ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 302
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
22. november 2019

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

 

Evropski parlament

 

*

Poslovnik – 9. parlamentarno obdobje – julij 2019

1

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

Evropski parlament

22.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 302/1

POSLOVNIK

9. parlamentarno obdobje

julij 2019

Opomba bralcu:

V skladu z odločitvijo Parlamenta o uporabi spolno nevtralnega jezika v svojih dokumentih je bil Poslovnik spremenjen na način, da upošteva smernice o tem, kot jih je odobrila skupina na visoki ravni za enakost med spoloma in raznolikost 11. aprila 2018.

Razlage členov (na podlagi člena 236) so zapisane v poševnem tisku.

VSEBINA

NASLOV I

POSLANCI, PARLAMENTARNA TELESA IN POLITIČNE SKUPINE 11

POGLAVJE 1

 POSLANCI EVROPSKEGA PARLAMENTA 11

Člen 1

 Evropski parlament 11

Člen 2

 Neodvisni mandat 12

Člen 3

 Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev 12

Člen 4

 Trajanje mandata poslancev 13

Člen 5

 Privilegiji in imunitete 13

Člen 6

 Odvzem imunitete 14

Člen 7

 Zaščita privilegijev in imunitete 14

Člen 8

 Nujno ukrepanje predsednika za uveljavitev imunitete 15

Člen 9

 Postopki v zvezi z imuniteto 15

Člen 10

 Pravila ravnanja 16

Člen 11

 Finančni interesi poslancev in register za preglednost 17

Člen 12

 Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) 18

Člen 13

 Opazovalci 18

POGLAVJE 2

 FUNKCIONARJI PARLAMENTA 18

Člen 14

 Poslanec, ki začasno predseduje 18

Člen 15

 Kandidature in splošne določbe 18

Člen 16

 Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor 19

Člen 17

 Izvolitev podpredsednikov 19

Člen 18

 Izvolitev kvestorjev 19

Člen 19

 Trajanje mandata funkcionarjev 19

Člen 20

 Prosta mesta 20

Člen 21

 Predčasno prenehanje mandata 20

POGLAVJE 3

 TELESA IN NALOGE 20

Člen 22

 Naloge predsednika 20

Člen 23

 Naloge podpredsednikov 20

Člen 24

 Sestava predsedstva 21

Člen 25

 Naloge predsedstva 21

Člen 26

 Sestava konference predsednikov 22

Člen 27

 Naloge konference predsednikov 22

Člen 28

 Naloge kvestorjev 23

Člen 29

 Konferenca predsednikov odborov 23

Člen 30

 Konferenca predsednikov delegacij 23

Člen 31

 Neprekinjenost funkcije med volilnim obdobjem 23

Člen 32

 Javnost dela predsedstva in konference predsednikov 23

POGLAVJE 4

 POLITIČNE SKUPINE 23

Člen 33

 Vzpostavitev in razpustitev političnih skupin 23

Člen 34

 Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin 24

Člen 35

 Medskupine 25

Člen 36

 Samostojni poslanci 25

Člen 37

 Sedežni red v sejni dvorani 25

NASLOV II

ZAKONODAJNI IN PRORAČUNSKI POSTOPKI, POSTOPEK PODELITVE RAZREŠNICE IN DRUGI POSTOPKI 26

POGLAVJE 1

 ZAKONODAJNI POSTOPKI - SPLOŠNE DOLOČBE 26

Člen 38

 Letno načrtovanje 26

Člen 39

 Spoštovanje temeljnih pravic 26

Člen 40

 Preverjanje pravne podlage 27

Člen 41

 Prenos zakonodajnih in izvedbenih pooblastil 27

Člen 42

 Preverjanje finančne združljivosti 27

Člen 43

 Pregled spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti 28

Člen 44

 Dostop do dokumentov in obveščanje Parlamenta 28

Člen 45

 Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta 28

Člen 46

