Prilogi 13 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), tipov Br, Br3, Br4m ali Br4Nm.
3	:	Dve spodnji pritrdišči in eno zgornje pritrdišče, ki omogočajo vgradnjo tritočkovnega varnostnega pasu tipa A, ali, če to zahteva Dodatek 1 k Prilogi 13 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), tipov Ar, Ar4m ali Ar4Nm.
Ø	:	Nanaša se na odstavek 5.3.3 (dovoljeni sta dve pritrdišči, če je sedež na notranji strani prehoda).
*	:	Nanaša se na odstavek 5.3.4 (dovoljeni sta dve pritrdišči, če je vetrobransko steklo zunaj referenčnega območja).
	:	Nanaša se na odstavek 5.3.5 (dovoljeni sta dve pritrdišči, če ni v referenčnem območju ničesar).
	:	Nanaša se na odstavek 5.3.7 (posebna določba za zgornji nivo vozila).

DODATEK 1

POLOŽAJ SPODNJIH PRITRDIŠČ – SAMO ZAHTEVE GLEDE KOTOV

Sedež		M1	Drugi kot M1
Spredaj*	na strani sponke (α2)	45°–80°	30°–80°
	na drugi strani (α1)	30°–80°	30°–80°
	konstantni kot	50°–70°	50°–70°
	klop – na strani sponke (α2)	45°–80°	20°–80°
	klop – na drugi strani (α1)	30°–80°	20°–80°
	nastavljiv sedež s kotom naslona < 20°	45°–80° (α2)* 20°–80°(α1)*	20°–80°
Zadnji ≠		30°–80°	20°–80° Ψ
Gubanje	Pritrdišča varnostnih pasov niso obvezna. Če je pritrdišče vgrajeno: glej zahteve glede kotov za sprednje in zadnje sedeže.

Pomen simbolov:

≠	:	Zunanji in sredinski.
*	:	Če kot ni konstanten, glej odstavek 5.4.2.1.
Ψ	:	45°–90° pri sedežih v vozilih kategorij M2 in M3.

PRILOGA 7

DINAMIČNI PRESKUS KOT ALTERNATIVA STATIČNEMU PRESKUSU TRDNOSTI PRITRDIŠČ VARNOSTNIH PASOV

1. PODROČJE UPORABE

Ta priloga opisuje dinamični preskus z vozičkom, ki se lahko izvede kot alternativa statičnemu preskusu trdnosti pritrdišč varnostnih pasov, predpisanemu v odstavkih 6.3 in 6.4 tega pravilnika.

Ta alternativa se lahko na zahtevo proizvajalca avtomobila uporabi za skupino sedežev, kadar so vsa sedežna mesta opremljena s tritočkovnimi varnostnimi pasovi, s katerimi je povezan omejevalnik obremenitve prsnega koša, in kadar skupina sedežev vključuje tudi sedežno mesto, katerega zgornje pritrdišče varnostnega pasu je nameščeno na konstrukciji sedeža.

2. PREDPISI

2.1

Med dinamičnim preskusom, predpisanim v odstavku 3 te priloge, ne sme priti do pretrga na nobenem pritrdišču ali površini okrog njega. Dovoljen pa je programiran pretrg, potreben za delovanje omejevalnika obremenitve.

Upoštevati je treba najmanjše razdalje med efektivnimi spodnjimi pritrdišči, opredeljene v odstavku 5.4.2.5 tega pravilnika, ter zahteve za efektivna zgornja pritrdišča, opredeljene v odstavku 5.4.3.6 tega pravilnika in, kadar je to primerno, dopolnjene z naslednjim odstavkom 2.1.1.

2.1.1

Pri vozilih kategorije M1, katerih skupna dovoljena masa ne presega 2,5 tone, se zgornje pritrdišče varnostnega pasu, če je pritrjeno na konstrukcijo sedeža, ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki poteka skozi točko R in točko C zadevnega sedeža (glej sliko 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku).

Pri vozilih, razen tistih, navedenih zgoraj, se zgornje pritrdišče varnostnega pasu ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki je nagnjena za 10° naprej in poteka skozi točko R sedeža.

2.2

Pri vozilih, pri katerih se uporabljajo take naprave, mora biti po preskusu še vedno mogoče ročno upravljanje naprav za premikanje in blokiranje sedežev, ki omogočajo osebam na vseh sedežih, da zapustijo vozilo.

2.3

Priročnik lastnika vozila mora vsebovati navedbe, da se posamezni varnostni pas nadomesti samo s homologiranim varnostnim pasom za zadevno sedežno mesto v vozilu, in še zlasti opredeliti tista sedežna mesta, na katera se lahko namesti samo ustrezni varnostni pas, opremljen z omejevalnikom obremenitve.

3. POGOJI ZA DINAMIČNI PRESKUS

3.1

Splošni pogoji

Za preskus, opisan v tej prilogi, se uporabljajo splošni pogoji iz odstavka 6.1 tega pravilnika.

3.2

Namestitev in priprava

3.2.1

Voziček

Voziček mora biti izdelan tako, da po preskusu ni trajno deformiran. Voden mora biti tako, da v fazi trčenja odstopanje v navpični ravnini ne presega 5°, v vodoravni ravnini pa 2°.

3.2.2

Pritrditev konstrukcije vozila

Del konstrukcije vozila, ki velja za bistvenega za trdnost vozila glede pritrdišč sedežev in pritrdišč varnostnih pasov, se pritrdi na voziček v skladu z odredbami iz odstavka 6.2 tega pravilnika.

3.2.3

Zadrževalni sistemi

3.2.3.1

Zadrževalni sistemi (celotni sedeži, sklopi varnostnih pasov in omejevalniki obremenitev) se namestijo na konstrukcijo vozila v skladu s specifikacijami za vozila serijske proizvodnje.

Okolje vozila nasproti preskušanemu sedežu (armaturna plošča, sedež itd., odvisno od preskušanega sedeža) se lahko montira na preskusni voziček. Če obstaja čelna zračna blazina, jo je treba deaktivirati.

3.2.3.2

Na zahtevo proizvajalca avtomobila in v dogovoru s tehnično službo, pristojno za izvajanje preskusov, nekaterih komponent zadrževalnih sistemov, z izjemo celotnih sedežev, sklopov varnostnih pasov in omejevalnikov obremenitve, ni treba namestiti na preskusni voziček ali se lahko nadomestijo s komponentami, ki so enako ali manj toge in katerih mere so vključene v mere notranje opreme vozila, pod pogojem, da je preskušana konfiguracija za sile, ki delujejo na pritrdišča sedežev in varnostnih pasov, vsaj tako neugodna kot serijska konfiguracija.

3.2.3.3

Sedeže je treba nastaviti, kot je predpisano v odstavku 6.1.2 tega pravilnika, v položaju za uporabo, ki ga tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov, izbere kot tistega, ki ustvarja najbolj neugodne razmere za trdnost pritrdišč in je združljiv s namestitvijo preskusnih lutk v vozilu.

3.2.4

Preskusne lutke

Preskusno lutko, katere mere in masa so določeni v Prilogi 8, je treba namestiti na vsak sedež in zavarovati z varnostnim pasom v vozilu.

Za preskusno lutko niso potrebni nobeni instrumenti.

3.3

Preskus

3.3.1

Voziček se poganja tako, da je med preskusom njegova hitrost 50 km/h. Zaustavljanje vozička mora biti omejeno na pas, določen v Prilogi 8 k Pravilniku št. 16.

3.3.2

Če je primerno, se aktiviranje dodatnih naprav za zadrževanje (zategovalnikov itd., razen zračnih blazin) sproži skladno z navedbami proizvajalca avtomobila.

3.3.3

Zagotoviti je treba, da premik pritrdišč varnostnih pasov ne presega mejnih vrednosti iz odstavkov 2.1 in 2.1.1 te priloge.

PRILOGA 8

SPECIFIKACIJE PRESKUSNE LUTKE (*1)

Masa	97,5 ± 5 kg
Višina pri pokončnem sedenju	965 mm
Širina bokov (v sedečem položaju)	415 mm
Obseg pasu (v sedečem položaju)	1 200 mm
Obseg bokov (v sedečem položaju)	1 080 mm
Globina prsnega koša	265 mm
Obseg prsnega koša	1 130 mm
Višina ramen	680 mm
Dovoljeno odstopanje za vse dolžinske mere	±5 odstotkov

Opomba: skica z razlago mer je podana na naslednji sliki.

(*1) Naprave, opisane v Australian Design Rule (ADR) 4/03 in Federal Motor Vehicle Safety Standard (FMVSS) št. 208, se štejejo za enakovredne.

13.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 324/47

Pravilnik ZN št. 145 – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na pritrdilne sisteme ISOFIX, pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX in sedežna mesta i-Size [2019/2142]

Datum začetka veljavnosti: 19. julij 2018

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojno in pravno zavezujoče besedilo je: ECE/TRANS/WP.29/2017/133.

Vsebina

Pravilnik

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Vloga za podelitev homologacije

Homologacija

Specifikacije

Preskusi

Spremembe in razširitev homologacije tipa vozila

Skladnost proizvodnje

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

Priloge

Sporočilo

Namestitev homologacijske oznake

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Dodatek 1 – Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ (naprava 3-D H)

Dodatek 2 – Tridimenzionalni referenčni sistem

Dodatek 3 – Referenčni podatki za sedežna mesta

Pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Sedežna mesta i-Size

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

(a)	vozila kategorije M1 glede na pritrdilne sisteme ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX, namenjene za sisteme za zadrževanje otrok. Druge kategorije vozil, opremljene s pritrdišči ISOFIX, morajo prav tako izpolnjevati določbe tega pravilnika;

(b)	vozila katere koli kategorije v zvezi z sedežnimi mesti i-Size, če jih je določil proizvajalec vozila.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na pritrdilne sisteme ISOFIX, pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX in morebitna sedežna mesta i-Size;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil na motorni pogon, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so mere, oblika in materiali sestavnih delov konstrukcije vozila ali sedeža, na katero so nameščeni pritrdilni sistemi ISOFIX ter morebitna pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX, in, če je trdnost pritrdišč preskušena z dinamičnim preskusom, v primeru sedežnih mest i-Size pa tudi trdnost tal vozila s statičnim preskusom, značilnosti katerega koli sestavnega dela zadrževalnega sistema, zlasti funkcija omejevalnika obremenitve, ki vpliva na sile, ki delujejo na pritrdišča varnostnih pasov;

2.3

2.4

2.5

2.6

2.7

„sedežna klop“ pomeni konstrukcijo skupaj z oblazinjenjem, namenjeno sedenju več kot ene odrasle osebe;

2.8

„ISOFIX“ je sistem za priključitev sistemov za zadrževanje otrok na vozila, ki imajo dve togi pritrdišči, dva ustrezna toga priključka na sistemu za zadrževanje otrok in napravo za omejevanje vrtenja sistema za zadrževanje otrok;

2.9

„pritrdilno mesto ISOFIX“ pomeni mesto, ki omogoča namestitev:

(a)	univerzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega v smeri vožnje, kot je opredeljen v Pravilniku ZN št. 44,

(b)	ali poluniverzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega v smeri vožnje, kot je opredeljen v Pravilniku ZN št. 44,

(c)	ali poluniverzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega v nasprotni smeri vožnje, kot je opredeljen v Pravilniku ZN št. 44,

(d)	ali poluniverzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega vstran, kot je opredeljen v Pravilniku ZN št. 44,

(e)	ali posebnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX v vozilu, kot je opredeljen v Pravilniku ZN št. 44,

(f)	ali integralnega sistema za zadrževanje otrok i-Size, kot je opredeljen v Pravilniku ZN št. 129,

(g)	ali posebnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX v vozilu, kot je opredeljen v Pravilniku št. 129;

2.10

„spodnje pritrdišče ISOFIX“ pomeni tog okrogel vodoravni drog s premerom 6 mm, ki vodi od konstrukcije vozila ali sedeža, da sprejme in zadrži sistem za zadrževanje otrok ISOFIX s priključki ISOFIX;

2.11

„pritrdilni sistem ISOFIX“ pomeni sistem, ki je sestavljen iz dveh spodnjih pritrdišč ISOFIX in namenjen za pritrditev sistema za zadrževanje otrok ISOFIX v povezavi z napravo za preprečevanje vrtenja;

2.12

„priključek ISOFIX“ pomeni enega od dveh priključkov, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika ZN št. 44 ali Pravilnika ZN št. 129 in sega od konstrukcije sistema za zadrževanje otrok ISOFIX ter je združljiv s spodnjim pritrdiščem ISOFIX;

2.13

„sistem za zadrževanje otrok ISOFIX“ pomeni sistem za zadrževanje otrok, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika ZN št. 44 ali Pravilnika ZN št. 129 in mora biti pritrjen na pritrdilni sistem ISOFIX;

2.14

„naprava za delovanje statičnih sil (SFAD)“ pomeni preskuševalno ogrodje, ki aktivira pritrdilne sisteme ISOFIX v vozilu ter se uporablja za preverjanje njihove trdnosti in sposobnosti konstrukcije vozila ali sedeža za omejevanje vrtenja med statičnim preskusom. Na slikah 1 in 2 v Prilogi 4 sta opisana preskuševalno ogrodje za spodnji pritrdišči in zgornji privezi ter SFADSL (podporna noga) za oceno sedežnih mest i-Size glede trdnosti tal vozila. Primer SFADSL je prikazan na sliki 3 v Prilogi 5;

2.15

„naprava za preprečevanje vrtenja“:

(a)	napravo za preprečevanje vrtenja za univerzalen sistem za zadrževanje otrok ISOFIX sestavlja zgornja priveza ISOFIX;

(b)	napravo za preprečevanje vrtenja za poluniverzalen sistem za zadrževanje otrok ISOFIX sestavlja zgornja priveza, armaturna plošča vozila ali podporna noga, namenjena za omejevanje vrtenja zadrževalnega sistema med čelnim trkom;

(c)	napravo za preprečevanje vrtenja za sistem za zadrževanje otrok i-Size sestavlja zgornja priveza ali podporna noga, namenjena za omejevanje vrtenja zadrževalnega sistema med čelnim trkom;

(d)	za sisteme za zadrževanje otrok ISOFIX, i-Size, univerzalne in poluniverzalne sisteme sedež vozila ne predstavlja naprave za preprečevanje vrtenja;

2.16

„pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX“ pomeni element, kot je na primer drog, nameščen na določenem območju in zasnovan tako, da sprejme sponko traku za zgornjo privezo ISOFIX in prenese njeno zadrževalno silo na konstrukcijo vozila;

2.17

„sponka za zgornjo privezo ISOFIX“ pomeni napravo, ki se namesti na pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX;

2.18

„kavelj zgornje priveze ISOFIX“ pomeni sponko za zgornjo privezo ISOFIX, ki se običajno uporablja za pritrditev traku za zgornjo privezo ISOFIX na pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX, kot je opredeljeno na sliki 3 Priloge 4 tega pravilnika;

2.19

„trak za zgornjo privezo ISOFIX“ pomeni trak iz tkanine (ali enakovredno), ki sega od vrha sistema za zadrževanje otrok ISOFIX do pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX in je opremljen z napravo za nastavitev, napravo za popuščanje napetosti in sponko za zgornjo privezo ISOFIX;

2.20

„vodilna naprava“ je namenjena za pomoč osebi, ki namešča sistem za zadrževanje otrok ISOFIX, in sicer tako, da fizično vodi priključke ISOFIX na sistemu za zadrževanje otrok ISOFIX v pravilno poravnavo s spodnjimi pritrdišči ISOFIX ter tako olajša priklop;

2.21

„naprava za zadrževanje otrok“ pomeni napravo v skladu z enim od velikostnih razredov ISOFIX, opredeljenih v odstavku 4 Priloge 17 – Dodatek 2 Pravilnika ZN št. 16, zlasti napravo, katere mere so podane na slikah 1 do 7 v prej omenjenem odstavku 4. Takšne naprave za zadrževanje otrok se uporabljajo v Pravilniku ZN št. 16 za preverjanje, kateri velikostni razredi sistema za zadrževanje otrok ISOFIX ustrezajo pritrdilnim mestom ISOFIX v vozilu. Ena od naprav za zadrževanje otrok, tako imenovani ISO/F2 ali ISO/F2X, ki je opisan v Dodatku 2 Priloge 17 Pravilnika ZN št. 16, se v tem pravilniku uporablja tudi za preverjanje položaja in možnosti dostopa do katerega koli pritrdilnega sistema ISOFIX;

2.22

„določevalna prostornina za talno oporo podporne noge“ pomeni prostornino, prikazano na slikah 1 in 2 Priloge 5 k temu pravilniku, v kateri leži talna opora podporne noge sistema za zadrževanje otrok i-Size, opredeljena v Pravilniku ZN št. 129, in jo morajo sekati tla vozila;

2.23

„stična ploskev na tleh vozila“ pomeni površino, ki izhaja iz presečišča zgornje ploskve tal vozila (vključno z oblogami, preprogami, peno itd.) z določevalno prostornino za talno oporo podporne noge in je zasnovana tako, da lahko vzdrži sile podporne noge sistema za zadrževanje otrok i-Size, opredeljenega v Pravilniku ZN št. 129;

2.24

„sedežno mesto i-Size“ pomeni sedežno mesto, če ga je opredelil proizvajalec vozila, ki je zasnovano tako, da lahko sprejme sisteme za zadrževanje otrok i-Size in izpolnjuje zahteve, opredeljene v tem pravilniku.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na pritrdilne sisteme ISOFIX, pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX in morebitna sedežna mesta i-Size vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.1

risbe splošne konstrukcije vozila v ustreznem merilu, ki prikazujejo položaje pritrdilnih sistemov ISOFIX, morebitnih pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX in stično ploskev na tleh vozila pri sedežnih mestih i-Size ter podrobne risbe morebitnih pritrdilnih sistemov ISOFIX, morebitnih pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX in točk, na katere so pritrjeni;

3.2.2

specifikacija uporabljenih materialov, ki lahko vplivajo na trdnost pritrdilnih sistemov ISOFIX, morebitnih pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX in stične ploskve na tleh vozila pri sedežnih mestih i-Size;

3.2.3

tehnični opis pritrdilnih sistemov ISOFIX in morebitnih pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX;

3.2.4

pri pritrdilnih sistemih ISOFIX in morebitnih pritrdiščih za zgornje priveze ISOFIX, pritrjenih na konstrukcijo sedeža:

3.2.4.1

podroben opis tipa vozila glede na zasnovo sedežev, njihovih pritrdišč ter sistemov za nastavljanje in blokiranje;

3.2.4.2

risbe v ustreznem merilu in z dovolj podrobnim prikazom sedežev, njihovih pritrdišč v vozilu ter sistemov za nastavljanje in blokiranje;

3.3

Proizvajalec po lastni izbiri predloži tehnični službi bodisi vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije, bodisi dele vozila, ki pri tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, veljajo za bistvene za preskus pritrdilnih sistemov ISOFIX, morebitnih pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX in, pri sedežnih mestih i-Size, stičnih ploskev na tleh vozila.