 Pravica Parlamenta, da predloži predloge 28

Člen 47

 Zahteve Komisiji, naj predloži predloge 29

Člen 48

 Obravnava pravno zavezujočih aktov 29

Člen 49

 Pospešitev zakonodajnih postopkov 30

Člen 50

 Zakonodajni postopki za pobude institucij, razen Komisije, ali držav članic 30

POGLAVJE 2

 POSTOPEK V ODBORU 30

Člen 51

 Zakonodajna poročila 30

Člen 52

 Poenostavljeni postopek 31

Člen 53

 Nezakonodajna poročila 31

Člen 54

 Samoiniciativna poročila 31

Člen 55

 Oblikovanje poročil 32

Člen 56

 Mnenja odborov 32

Člen 57

 Postopek s pridruženimi odbori 33

Člen 58

 Postopek s skupnimi sejami odborov 34

POGLAVJE 3

 REDNI ZAKONODAJNI POSTOPEK 34

ODDELEK 1 -

PRVA OBRAVNAVA 34

Člen 59

 Glasovanje v Parlamentu – prva obravnava 34

Člen 60

 Vrnitev pristojnemu odboru 35

Člen 61

 Ponovno posredovanje Parlamentu 36

Člen 62

 Dogovor v prvi obravnavi 36

ODDELEK 2 -

DRUGA OBRAVNAVA 36

Člen 63

 Posredovanje stališča Sveta 36

Člen 64

 Podaljšanje rokov 36

Člen 65

 Postopek v pristojnem odboru 37

Člen 66

 Predložitev Parlamentu 37

Člen 67

 Glasovanje v Parlamentu – druga obravnava 37

Člen 68

 Dopustnost predlogov sprememb stališča Sveta 38

Člen 69

 Dogovor v drugi obravnavi 38

ODDELEK 3 -

MEDINSTITUCIONALNA POGAJANJA MED REDNIM ZAKONODAJNIM POSTOPKOM 39

Člen 70

 Splošne določbe 39

Člen 71

 Pogajanja pred prvo obravnavo v Parlamentu 39

Člen 72

 Pogajanja pred prvo obravnavo v Svetu 39

Člen 73

 Pogajanja pred drugo obravnavo v Parlamentu 39

Člen 74

 Potek pogajanj 40

ODDELEK 4 -

SPRAVNI POSTOPEK IN TRETJA OBRAVNAVA 40

Člen 75

 Podaljšanje rokov 40

Člen 76

 Sklic spravnega odbora 40

Člen 77

 Delegacija v spravnem odboru 40

Člen 78

 Skupno besedilo 41

ODDELEK 5 -

ZAKLJUČEK POSTOPKA 41

Člen 79

 Podpis in objava sprejetih aktov 41

POGLAVJE 4

 POSEBNE DOLOČBE ZA POSTOPEK POSVETOVANJA 41

Člen 80

 Spremenjeni predlog pravno zavezujočega akta 41

Člen 81

 Stališče Komisije o predlogih sprememb 42

Člen 82

 Glasovanje v Parlamentu 42

Člen 83

 Spremljanje stališča Parlamenta 42

Člen 84

 Ponovno posredovanje Parlamentu 42

POGLAVJE 5

 USTAVNE ZADEVE 42

Člen 85

 Redni postopek za spremembo Pogodb 42

Člen 86

 Poenostavljeni postopek za spremembo Pogodb 43

Člen 87

 Pristopne pogodbe 43

Člen 88

 Izstop iz Unije 43

Člen 89

 Kršitev temeljnih načel in vrednot s strani države članice 44

Člen 90

 Sestava Parlamenta 44

Člen 91

 Okrepljeno sodelovanje med državami članicami 44

POGLAVJE 6

 PRORAČUNSKI POSTOPKI 45

Člen 92

 Večletni finančni okvir 45

Člen 93

 Letni proračunski postopek 45

Člen 94

 Stališče Parlamenta o predlogu proračuna 45

Člen 95

 Sprava v proračunskem postopku 46

Člen 96

 Dokončno sprejetje proračuna 46

Člen 97

 Sistem začasnih dvanajstin 46

Člen 98

 Izvrševanje proračuna 47

Člen 99

 Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna 47

Člen 100

 Drugi postopki podelitve razrešnice 47

Člen 101

 Medinstitucionalno sodelovanje 47

POGLAVJE 7

 NOTRANJI PRORAČUNSKI POSTOPKI 47

Člen 102

 Načrt prihodkov in odhodkov Parlamenta 47

Člen 103

 Postopek priprave načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta 48

Člen 104

 Pooblastila glede prevzema in poravnave odhodkov, potrjevanja zaključnega računa in podelitve razrešnice 48