4. HOMOLOGACIJA

4.1

Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve iz tega pravilnika, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila, kot je opredeljeno v odstavku 2.2.

4.3

4.4

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (1);

4.4.2

številke tega pravilnika, desno od kroga iz odstavka 4.4.1;

4.5

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8

V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitve homologacijske oznake.

5. SPECIFIKACIJE

5.1

Opredelitev pojmov

5.1.1

Točka H je referenčna točka, kot je opredeljena v Prilogi 3 k temu pravilniku, in se določi v skladu s postopkom iz te priloge.

5.1.1.1

Točka H’ je referenčna točka, ki ustreza točki H, kot je opredeljena v odstavku 5.1.1, in se določi za vse običajne položaje, v katerih se sedež uporablja.

5.1.1.2

Točka R je referenčna točka sedeža, kot je opredeljena v Dodatku 3 k Prilogi 3 k temu pravilniku.

5.1.2

Tridimenzionalni referenčni sistem je opredeljen v Dodatku 2 k Prilogi 3 k temu pravilniku.

5.2

Splošne specifikacije

5.2.1

Morebitni pritrdilni sistem ISOFIX in morebitno pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX, vgrajena ali namenjena za vgradnjo, za sisteme za zadrževanje otrok ISOFIX ter stična ploskev na tleh vozila za morebitna sedežna mesta i-Size morajo biti zasnovani, izdelani in nameščeni tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:

5.2.1.1

morebitni pritrdilni sistem ISOFIX, morebitno pritrdišče za zgornjo privezo ter stična ploskev na tleh vozila za morebitna sedežna mesta i-Size morajo pri običajni uporabi omogočati, da vozilo izpolnjuje določbe tega pravilnika;

morebitni pritrdilni sistem ISOFIX in pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX, ki ju je mogoče dodati v katero koli vozilo, morata prav tako izpolnjevati določbe tega pravilnika; zato morajo biti tovrstna pritrdišča opisana v vlogi za podelitev homologacije;

5.2.1.2

upor pritrdilnega sistema ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX sta zasnovana za kateri koli sistem za zadrževanje otrok ISOFIX masne skupine 0, 0+, 1, kot je opredeljena v Pravilniku ZN št. 44;

5.2.1.3

pritrdilni sistem ISOFIX, pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX in stična površina na tleh vozila za sedežna mesta i-Size so zasnovani za integralni sistem za zadrževanje otrok i-Size, kot je opredeljen v Pravilniku ZN št. 129.

5.2.2

Pritrdilni sistemi ISOFIX, zasnova in namestitev:

5.2.2.1

Morebitni pritrdilni sistem ISOFIX sestavljajo prečni vodoravni togi drogovi, ki imajo premer 6 mm ±0,1 mm in obsegajo dve območji z dejansko dolžino najmanj 25 mm, ki se nahajata na isti osi, kot je opredeljeno na sliki 4 v Prilogi 4.

5.2.2.2

Morebitni pritrdilni sistem ISOFIX, vgrajen na sedežno mesto vozila, mora biti nameščen najmanj 120 mm za konstrukcijsko določeno točko H, kot je določeno v Prilogi 4 k temu pravilniku, merjeno vodoravno in navzgor do središča droga.

5.2.2.3

Na vsak pritrdilni sistem ISOFIX, vgrajen v vozilo, mora biti možno pritrditi napravo za zadrževanje otrok ISOFIX „ISO/F2“ ali „ISO/F2X“, skladno z opredelitvijo proizvajalca, kot je opisano v Dodatku 2 k Prilogi 17 k Pravilniku ZN št. 16.

Sedežna mesta i-Size morajo omogočati namestitev naprav za zadrževanje otrok ISOFIX „ISO/F2X“ in „ISO/R2“ skupaj z določevalno prostornino za namestitev podporne noge, kot je opredeljeno Dodatku 2 k Prilogi 17 k Pravilniku ZN št. 16. Poleg tega morajo sedežna mesta i-Size omogočati namestitev naprave za zadrževanje otrok razreda ISO/B2, kot je opredeljeno v Dodatku 5 k Prilogi 17 k Pravilniku ZN št. 16.

5.2.2.4

Spodnja površina naprave za zadrževanje otrok ISOFIX, kot jo je opredelil proizvajalec skladno z odstavkom 5.2.2.3, mora imeti kote položaja znotraj naslednjih mejnih vrednosti, pri čemer so koti merjeni glede na referenčne ravnine vozila, kot so opredeljene v Dodatku 2 k Prilogi 3 k temu pravilniku:

(a)	naklon: 15° ± 10°;

(b)	nagib: 0° ± 5°;

(c)	odklon: 0° ± 10°.

Če mejne vrednosti iz odstavka 5.2.2.4 niso presežene, je za sedežna mesta i-Size sprejemljivo, da najmanjša dolžina podporne noge, v skladu z določevalno prostornino za talno oporo podporne noge, izhaja iz večjega naklonskega kota, kot bi ga sicer določal sedež ali konstrukcija vozila. Napravo za zadrževanje otrok ISOFIX mora biti mogoče namestiti z večjim naklonskim kotom. Ta odstavek se ne uporablja za naprave za zadrževanje otrok razreda ISO/B2.

5.2.2.5

Pritrdilni sistemi ISOFIX morajo biti stalno na svojem mestu ali shranljivi. Pri shranljivih pritrdiščih morajo biti zahteve glede pritrdilnega sistema ISOFIX izpolnjene v položaju uporabe.

5.2.2.6

Vsi drogovi spodnjih pritrdišč ISOFIX (če so v položaju uporabe) ali vse trajno nameščene vodilne naprave morajo biti vidne brez stiskanja blazine sedeža ali naslona sedeža, če je pogled usmerjen proti drogu ali vodilni napravi v navpični vzdolžni ravnini, ki poteka skozi središče droga ali vodilne naprave, vzdolž črte, ki z vodoravno ravnino tvori kot z odklonom 30 stopinj navzgor.

Kot alternativa zgornji zahtevi se vozilo trajno označi ob vsakem drogu ali vodilni napravi. Ta oznaka mora po izbiri proizvajalca vključevati nekaj od naslednjega:

5.2.2.6.1

najmanj simbol s slike 12 v Prilogi 4, sestavljen iz kroga s premerom najmanj 13 mm, ki vsebuje piktogram; slednji mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)	piktogram mora biti v kontrastu z ozadjem kroga;

(b)	piktogram mora biti nameščen blizu posameznega droga sistema.

5.2.2.6.2

besedo „ISOFIX“ z velikimi črkami, visokimi najmanj 6 mm.

5.2.2.7

Zahteve iz odstavka 5.2.2.6 se ne uporabljajo za sedežna mesta i-Size. Sedežna mesta i-Size se označijo v skladu z odstavkom 5.2.4.1.

5.2.3

Pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX, zasnova in namestitev

Po izbiri proizvajalca avtomobilov se lahko uporabita metodi, opisani v odstavkih 5.2.3.1 in 5.2.3.2.

Metoda, opisana v odstavku 5.2.3.1, se lahko uporabi samo, če se na sedežu vozila nahaja pritrdilno mesto ISOFIX.

5.2.3.1

Ob upoštevanju odstavkov5.2.3.3 in 5.2.3.4 se mora tisti del vsakega pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, ki je namenjen za povezavo s sponko za zgornjo privezo ISOFIX, nahajati največ 2 000 mm od referenčne točke rame in znotraj osenčenega območja (kot je prikazano na slikah 6 do 10 v Prilogi 4) določenega sedežnega mesta, za katerega je vgrajeno, s sklicem na model, opisan v SAE J 826 (julij 1995) in prikazan na sliki 5 v Prilogi 4, v skladu z naslednjimi pogoji:

5.2.3.1.1

točka „H“ iz modela se nahaja v enotni konstrukcijsko določeni točki „H“ v položaju sedeža popolnoma navzdol in popolnoma nazaj, le da se model nahaja prečno na sredini med obema spodnjima pritrdiščema ISOFIX;

5.2.3.1.2

linija trupa modela je pod enakim kotom glede na prečno navpično ravnino kot naslon sedeža v najbolj pokončnem položaju in

5.2.3.1.3

model je nameščen v navpični vzdolžni ravnini, ki vključuje točko H modela.

5.2.3.2

Druga možnost je, da se območje pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX namesti s pomočjo naprave „ISO/F2“, kot je opredeljena v Pravilniku ZN št. 16 (slika 2 v Dodatku 2 k Prilogi 17), na pritrdilno mesto ISOFIX, opremljeno s spodnjimi pritrdišči ISOFIX, kot je prikazano na sliki 11 v Prilogi 4.

Položaj sedenja je položaj sedeža najbolj zadaj in najnižje, z naslonom sedeža v izhodiščnem položaju, ali po priporočilu proizvajalca vozila.

V pogledu od strani se mora pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX nahajati za zadnjo stranico naprave „ISO/F2“.

Presečišče zadnje strani naprave „ISO/F2“ in vodoravne črte (Priloga 4, slika 11, sklic 3), ki vključuje zadnjo togo točko trdote, večje od 50 Shore A, na vrhu naslona sedeža, določa referenčno točko 4 (Priloga 4, slika 11) na središčni črti naprave „ISO/F2“. V tej referenčni točki največji kot 45° nad vodoravno črto določa zgornjo mejo območja pritrdišča za zgornjo privezo.

V pogledu od zgoraj v referenčni točki 4 (Priloga 4, slika 11) največji kot 90°, ki sega nazaj in vstran, v pogledu od zadaj pa največji kot 40° določa 2 prostornini, ki omejujeta območje pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX.

Izhodišče traku za zgornjo privezo ISOFIX (5) se nahaja na presečišču naprave „ISO/F2“ in ravnine 550 mm nad vodoravno stranico (1) naprave „ISO/F2“ na središčni črti (6) naprave „ISO/F2“.

Poleg tega mora biti pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX več kot 200 mm, vendar ne več kot 2 000 mm oddaljeno od izhodišča traku za zgornjo privezo ISOFIX na zadnji stranici naprave „ISO/F2“, merjeno vzdolž traku, kadar je ta potegnjen čez naslon sedeža do pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX.

5.2.3.3

Tisti del pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX v vozilu, ki je namenjen za povezavo s sponko za zgornjo privezo ISOFIX, se lahko nahaja zunaj osenčenih območij iz odstavka 5.2.3.1 ali 5.2.3.2, če položaj znotraj območja ni primeren in če je vozilo opremljeno z usmerjevalno napravo, ki

5.2.3.3.1

zagotovi, da trak za zgornjo privezo ISOFIX deluje tako, kot da se tisti del pritrdišča, ki je namenjen za povezavo s pritrdiščem za zgornjo privezo ISOFIX, nahaja znotraj osenčenega območja, in

5.2.3.3.2

je najmanj 65 mm za linijo trupa pri netogi usmerjevalni napravi iz tkanih trakov ali premestljivi usmerjevalni napravi oziroma najmanj 100 mm za linijo trupa pri fiksni togi usmerjevalni napravi in

5.2.3.3.3

je, kadar je po vgradnji preskušena tako, kot naj bi se uporabljala, dovolj trdna, da s pritrdiščem za zgornjo privezo ISOFIX prenese obremenitev iz odstavka 6.2 tega pravilnika.

5.2.3.4

Pritrdišče za privezo se lahko vgradi v naslon sedeža, če ni na območju ovijanja traku na vrhu naslona sedeža vozila.

5.2.3.5

Pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX mora imeti mere, ki omogočajo pritrditev kavlja zgornje priveze ISOFIX, kot je določeno na sliki 3.

Okrog posameznega pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX je treba zagotoviti prostor, da se omogoči vpenjanje in odpenjanje.

Vsa pritrdišča, ki so nameščena za katerim koli pritrdilnim sistemom ISOFIX in bi se lahko uporabljala za pritrditev kavlja zgornje priveze ISOFIX ali sponke zgornje priveze ISOFIX, morajo biti zasnovana tako, da preprečijo zlorabo z enim ali več naslednjimi ukrepi:

(a)	zasnova vseh takšnih pritrdišč v območju pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX kot pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX ali

(b)	označevanje izključno pritrdišč za zgornje priveze ISOFIX z enim od simbolov ali njegovo zrcalno podobo, kot je določeno na sliki 13 v Prilogi 4, ali

(c)	označevanje takšnih pritrdišč v nasprotju s točko (a) ali (b) z jasno navedbo, da se ta pritrdišča ne smejo uporabiti v kombinaciji s katerim koli pritrdilnim sistemom ISOFIX.

Pri vsakem pritrdišču za zgornjo privezo ISOFIX pod pokrovom je treba pokrov označiti, na primer z enim od simbolov ali z zrcalno sliko enega od simbolov, prikazanih na sliki 13 v Prilogi 4; pokrov mora biti snemljiv brez uporabe orodja.

5.2.4

Zahteve za sedežna mesta i-Size

Vsako sedežno mesto i-Size, kot ga je določil proizvajalec vozila, mora ustrezati zahtevam iz odstavkov 5.2.1 do 5.2.4.3.

5.2.4.1

Oznake

Vsako sedežno mesto i-Size mora biti trajno označeno ob sistemu spodnjih pritrdišč ISOFIX (drog ali vodilna naprava) zadevnega sedežnega mesta.

Oznako tvori vsaj simbol s slike 4 v Prilogi 5, sestavljen iz kvadrata s stranico najmanj 13 mm, ki vsebuje piktogram in izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	piktogram mora biti v kontrastu z ozadjem kvadrata;

(b)	piktogram mora biti nameščen blizu posameznega droga sistema.

5.2.4.2

Geometrične zahteve za sedežna mesta i-Size, povezane s podpornimi nogami i-Size

Poleg zahtev iz odstavkov 5.2.2 in 5.2.3 je treba preveriti, ali zgornja ploskev tal vozila (vključno z oblogami, preprogo, peno itd.) seka obe mejni ploskvi določevalne prostornine za talno oporo podporne noge v smereh x in y, kot je prikazano na slikah 1 in 2 Priloge 5 k temu pravilniku.

Določevalna prostornina za talno oporo podporne noge je določena, kot sledi (glej tudi sliki 1 in 2 v Prilogi 5 k temu pravilniku):

(a)	po širini z dvema ravninama, ki sta vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino naprave za zadrževanje otrok, nameščene na zadevno sedežno mesto, in od nje oddaljeni 100 mm ter

(b)

po dolžini z dvema ravninama, ki sta pravokotni na ravnino, ki jo določa spodnja ploskev naprave za zadrževanje otrok, in pravokotni na vzdolžno srednjo ravnino naprave za zadrževanje otrok, 585 mm oziroma 695 mm od ravnine, ki poteka skozi središčnici spodnjih pritrdišč ISOFIX ter je pravokotna na spodnjo površino naprave za zadrževanje otrok, ter

(c)	po višini z dvema ravninama, ki sta vzporedni s spodnjo ploskvijo naprave za zadrževanje otrok in 270 mm oziroma 525 mm pod njo.

Nagibni kot, ki se uporablja za geometrično oceno, se izmeri v skladu z odstavkom 5.2.2.4.

Izpolnjevanje te zahteve se lahko dokaže s fizičnim preskusom, računalniško simulacijo ali reprezentativnimi risbami.

5.2.4.3

Zahteve glede trdnosti tal vozila za sedežna mesta i-Size

Celotna stična površina s tlemi vozila (glej sliki 1 in 2 v Prilogi 5) mora biti dovolj trdna, da zdrži obremenitve, ki nastanejo pri preskušanju v skladu z odstavkom 6.2.4.5.

5.3

Najmanjše število pritrdilnih mest ISOFIX, ki jih je treba zagotoviti

5.3.1

Vsa vozila kategorije M1 morajo biti opremljena z najmanj dvema pritrdilnima mestoma ISOFIX, ki izpolnjujeta zahteve iz tega pravilnika.

Vsaj dve pritrdilni mesti ISOFIX morata biti opremljeni tako s pritrdilnim sistemom ISOFIX kot tudi s pritrdiščem za zgornjo privezo ISOFIX.

Tip in število naprav ISOFIX, ki so opredeljene v Pravilniku ZN št. 16 in se lahko namestijo na vsako pritrdilno mesto ISOFIX, sta določena v Pravilniku ZN št. 16.

5.3.2

Ne glede na odstavek 5.3.1 pritrdilna mesta ISOFIX niso obvezna, če je vozilo opremljeno z eno samo vrsto sedežev.

5.3.3

Ne glede na odstavek 5.3.1 mora biti v drugi vrsti sedežev nameščen vsaj eden od obeh sistemov pritrdilnih mest ISOFIX.

5.3.4

Ne glede na odstavek 5.3.1 zadošča v vozilih kategorije M1 samo en sistem pritrdilnih mest ISOFIX pri vozilih, ki imajo:

(a)	največ dvoje potniških vrat in

(b)	predvideno zadnje sedežno mesto, na katerem sestavni deli prenosa moči in/ali obes ovirajo vgradnjo pritrdišč ISOFIX v skladu z zahtevami iz odstavka 5.2.2, ter

(c)

indeks razmerja moči in mase (PMR) več kot 140 v skladu z opredelitvami v Pravilniku ZN št. 51 in z opredelitvijo razmerja moči in mase (PMR):

PMR = (Pn/mt) × 1 000 kg/kW,

pri čemer je:

Pn: največja (nazivna) moč motorja, izražena v kW (2),

mro: masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, izražena v kg,

mt = mro (za vozila kategorije M1),

ter

(d)	motor, ki razvije največjo (nazivno) moč motorja, večjo kot 200 kW2.

Takšno vozilo ima lahko samo en pritrdilni sistem ISOFIX in pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX na sedežnem mestu, namenjenem za sovoznika, skupaj z napravo za deaktiviranje zračne blazine (če je to sedežno mesto opremljeno z zračno blazino) in opozorilno nalepko z navedbo, da v drugi vrsti sedežev ni na voljo sistem pritrdilnega mesta ISOFIX.