POGLAVJE 8

 POSTOPEK ODOBRITVE 48

Člen 105

 Postopek odobritve 48

POGLAVJE 9

 DRUGI POSTOPKI 49

Člen 106

 Postopek za podajo mnenj o odstopanjih pri sprejetju eura 49

Člen 107

 Postopek v zvezi z dialogom med socialnimi partnerji 49

Člen 108

 Postopki preverjanja predvidenih prostovoljnih sporazumov 49

Člen 109

 Kodifikacija 50

Člen 110

 Prenovitev 50

POGLAVJE 10

 DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI 51

Člen 111

 Delegirani akti 51

Člen 112

 Izvedbeni akti in ukrepi 52

Člen 113

 Obravnava po postopku s pridruženimi odbori ali po postopku s skupnimi sejami odborov 53

NASLOV III

ZUNANJI ODNOSI 53

POGLAVJE 1

 MEDNARODNI SPORAZUMI 53

Člen 114

 Mednarodni sporazumi 53

Člen 115

 Začasna uporaba ali prekinitev uporabe mednarodnih sporazumov ali določitev stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom 54

POGLAVJE 2

 ZUNANJE ZASTOPANJE UNIJE TER SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA 55

Člen 116

 Posebni predstavniki 55

Člen 117

 Mednarodno zastopanje 55

POGLAVJE 3

 PRIPOROČILA O ZUNANEM DELOVANJU UNIJE 55

Člen 118

 Priporočila o zunanjih politikah Unije 55

Člen 119

 Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike 56

Člen 120

 Kršitev človekovih pravic 56

NASLOV IV

PREGLEDNOST DELA 56

Člen 121

 Preglednost dejavnosti Parlamenta 56

Člen 122

 Dostop javnosti do dokumentov 56

Člen 123

 Dostop do Parlamenta 57

NASLOV V

ODNOSI Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI 58

POGLAVJE 1

 IMENOVANJA 58

Člen 124

 Izvolitev predsednika Komisije 58

Člen 125

 Izvolitev Komisije 58

Člen 126

 Večletno načrtovanje 59

Člen 127

 Predlog nezaupnice Komisiji 59

Člen 128

 Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije 60

Člen 129

 Imenovanje članov Računskega sodišča 60

Člen 130

 Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke 60

Člen 131

 Imenovanja v organe na področju ekonomskega upravljanja 60

POGLAVJE 2

 IZJAVE 61

Člen 132

 Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta 61

Člen 133

 Pojasnila sklepov Komisije 61

Člen 134

 Izjave Računskega sodišča 62

Člen 135

 Izjave Evropske centralne banke 62

POGLAVJE 3

 PARLAMENTARNA VPRAŠANJA 62

Člen 136

 Vprašanja za ustni odgovor z razpravo 62

Člen 137

 Čas za vprašanja 63

Člen 138

 Vprašanja za pisni odgovor 63

Člen 139

 Večje interpelacije za pisni odgovor 64

Člen 140

 Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor 64

Člen 141

 Vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje 64

POGLAVJE 4

 POROČILA DRUGIH INSTITUCIJ IN ORGANOV 65

Člen 142

 Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov 65

POGLAVJE 5

 RESOLUCIJE IN PRIPOROČILA 65

Člen 143

 Predlogi resolucij 65

Člen 144

 Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države 66

POGLAVJE 6

 POSVETOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI 67

Člen 145

 Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom 67

Člen 146

 Posvetovanje z Odborom regij 67

Člen 147

 Zahteve, naslovljene na evropske agencije 67