5.3.5

Če je pritrdilni sistem ISOFIX nameščen na sprednjem sedežnem mestu, zavarovanem s čelno zračno blazino, mora biti vgrajena naprava za deaktiviranje te zračne blazine.

5.3.6

Ne glede na odstavek 5.3.1 mora biti pri enem ali več integriranih „vgrajenih“ sistemih za zadrževanje otrok število pritrdilnih mest ISOFIX, ki jih je treba zagotoviti, najmanj dve minus število integriranih „vgrajenih“ sistemov za zadrževanje otrok masnih skupin 0 ali 0+ ali 1.

5.3.7

Kabrioleti, kot so opredeljeni v odstavku 2.9.1.5 Konsolidirane resolucije o konstrukciji vozil (R.E.3), z več kot eno vrsto sedežev opremijo z najmanj dvema spodnjima pritrdiščema ISOFIX. Če so takšna vozila opremljena s pritrdiščem za zgornjo privezo ISOFIX, mora le-to izpolnjevati ustrezne določbe tega pravilnika.

5.3.8

Če je vozilo opremljeno le z enim sedežnim mestom v vrsti, je na potniškem sedežnem mestu obvezno le eno pritrdilno mesto ISOFIX. Če so takšna vozila opremljena s pritrdiščem za zgornjo privezo ISOFIX, mora le-to izpolnjevati ustrezne določbe tega pravilnika. Vendar če na potniško sedežno mesto ni mogoče namestiti niti najmanjše naprej obrnjene naprave ISOFIX (kot je opredeljena v Dodatku 2 k Prilogi 17 k Pravilniku ZN št. 16), pritrdilno mesto ISOFIX ni obvezno, če je za navedeno vozilo določen sistem za zadrževanje otrok.

5.3.9

Ne glede na odstavek 5.3.1 pritrdilna mesta ISOFIX niso obvezna v reševalnih vozilih in pogrebnih vozilih ter vozilih, namenjenih za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite, gasilskih enot in enot za ohranjanje javnega reda in miru.

5.3.10

Ne glede na določbe iz odstavkov 5.3.1 do 5.3.4 se lahko eno ali več obveznih pritrdilnih mest ISOFIX nadomesti s sedežnimi mesti i-Size.

6. PRESKUSI

6.1

Zaščita vozila za preskuse pritrdišč ISOFIX

6.1.1

Metoda za zaščito vozila med preskusom ne sme povzročiti ojačanja pritrdišč ISOFIX in območja namestitve teh pritrdišč kot tudi ne zmanjšanja običajnih deformacij konstrukcije.

6.1.2

6.1.3

Priporočljivo je, da konstrukcija stoji na nosilcih, nameščenih približno vzporedno z osmi koles, ali, če to ni mogoče, vzporedno s točkami pritrditve vzmetenja.

6.1.4

Če se uporablja metoda pritrditve, drugačna od tiste, predpisane v odstavkih 6.1.1 do 6.1.3 tega pravilnika, je treba predložiti dokaze o njeni ustreznosti.

6.2

Zahteve za statični preskus

6.2.1

Trdnost pritrdilnih sistemov ISOFIX se preskusi, kot je predpisano v odstavku 6.2.4.3, z delovanjem sil na napravo za delovanje statičnih sil (NDSS) ob dobro pritrjenih priključkih ISOFIX.

Pri pritrdišču za zgornjo privezo ISOFIX se opravi dodatni preskus, kot je predpisano v odstavku 6.2.4.4.

Pri sedežnem mestu i-Size se opravi dodatni preskus podporne noge, kot je predpisano v odstavku 6.2.4.5.

Vsa pritrdilna mesta ISOFIX in/ali sedežna mesta i-Size iz iste vrste sedežev, ki se lahko uporabljajo istočasno, se preskusijo hkrati.

6.2.2

Preskus se lahko opravi na dokončanem vozilu ali na zadostnem številu delov vozila, da je reprezentativno za trdnost in togost konstrukcije vozila.

Okna in vrata so lahko vgrajena ali ne in zaprta ali ne.

Vgrajeni so lahko vsi običajno nameščeni pritrdilni elementi, ki prispevajo k trdnosti konstrukcije vozila.

Preskus je lahko omejen na pritrdilno mesto ISOFIX ali sedežno mesto i-Size za en sam sedež ali za skupino sedežev, če:

(a)	ima zadevno pritrdilno mesto ISOFIX ali sedežno mesto i-Size enake konstrukcijske lastnosti kot pritrdilno mesto ISOFIX ali sedežno mesto i-Size za ostale sedeže ali skupino sedežev in

(b)	so, kadar so taka pritrdilna mesta ISOFIX ali sedežna mesta i-Size nameščena v celoti ali delno na sedež ali skupino sedežev, konstrukcijske lastnosti sedeža ali skupine sedežev ali tal v primeru sedežnih mest i-Size enake kot pri ostalih sedežih ali skupinah sedežev.

6.2.3

Če so sedeži in vzglavnik nastavljivi, se preskusijo v položaju, ki ga določi tehnična služba, v omejenem obsegu, ki ga predpiše proizvajalec avtomobila, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 17 k Pravilniku ZN št. 16.

6.2.4

Sile, smeri in omejitve poti.

6.2.4.1

Na sredino spodnje sprednje prečke naprave za delovanje statičnih sil (NDSS) se usmeri sila 135 N ± 15 N za nastavitev vzdolžnega položaja zadnjega podaljška naprave NDSS in odpravo morebitne ohlapnosti ali napetosti med NDSS in njenim nosilcem.

6.2.4.2

Sile se usmerijo na NDSS v smeri naprej in pod kotom v skladu s preglednico 1.

Preglednica 1

Smeri sil med preskusom

Naprej	0° ± 5°	8 kN ±0,25 kN
Pod kotom	75° ± 5° (z obeh strani, pri čemer se kot meri s sprednje strani, če pa je ena stran šibkejša ali sta obe strani simetrični, pa samo z ene strani)	5 kN ±0,25 kN

Če proizvajalec tako zahteva, se lahko vsak od teh preskusov opravi na različnih konstrukcijah.

Sile v smeri naprej se usmerijo pod kotom delovanja začetne sile 10 ± 5° nad vodoravno ravnino. Poševne sile se usmerijo vodoravno 0° ± 5°. Sila predobremenitve 500 N ± 25 N se usmeri v predpisano točko obremenitve X, označeno na sliki 2 v Prilogi 4. Polno delovanje obremenitve je treba doseči čim hitreje in v času delovanja obremenitve, ki ni daljši od 30 sekund. Vendar pa lahko proizvajalec zahteva, da se delovanje obremenitve doseže v 2 sekundah. Sila se ohranja najmanj 0,2 s.

Vse meritve je treba opraviti v skladu s standardom ISO 6487 z razredom kanalske frekvence (CFC) 60 Hz ali s katero koli drugo enakovredno metodo.

6.2.4.3

Preskusi izključno pritrdilnega sistema ISOFIX

6.2.4.3.1

Preskus s silo v smeri naprej

Vodoravna vzdolžna pot (po predobremenitvi) točke X naprave za delovanje statičnih sil mora biti med delovanjem sile 8 kN ±0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno s delnim pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX ali površine okrog njega, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času.

6.2.4.3.2

Preskus s silo v poševni smeri

Pot v smeri sile (po predobremenitvi) točke X naprave za delovanje statičnih sil mora biti med delovanjem sile 5 kN ±0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX ali površine okrog njega, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času.

6.2.4.4

Preskus pritrdilnih sistemov ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX

Med napravo za delovanje statičnih sil in pritrdišče za zgornjo privezo je treba usmeriti predobremenilno silo 50 N ± 5 N. Vodoravna pot (po predobremenitvi) točke X mora biti med delovanjem sile 8 kN ±0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privezo ali površine okrog njiju, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času.

6.2.4.5

Preskus za sedežna mesta i-Size

Poleg preskusov, določenih v odstavkih 6.2.4.3 in 6.2.4.4, se opravi preskus s spremenjeno napravo za delovanje statičnih sil, ki vsebuje napravo za delovanje statičnih sil in vključuje tipalo za preskus podporne noge, kot je opredeljeno na sliki 3 v Prilogi 5. Podporna noga preskusne naprave se nastavi po dolžini in širini, da se oceni stična površina na tleh vozila, kot je določeno v odstavku 5.2.4.2 (glej tudi sliki 1 in 2 v Prilogi 5 k temu pravilniku). Višina preskusne naprave za podporno nogo se nastavi tako, da se talna opora preskusne naprave za podporno nogo dotika zgornje ploskve tal vozila. Pri stopenjski nastavitvi višine se izbere prva zareza, pri kateri je talna opora stabilno naslonjena na tla; v primeru brezstopenjske/zvezne nastavitve preskusne naprave za podporno nogo se naklonski kot NDSS poveča za 1,5 ±0,5 stopinje zaradi nastavitve višine preskusne naprave za podporno nogo.

Vodoravna pot (po predobremenitvi) točke X naprave za delovanje statičnih sil mora biti med delovanjem sile 8 kN ±0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX in stične ploskve s tlemi vozila ali površine okoli njiju, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo v določenem času.