POGLAVJE 7

 MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUMI 67

Člen 148

 Medinstitucionalni sporazumi 67

POGLAVJE 8

 PREDLOŽITEV ZADEV SODIŠČU EVROPSKE UNIJE 68

Člen 149

 Postopek pred Sodiščem Evropske unije 68

NASLOV VI

ODNOSI Z NACIONALNIMI PARLAMENTI 69

Člen 150

 Izmenjava informacij, stiki in vzajemne ugodnosti 69

Člen 151

 Konferenca odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC) 69

Člen 152

 Konferenca parlamentov 69

NASLOV VII

ZASEDANJA 70

POGLAVJE 1

 ZASEDANJA PARLAMENTA 70

Člen 153

 Parlamentarno obdobje, zasedanja, delna zasedanja, seje 70

Člen 154

 Sklic Parlamenta 70

Člen 155

 Kraj zasedanj 70

Člen 156

 Navzočnost poslancev na sejah 70

POGLAVJE 2

 RAZPORED DELA PARLAMENTA 71

Člen 157

 Osnutek dnevnega reda 71

Člen 158

 Sprejetje in spreminjanje dnevnega reda 71

Člen 159

 Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave 71

Člen 160

 Kratka predstavitev 72

Člen 161

 Izredna razprava 72

Člen 162

 Tematska razprava na zahtevo politične skupine 72

Člen 163

 Nujni postopek 73

Člen 164

 Skupna razprava 73

Člen 165

 Roki 73

POGLAVJE 3

 SPLOŠNA PRAVILA O POTEKU SEJ 73

Člen 166

 Dostop do sejne dvorane 73

Člen 167

 Jeziki 73

Člen 168

 Prehodna ureditev 74

Člen 169

 Razdelitev dokumentov 74

Člen 170

 Elektronsko ravnanje z dokumenti 74

Člen 171

 Dodelitev časa za govor in seznam govornikov 74

Člen 172

 Enominutni govori 75

Člen 173

 Osebne izjave 76

Člen 174

 Preprečevanje obstrukcije 76

POGLAVJE 4

 UKREPI V PRIMERU NESPOŠTOVANJA PRAVIL RAVNANJA 76

Člen 175

 Takojšnji ukrepi 76

Člen 176

 Kazni 77

Člen 177

 Notranji pritožbeni postopki 78

POGLAVJE 5

 SKLEPČNOST, PREDLOGI SPREMEMB IN GLASOVANJE 78

Člen 178

 Sklepčnost 78

Člen 179

 Pragi 78

Člen 180

 Vložitev in predstavitev predlogov sprememb 79

Člen 181

 Dopustnost predlogov sprememb 80

Člen 182

 Postopek glasovanja 81

Člen 183

 Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb 81

Člen 184

 Izbiranje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih 82

Člen 185

 Glasovanje po delih 82

Člen 186

 Pravica do glasovanja 82

Člen 187

 Glasovanje 82

Člen 188

 Končno glasovanje 83

Člen 189

 Izenačenost glasov 83

Člen 190

 Poimensko glasovanje 83

Člen 191

 Tajno glasovanje 84

Člen 192

 Uporaba sistema za elektronsko glasovanje 84

Člen 193

 Spori glede glasovanja 84

Člen 194

 Obrazložitev glasovanja 84

POGLAVJE 6

 VPRAŠANJA PRAVILNOSTI POSTOPKA IN POSTOPKOVNI PREDLOGI 85

Člen 195

 Vprašanja pravilnosti postopka 85

Člen 196

 Postopkovni predlogi 85

Člen 197

 Predlogi za razglasitev zadeve za nedopustno 86

Člen 198

 Vrnitev zadeve odboru 86

Člen 199

 Zaključek razprave 86

Člen 200

 Preložitev razprave ali glasovanja 86

Člen 201

 Prekinitev ali zaključek seje 87

POGLAVJE 7

 JAVNOST DELA 87

Člen 202

 Zapisnik 87

Člen 203

 Sprejeta besedila 87

Člen 204

 Dobesedni zapis 88

Člen 205

 Avdiovizualni zapis sej 88

NASLOV VIII

ODBORI IN DELEGACIJE 88

POGLAVJE 1

 ODBORI 88

Člen 206

 Ustanovitev stalnih odborov 88

Člen 207

 Posebni odbori 88

Člen 208

 Preiskovalni odbori 89

Člen 209

 Sestava odborov 90

Člen 210

 Naloge odborov 91

Člen 211

 Vprašanja glede pristojnosti 91

Člen 212

 Pododbori 91

Člen 213

 Predsedstva odborov 91

Člen 214

 Koordinatorji odborov 92

Člen 215

 Poročevalci v senci 92

Člen 216

 Seje odborov 92

Člen 217

 Zapisnik sej odbora 93

Člen 218

 Glasovanje v odboru 93

Člen 219

 Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih 93

Člen 220

 Čas za vprašanja v odboru 93

Člen 221

 Postopek za posvetovanje z odborom o zaupnih informacijah na seji odbora brez navzočnosti javnosti 94

Člen 222

 Javne predstavitve in razprave o državljanskih pobudah 94

POGLAVJE 2

 MEDPARLAMENTARNE DELEGACIJE 95

Člen 223

 Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij 95

Člen 224

 Skupni parlamentarni odbori 96

Člen 225

 Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope 96

NASLOV IX

PETICIJE 96

Člen 226

 Pravica do peticije 96

Člen 227

 Obravnava peticij 98

Člen 228

 Obiski za ugotavljanje dejstev 98

Člen 229

 Objava peticij 99

Člen 230

 Državljanska pobuda 99

NASLOV X

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC 99

Člen 231

 Izvolitev varuha človekovih pravic 99

Člen 232

 Dejavnosti varuha človekovih pravic 100

Člen 233

 Razrešitev varuha človekovih pravic 100

NASLOV XI

GENERALNI SEKRETARIAT PARLAMENTA 101

Člen 234

 Generalni sekretariat Parlamenta 101

NASLOV XII

PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI Z EVROPSKIMI POLITIČNIMI STRANKAMI IN EVROPSKIMI POLITIČNIMI FUNDACIJAMI 101

Člen 235

 Pristojnosti in odgovornosti v zvezi z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami 101

NASLOV XIII

UPORABA IN SPREMEMBA POSLOVNIKA 102

Člen 236

 Uporaba Poslovnika 102

Člen 237

 Sprememba Poslovnika 103

NASLOV XIV

DRUGE DOLOČBE 103

Člen 238

 Simboli Unije 103

Člen 239

 Vključevanje načela enakosti spolov 103

Člen 240

 Nerešene zadeve 103

Člen 241

 Popravki 104

PRILOGA I

KODEKS RAVNANJA ZA POSLANCE EVROPSKEGA PARLAMENTA V ZVEZI S FINANČNIMI INTERESI IN NASPROTJI INTERESOV 105

PRILOGA II

KODEKS PRIMERNEGA VEDENJA ZA POSLANCE EVROPSKEGA PARLAMENTA PRI OPRAVLJANJU SVOJIH DOLŽNOSTI 109

PRILOGA III

MERILA ZA VPRAŠANJA ZA PISNI ODGOVOR V SKLADU S ČLENI 138, 140 IN 141 110

PRILOGA IV

SMERNICE IN SPLOŠNA NAČELA ZA IZBIRANJE ZADEV, KI BODO UVRŠČENE NA DNEVNI RED RAZPRAVE O PRIMERIH KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC, DEMOKRACIJE IN NAČELA PRAVNE DRŽAVE, DOLOČENE V ČLENU 144 111

PRILOGA V

POSTOPEK OBRAVNAVE IN SPREJETJA SKLEPOV O PODELITVI RAZREŠNICE 112

PRILOGA VI

PRISTOJNOSTI STALNIH ODBOROV 115

PRILOGA VII

POTRDITEV KOMISIJE IN SPREMLJANJE ZAVEZ, SPREJETIH MED PREDSTAVITVAMI 124

PRILOGA VIII

ZAHTEVE V ZVEZI S PRIPRAVO AKTOV, SPREJETIH V SKLADU Z REDNIM ZAKONODAJNIM POSTOPKOM 128

NASLOV I

POSLANCI, PARLAMENTARNA TELESA IN POLITIČNE SKUPINE

POGLAVJE 1

Poslanci Evropskega parlamenta

Člen 1

Evropski parlament

1.