Preglednica 2

Omejitve poti

Smer sile	Največja pot točke X naprave NDSS
Naprej	125 mm vzdolžno
Pod kotom	125 mm v smeri sile

6.2.5

Dodatne sile

6.2.5.1

Vztrajnostne sile na sedežu

Pri položaju namestitve, pri katerem se obremenitev prenaša v sklop sedeža vozila in ne neposredno v konstrukcijo vozila, se opravi preskus, s katerim se zagotovi, da je trdnost pritrdišč sedežev vozila na konstrukciji vozila zadovoljiva. Pri tem preskusu se na sedež ali ustrezni del sklopa sedeža vodoravno in vzdolžno v smeri naprej usmeri sila, enaka 20-kratni teži ustreznih delov sklopa sedeža, kar ustreza fizikalnemu učinku teže zadevnega sedeža na pritrdišča sedežev. Dodatne obremenitve in njihovo porazdelitev določi proizvajalec in potrdi tehnična služba.

Na zahtevo proizvajalca se lahko med zgoraj opisanimi statičnimi preskusi dodatna obremenitev usmeri v točko X naprave za delovanje statičnih sil.

Če je v sedež vozila vgrajeno pritrdišče za zgornjo privezo, je treba ta preskus izvesti s trakom za zgornjo privezo ISOFIX.

Ne sme priti do preloma in izpolnjene morajo biti zahteve glede poti iz preglednice 2.

Opomba: tega preskusa ni treba izvesti, če je v konstrukcijo sedeža vozila vgrajeno pritrdišče sistema varnostnih pasov vozila ter je sedež vozila že preskušen in homologiran, da je prestal preskuse obremenitve pritrdišč, ki jih za sistem za zadrževanje odraslih potnikov zahteva ta pravilnik.

7. SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

8.1

8.2

Za preverjanje skladnosti, kot je predpisano v odstavku 8.1, je treba opraviti naključni pregled na zadostnem številu serijsko proizvedenih vozil s homologacijsko oznako, ki jo zahteva ta pravilnik.

8.3

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 8.1 ali če pritrdilni sistem ISOFIX in pritrdišče za zgornjo privezo ISOFIX nista prestala pregledov, predpisanih v odstavku 8.

9.2

10. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip pritrdilnega sistema ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privezo ISOFIX, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

(1) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 –

www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2) (Nazivna) moč motorja pomeni moč motorja, ki je izražena v kW (ECE) in izmerjena po metodi ECE v skladu s Pravilnikom ZN št. 85.

PRILOGA 1

SPOROČILO

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

Vzorec A

(glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na pritrdilne sisteme ISOFIX, pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX in sedežna mesta i-Size homologiran v Franciji (E2) v skladu s Pravilnikom ZN št. 145 pod homologacijsko številko 001424. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz prvotne različice Pravilnika ZN št. 145.

Vzorec B

(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s pravilnikoma ZN št. 145 in 11 (1). Homologacijski številki pomenita, da je bil na dan podelitve teh homologacij Pravilnik ZN št. 145 v svoji izvirni obliki, Pravilnik ZN št. 11 pa je vključeval spremembe 02.

(1) Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA ZA SEDEŽNA MESTA V MOTORNIH VOZILIH (1)

Dodatek 1	—	Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ (naprava 3-D H) (1)
Dodatek 2	—	Tridimenzionalni referenčni sistem (1)
Dodatek 3	—	Referenčni podatki za sedežna mesta (1)

(1) Postopek je opisan v dodatkih 1, 2 in 3 k Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6.

PRILOGA 4

PRITRDILNI SISTEMI ISOFIX IN PRITRDIŠČA ZA ZGORNJE PRIVEZE ISOFIX

Mere v milimetrih

Legenda

1.	Pritrdilna točka za zgornjo privezo.

2.	Pritrditev osi za preskušanje togosti, kot je opisano v nadaljevanju.

Togost naprave NDSS. Kadar je naprava pritrjena na toge drogove pritrdišč, pri čemer se sprednji prečni nosilec naprave opira na togi drog, ki ga na sredi drži vzdolžna os 25 mm pod spodnjo stranjo naprave (ki omogoča upogibanje in ukrivljanje spodnje strani naprave), premik točke X v katero koli smer med delovanjem sil v skladu s preglednico 1 v odstavku 6.2.4.2 tega pravilnika ne sme biti večji od 2 mm. Morebitna deformacija pritrdilnega sistema ISOFIX se izloči iz meritev.

Opomba: Mere so v milimetrih.

Mere v milimetrih

Legenda

1.	Kot naklona hrbta.

2.	Presečišče referenčne ravnine linije trupa in tal.

3.	Referenčna ravnina linije trupa.

Točka H.

5.	Točka „V“.

6.	Točka „R“.

7.	Točka „W“.

8.	Navpična vzdolžna ravnina.

9.	Oklepajoča dolžina traku od točke „V“: 250 mm.

10.	Oklepajoča dolžina traku od točke „W“: 200 mm.

11.	Presek ravnine „M“.

12.	Presek ravnine „R“.

13.	Črta predstavlja površino tal, značilno za vozilo, v predpisanem območju.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

5.	Ravnina „M“: referenčna ravnina M, 1 000 mm vodoravno za točko „R“.

Najbolj sprednje površine območja nastanejo s premikom dveh oklepajočih črt po vsem razširjenem območju v sprednjem delu območja. Oklepajoče črte predstavljajo najmanjšo prilagojeno dolžino značilnih trakov za zgornje priveze, ki segajo od vrha sistema za zadrževanje otrok (točka W) ali niže na zadnji strani sistema za zadrževanje otrok (točka V).

Mere v milimetrih

Legenda

1.	Točka „V“.

2.	Točka „R“.

3.	Točka „W“.

4.	Oklepajoča dolžina traku od točke „V“: 250 mm.

5.	Navpična vzdolžna ravnina.

6.	Oklepajoča dolžina traku od točke „W“: 200 mm.

7.	Loki, ki jih oblikujejo oklepajoče dolžine.

Točka H.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

5.	Ravnina „M“: referenčna ravnina M, 1 000 mm vodoravno za točko „R“.

(Presek ravnine „R“)

Mere v milimetrih

Legenda

1.	Srednja ravnina.

2.	Točka „V“.

3.	Točka „R“.

4.	Točka „W“.

5.	Navpična vzdolžna ravnina.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

Legenda

1.	Točka „V“.

2.	Točka „W“.

3.	Točka „R“.

4.	Srednja ravnina.

5.	Pogled območja vzdolž referenčne ravnine trupa.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

3.	Točka „V“: referenčna točka V, 350 mm navpično nad točko H in 175 mm vodoravno za njo.

4.	Točka „W“: referenčna točka W, 50 mm navpično pod točko „R“ in 50 mm vodoravno za njo.

Legenda

1.	Točka „H“.

2.	Točka „V“.

3.	Točka „W“.

4.	Točka „R“.

5.	Ravnina 45°.

6.	Presek ravnine „R“.

7.	Površina tal.

8.	Sprednji rob območja.

Opombe:

1.	Del pritrdišča za zgornjo privezo, namenjen za povezavo s kavljem zgornje priveze, nameščenim v osenčenem območju.

2.	Točka „R“: referenčna točka ramen.

Mere v milimetrih

1.	Vodoravna stranica naprave „ISO/F2“ (B).

2.	Zadnja stranica naprave „ISO/F2“ (B).

3.	Vodoravna črta, ki se dotika vrha naslona sedeža (zadnja toga točka trdote, večje od 50 Shore A).

4.	Presečišče med 2 in 3.

5.	Referenčna točka priveze.

6.	Središčna črta naprave „ISO/F2“ (B).

7.	Trak za zgornjo privezo.

8.	Meje območja pritrdišča.

Opombe:

1.	Risba ni v merilu.

2.	Simbol je lahko prikazan v zrcalni podobi.

3.	Barva simbola po izbiri proizvajalca.

Opombe:

1.	Mere v mm.

2.	Risba ni v merilu.

3.	Simbol mora biti jasno viden bodisi zaradi kontrastnih barv bodisizaradi zadostne izbočenosti, če je ulit ali reliefen.

PRILOGA 5

SEDEŽNA MESTA i-SIZE

Mere v milimetrih

Legenda:

1.	Naprava za zadrževanje otrok.

2.	Drog spodnjih pritrdišč ISOFIX.

3.	Vzdolžna srednja ravnina naprave za zadrževanje otrok.

4.	Določevalna prostornina za talno oporo podporne noge.

5.	Stična površina tal vozila.

Opomba: Risba ni v merilu.

Mere v milimetrih

Legenda:

1.	Naprava za zadrževanje otrok.

2.	Drog spodnjih pritrdišč ISOFIX.

3.	Ravnina, ki jo tvori spodnja ploskev naprave za zadrževanje otrok, kadar je nameščena na konstrukcijsko določeno sedežno mesto.

4.	Ravnina, ki poteka skozi drog spodnjih pritrdišč in je usmerjena pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino naprave za zadrževanje otrok ter pravokotna na ravnino, ki jo tvori spodnja ploskev naprave za zadrževanje otrok, kadar je vgrajena na konstrukcijsko določeno sedežno mesto.

5.	Določevalna prostornina za talno oporo podporne noge, v kateri morajo biti tla vozila. Ta prostornina predstavlja obseg nastavitve po dolžini in višini za podporno nogo sistema za zadrževanje otrok i-Size.

6.	Tla vozila

Opomba: Risba ni v merilu.

Mere v milimetrih

Legenda:

1.	Preskusna naprava za podporno nogo.

2.	Talna opora podporne noge.

3.	Naprava za delovanje statičnih sil (kot je opredeljena v Prilogi 4 k temu pravilniku).

Opombe:

1.	Risba ni v merilu.

Preskusna naprava za podporno nogo mora:

(a)	zagotavljati preskušanje po celotni stični ploskvi s tlemi vozila, določeni za posamezna sedežna mesta i-Size;

(b)	biti trdno pritrjena na napravo za delovanje statičnih sil, tako da sile, ki delujejo na to napravo, neposredno ustvarijo preskusne sile, ki delujejo na tla vozila, ne da bi se zmanjšale reakcijske preskusne sile zaradi dušenja v preskusni napravi za podporno nogo ali njenih deformacij.

3.	Talno oporo podporne noge sestavljajo valj širine 80 mm in premera 30 mm, ki ima na obeh stranicah zaobljene robove s polmerom 2,5 mm.

4.	Pri stopenjski nastavitvi višine razdalja med nastavitvenimi koraki ne sme biti večja od 20 mm.

Opombe:

1.	Risba ni v merilu.

2.	Barvo simbola izbere proizvajalec.

13.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 324/80

Popravek Uredbe Komisije (EU) 2019/1966 z dne 27. novembra 2019 o spremembi in popravku prilog II, III in V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih

(Uradni list Evropske unije L 307 z dne 28. novembra 2019)

Stran 19, prilogi I in II se nadomestita za naslednjim:

„PRILOGA I

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremeni:

dodajo se naslednji vnosi:

Referenčna številka	Opredelitev snovi
Referenčna številka	Kemijsko ime/INN	Številka CAS	Številka ES
a	b	c	d
‚1612	Fosmet (ISO); S-[(1,3‐diokso-1,3‐dihidro-2H-izoindol-2‐il)metil] O,O-dimetil fosforoditioat; O, O-dimetil ftalimidometil S-fosforoditioat	732‐11‐6	211‐987‐4
1613	Kalijev permanganat	7722‐64‐7	231‐760‐3
1614	2‐benzil-2‐dimetilamino-4′-morfolinobutirofenon	119313‐12‐1	404‐360‐3
1615	Kvizalofop-p-tefuril (ISO); (+/–) tetrahidrofurfuril (R)-2-[4-(6‐klorokinoksalin-2- iloksi)feniloksi]propionat	200509‐41‐7	414‐200‐4
1616	Propikonazol (ISO); (2RS,4RS;2RS,4SR)-1-[[2-(2,4‐diklorofenil)-4‐propil-1,3‐dioksolan-2‐il]metil]-1H-1,2,4‐triazol	60207‐90‐1	262‐104‐4
1617	Pinoksaden (ISO); 8-(2,6‐dietil-4‐metilfenil)-7‐okso-1,2,4,5‐tetrahidro-7H-pirazolo[1,2‐d][1,4,5]oksadiazepin-9‐il 2,2‐dimetilpropanoat	243973‐20‐8	635‐361‐9
1618	Tetrametrin (ISO); (1,3‐diokso-1,3,4,5,6,7‐heksahidro-2H-izoindol-2‐il)metil 2,2‐dimetil-3-(2‐metilprop-1‐en-1‐il)ciklopropankarboksilat	7696‐12‐0	231‐711‐6
1619	(1,3,4,5,6,7‐heksahidro-1,3‐diokso-2H-izoindol-2‐il)metil (1R-trans)-2,2‐dimetil-3-(2‐metilprop-1‐enil)ciklopropankarboksilat	1166‐46‐7	214‐619‐0
1620	Spirodiklofen (ISO); 3-(2,4‐diklorofenil)-2‐okso-1‐oksaspiro[4.5]dec-3‐en-4‐il 2,2‐dimetilbutirat	148477‐71‐8	604‐636‐5
1621	Reakcijska zmes 1-[2-(2‐aminobutoksi)etoksi]but-2‐ilamina in 1-([2-(2‐aminobutoksi)etoksi]metil propoksi)but-2‐ilamina	897393‐42‐9	447‐920‐2
1622	1‐vinilimidazol	1072‐63‐5	214‐012‐0
1623	Amisulbrom (ISO) 3-(3‐bromo-6‐fluoro-2‐metilindol-1‐ilsulfonil)-N,N-dimetil-1H-1,2,4‐triazol-1‐sulfonamid	348635‐87‐0	672‐776‐4‘

(2)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremeni:

vnos 98 se nadomesti z naslednjim:

‚98

Benzojska kislina, 2‐hidroksi- (*1)

Salicylic acid,

69‐72‐7

200‐712‐3

(a)	izdelki za lase, ki se izperejo

(a)

3,0 %

Ni za uporabo v pripravkih za otroke, mlajše od 3 let.

Ni za uporabo za otroke, mlajše od 3 let (*2).

(b)	drugi izdelki, razen losjona za telo, senčila za oči, maskare, črtala za oči, ličila za ustnice in krogličnega deodoranta

(b)

2,0 %

Ni za uporabo na način, ki bi lahko pri končnem uporabniku povzročil izpostavljenost pljuč ob vdihavanju.

Ni za uporabo v izdelkih za usta.

Za druge namene kot za zaviranje razvoja mikroorganizmov v izdelku. Namen mora biti očiten iz predstavitve izdelka.

(3)

Priloga V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremeni:

vnos 3 se nadomesti z naslednjim:

Referenčna številka	Opredelitev snovi				Pogoji			Besedilo pogojev uporabe in opozoril
Referenčna številka	Kemijsko ime/INN	Ime iz glosarja skupnih imen sestavin	Številka CAS	Številka ES	Vrsta izdelka, deli telesa	Najvišja koncentracija v izdelkih, pripravljenih za uporabo	Drugo
a	b	c	d	e	f	g	h	i
‚3	salicilna kislina (*3) in njene soli	Salicylic acid,	69‐72‐7	200‐712‐3		0,5 % (kislina)	Ni za uporabo v izdelkih za otroke, mlajše od 3 let.	Ni za uporabo za otroke, mlajše od 3 let (*4).
							Ni za uporabo v izdelkih za usta.
							Ni za uporabo na način, ki bi lahko pri končnem uporabniku povzročil izpostavljenost pljuč ob vdihavanju.
		calcium salicylate, magnesium salicylate, MEA-salicylate, sodium salicylate, potassium salicylate, TEA-salicylate	824‐35‐1, 18917‐89‐0, 59866- 70‐5, 54‐21‐7, 578‐36‐9, 2174‐16‐5	212‐525‐4, 242‐669‐3, 261‐963‐2, 200‐198‐0, 209‐421‐6, 218‐531‐3		0,5 % (kislina)	Ni za uporabo v izdelkih za otroke, mlajše od 3 let, z izjemo šamponov.	Ni za uporabo za otroke, mlajše od 3 let (*5).

„PRILOGA II

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se popravi:

(a)

vnos 395 se nadomesti z naslednjim:

Referenčna številka

Opredelitev snovi

Kemijsko ime/INN

Številka CAS

Številka ES

‚395

Hidroksi-8‐kinolin in njegov sulfat bis(8‐hidroksikinolinijev) sulfat, razen za uporabo sulfata, določeno v vnosu 51 Priloge III

148‐24‐3

134‐31‐6

205‐711‐1

205‐137‐1‘

(b)

vnos 1396 se nadomesti z naslednjim:

Referenčna številka	Opredelitev snovi
Referenčna številka	Kemijsko ime/INN	Številka CAS	Številka ES
a	b	c	d
‚1396	Borati, tetraborati, oktaborati ter soli in estri borove kisline, vključno:
	dinatrijev oktaborat, brezvodni [1]	12008‐41‐2 [1]	234‐541‐0 [1]
	dinatrijev oktaborat tetrahidrat [2]	12280‐03‐4 [2]	234‐541‐0 [2]
	2‐aminoetanol, monoester z borovo kislino [3]	10377‐81‐8 [3]	233‐829‐3 [3]
	2‐hidroksipropil amonijev dihidrogen ortoborat [4]	68003‐13‐4 [4]	268‐109‐8 [4]
	kalijev borat, kalijeva sol borove kisline [5]	12712‐38‐8 [5]	603‐184‐6 [5]
	trioktildodecil boart [6]	— [6]	— [6]
	cinkov borat [7]	1332‐07‐6 [7]	215‐566‐6 [7]
	natrijev borat, dinatrijev tetraborat, brezvodni; borova kislina, natrijeva sol [8]	1330‐43‐4 [8]	215‐540‐4 [8]
	tetrabor-dinatrijev heptaoksid, hidrat [9]	12267‐73‐1 [9]	235‐541‐3 [9]
	ortoborova kislina, natrijeva sol [10]	13840‐56‐7 [10]	237‐560‐2 [10]
	dinatrijev tetraborat dekahidrat; boraks dekahidrat [11]	1303‐96‐4 [11]	215‐540‐4 [11]
	dinatrijev tetraborat pentahidrat; boraks pentahidrat [12]	12179‐04‐3 [12]	215‐540‐4 [12]‘

(c)

vnos 1507 se nadomesti z naslednjim:

Referenčna številka	Opredelitev snovi
Referenčna številka	Kemijsko ime/INN	Številka CAS	Številka ES
‚1507	Diaminotoluen, metil-fenilenediamin, tehnični produkt – reakcijska zmes [4‐metil-m-fenilendiamin in 2‐metil-m-fenilendiamin]	_	_‘

(d)

dodajo se naslednji vnosi:

Referenčna številka	Opredelitev snovi
Referenčna številka	Kemijsko ime/INN	Številka CAS	Številka ES
a	b	c	d
‚1624	Pirimikarb (ISO); 2-(dimetilamino)-5,6‐dimetilpirimidin-4‐il dimetilkarbamat	23103‐98‐2	245‐430‐1
1625	1,2‐dikloropropan; propilen diklorid	78‐87‐5	201‐152‐2
1626	Fenol, dodecil-, razvejan [1]	121158‐58‐5 [1]	310‐154‐3 [1]
	fenol, 2‐dodecil-, razvejan [2]	1801269‐80‐6 [2]	– [2]
	fenol, 3‐dodecil-, razvejan [3]	1801269‐77‐1 [3]	– [3]
	fenol, 4‐dodecil-, razvejan [4]	210555‐94‐5 [4]	640‐104‐9 [4]
	fenol, (tetrapropenil) derivati [5]	74499‐35‐7 [5]	616‐100‐8 [5]
1627	Kumatetralil (ISO); 4‐hidroksi-3-(1,2,3,4‐tetrahidro-1‐naftil)kumarin	5836‐29‐3	227‐424‐0
1628	Difenakum (ISO); 3-(3‐bifenil-4‐il-1,2,3,4‐tetrahidro-1‐naftil)-4‐hidroksikumarin	56073‐07‐5	259‐978‐4
1629	Brodifakum (ISO); 4‐hidroksi-3-(3-(4′-bromo-4‐bifenilil)-1,2,3,4‐tetrahidro-1‐naftil)kumarin	56073‐10‐0	259‐980‐5
1630	Flokumafen (ISO); reakcijska zmes: cis-4‐hidroksi-3-(1,2,3,4‐tetrahidro-3-(4-(4‐trifluorometilbenziloksi)fenil)-1‐naftil)kumarina in trans-4‐hidroksi-3-(1,2,3,4‐tetrahidro-3-(4-(4‐trifluorometilbenziloksi)fenil)-1‐naftil)kumarina	90035‐08‐8	421‐960‐0
1631	Acetoklor (ISO); 2‐kloro-N-(etoksimetil)-N-(2‐etil-6‐metilfenil)acetamid	34256‐82‐1	251‐899‐3
1632	Mikrovlakna e-stekla reprezentativne sestave	–	–
1633	Steklena mikrovlakna reprezentativne sestave	–	–
1634	Bromadiolon (ISO); 3-[3-(4′-bromobifenil4‐il)-3‐hidroksi-1‐fenilpropil]-4‐hidroksi-2H-kromen-2‐on	28772‐56‐7	249‐205‐9
1635	Difetialon (ISO); 3-[3-(4′-bromobifenil-4‐il)-1,2,3,4‐tetrahidronaftalen-1‐il]4‐hidroksi-2H-1‐benzotiopiran-2‐on	104653‐34‐1	600‐594‐7
1636	Perfluorononan-1‐ojska kislina [1]	375‐95‐1 [1]	206‐801‐3 [1]
	ter njene natrijeve [2]	21049‐39‐8 [2]	– [2]
	in amonijeve [3] soli	4149‐60‐4 [3]	– [3]
1637	Dicikloheksil ftalat	84‐61‐7	201‐545‐9
1638	3,7‐dimetilokta-2,6‐diennitril	5146‐66‐7	225‐918‐0
1639	Bupirimat (ISO); 5‐butil-2‐etilamino-6‐metilpirimidin-4‐il dimetilsulfamat	41483‐43‐6	255‐391‐2
1640	Triflumizol (ISO); (1E)-N-[4‐kloro-2-(trifluorometil)fenil]-1-(1H-imidazol-1‐il)-2‐propoksietanimin	68694‐11‐1	604‐708‐8
1641	Terc-butil hidroperoksid	75‐91‐2	200‐915‐7‘

(2)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se popravi:

(a)

vnos 9 se nadomesti z naslednjim:

Referenčna

številka

Opredelitev snovi

Omejitve

Besedilo pogojev uporabe in opozoril

Kemijsko ime/INN

Ime iz glosarja skupnih imen sestavin

Številka CAS

Številka ES

Vrsta izdelka, deli telesa

Najvišja koncentracija v izdelkih, pripravljenih za uporabo

Drugo

‚9

Metilfenilendiamini, njihovi N-substituirani derivati in njihove soli (1), razen snovi pod referenčnima številkama 9a in 9b v tej prilogi in snovi pod referenčnimi številkami 364, 413, 1144, 1310, 1313 in 1507 v Prilogi II

snov za barvanje las v oksidativnih izdelkih za barvanje las

(a)	Splošna uporaba

(a)

Na etiketo natisnite:

mešalno razmerje.

‚

Barve za lase lahko povzročijo resne alergijske reakcije.

Preberite in upoštevajte navodila.

Ta izdelek ni namenjen za uporabo na osebah, mlajših od 16 let.

Začasni tatu s črno kano lahko poveča tveganje za alergije.

Ne barvajte si las, če:

—	imate izpuščaj na obrazu ali občutljivo, razdraženo in poškodovano lasišče,

—	ste kadar koli po barvanju las že imeli reakcijo,

—	ste v preteklosti imeli reakcijo na začasni tatu s črno kano.

Vsebuje fenilendiamine (toluendiamine).

Ne uporabljajte za barvanje trepalnic ali obrvi.‘

(b)	Poklicna uporaba

(b)	Na etiketo natisnite:

Za (a) in (b):

po mešanju pod oksidativnimi pogoji najvišja dovoljena koncentracija, ki se uporabi na laseh, ne sme preseči 5 %, preračunano na prosto bazo

mešalno razmerje.

‚Samo za poklicno uporabo. Barve za lase lahko povzročijo resne alergijske reakcije.

Preberite in upoštevajte navodila.

Ta izdelek ni namenjen za uporabo na osebah, mlajših od 16 let.

Začasni tatu s črno kano lahko poveča tveganje za alergije.

Ne barvajte si las, če:

—	imate izpuščaj na obrazu ali občutljivo, razdraženo in poškodovano lasišče,

—	ste kadar koli po barvanju las že imeli reakcijo,

—	ste v preteklosti imeli reakcijo na začasni tatu s črno kano.

Vsebuje fenilendiamine (toluendiamine).

Uporabljajte primerne zaščitne rokavice.’‘

(b)

doda se naslednji vnos:

Referenčna številka	Opredelitev snovi				Omejitve			Besedilo pogojev uporabe in opozoril
	Kemijsko ime/INN	Ime iz glosarja skupnih imen sestavin	Številka CAS	Številka ES	Vrsta izdelka, deli telesa	Najvišja koncentracija v izdelkih, pripravljenih za uporabo	Drugo
a	b	c	d	e	f	g	h	i
‚51	Bis(8‐hidroksi kinolinijev) sulfat	Oksikinolin sulfat	134‐31‐6	205‐137‐1	stabilizator za vodikov peroksid v izdelkih za lase, ki se izperejo	0,3 % (kot baza)
					stabilizator za vodikov peroksid v izdelkih za lase, ki se ne izperejo	0,03 % (kot baza)‘

“

(*1) Za uporabo kot konzervans, glej št. 3 Priloge V.

(*2) Samo za izdelke, ki se lahko uporabijo za otroke, mlajše od treh let.‘

(*3) Za drugo uporabo kot konzervans, glej vnos 98 v Prilogi III.

(*4) Samo za izdelke, ki se lahko uporabijo za otroke, mlajše od treh let.

(*5) Samo za izdelke, ki se lahko uporabijo za otroke, mlajše od treh let, in ostanejo v dolgotrajnejšem stiku s kožo.‘

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 324

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 13. december 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/2135 z dne 21. novembra 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame na tretjem zasedanju konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru v zvezi s sprejetjem sklepa o postopni opustitvi zobnega amalgama in spremembi Priloge A k navedeni konvenciji	1
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/2136 z dne 5. decembra 2019 o pooblastilu za začetek pogajanj o spremembi Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992	3
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/2137 z dne 5. decembra 2019 o ugotovitvi, da Romunija v odgovor na priporočilo Sveta z dne 14. junija 2019 ni sprejela učinkovitih ukrepov	5
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2019/2138 z dne 5. decembra 2019 o spremembi Odločbe 2007/441/ES o dovoljenju Italijanski republiki, da uporabi ukrepe, ki odstopajo od člena 26(1)(a) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost	7
	*	Sklep Sveta (EU, Euratom) 2019/2139 z dne 10. decembra 2019 o imenovanju dveh članov odbora neodvisnih uglednih oseb na podlagi člena 11(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij	9
	*	Sklep Komisije (EU) 2019/2140 z dne 21. oktobra 2019 o državni pomoči SA.52194 – 2019/C (ex 2018/FC) – Slovaška republika – slovaški maloprodajni prodajni davek (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7474) ( 1 )	11
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik ZN št. 14 – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na pritrdišča varnostnih pasov [2019/2141]	14
	*	Pravilnik ZN št. 145 – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na pritrdilne sisteme ISOFIX, pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX in sedežna mesta i-Size [2019/2142]	47

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (EU) 2019/1966 z dne 27. novembra 2019 o spremembi in popravku prilog II, III in V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih ( UL L 307 28.11.2019 )	80