 Evropski parlament je skupščina, izvoljena na podlagi Pogodb, Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami in nacionalne zakonodaje, ki izhaja iz Pogodb.

2.

 Osebe, izvoljene v Evropski parlament, se imenujejo:

 

„Членове на Европейския парламент“ v bolgarščini,

 

„Diputados al Parlamento Europeo“ v španščini,

 

„Poslanci Evropského parlamentu“ v češčini,

 

„Medlemmer af Europa-Parlamentet“ v danščini,

 

„Mitglieder des Europäischen Parlaments“ v nemščini,

 

„Euroopa Parlamendi liikmed“ v estonščini,

 

„Βουλευτές του Ευρωπαϊκού Κοινοβουλίου“ v grščini,

 

„Members of the European Parliament“ v angleščini,

 

„Députés au Parlement européen“ v francoščini,

 

„Feisirí de Pharlaimint na hEorpa“ v irščini,

 

„Zastupnici u Europskom parlamentu“ v hrvaščini,

 

„Deputati al Parlamento europeo“ v italijanščini,

 

„Eiropas Parlamenta deputāti“ v latvijščini,

 

„Europos Parlamento nariai“ v litovščini,

 

„Európai Parlamenti Képviselők“ v madžarščini,

 

„Membri tal-Parlament Ewropew“ v malteščini,

 

„Leden van het Europees Parlement“ v nizozemščini,

 

„Posłowie do Parlamentu Europejskiego“ v poljščini,

 

„Deputados ao Parlamento Europeu“ v portugalščini,

 

„Deputaţi în Parlamentul European“ v romunščini,

 

„Poslanci Európskeho parlamentu“ v slovaščini,

 

„Poslanci Evropskega parlamenta“ v slovenščini,

 

„Euroopan parlamentin jäsenet“ v finščini,

 

„Ledamöter av Europaparlamentet“ v švedščini.

Člen 2

Neodvisni mandat

V skladu s členom 6(1) Akta z dne 20. septembra 1976 ter členoma 2(1) in 3(1) Statuta poslancev Evropskega parlamenta poslanci svoj mandat izvršujejo svobodno in neodvisno, pri tem niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan.

Člen 3

Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev

1.

 Po splošnih volitvah v Evropski parlament predsednik pozove pristojne organe držav članic, naj Parlament nemudoma obvestijo o imenih izvoljenih poslancev, tako da lahko vsi poslanci nastopijo svoj mandat v Parlamentu od začetka prve seje po volitvah.

Predsednik pristojne organe hkrati opozori na ustrezne določbe Akta z dne 20. septembra 1976 in jih pozove, naj sprejmejo potrebne ukrepe v izogib morebitni nezdružljivosti s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta.

2.

 Vsak poslanec, o čigar izvolitvi je bil Parlament obveščen, pred nastopom mandata v Parlamentu poda pisno izjavo, da ne opravlja funkcije, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta. Po splošnih volitvah se izjava, kadar je mogoče, poda najpozneje šest dni pred prvo sejo Parlamenta po volitvah. Dokler se ne preveri veljavnosti mandata poslanca ali se ne odloči o morebitnem sporu, se poslanec polnopravno udeležuje sej Parlamenta in njegovih organov pod pogojem, da je predhodno podpisal navedeno pisno izjavo.

Kadar se na podlagi dejstev, ki so preverljiva v javno dostopnih virih, ugotovi, da poslanec opravlja funkcijo, ki v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta, Parlament na podlagi obvestila svojega predsednika potrdi sprostitev sedeža.

3.

 Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so mu posredovani na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki v skladu z navedenim aktom spadajo izključno v okvir nacionalnih predpisov, na katere se navedeni akt sklicuje.

Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedena imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov, skupaj z vrstnim redom glede na izide glasovanja.

Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I k temu poslovniku.

4.

 Na podlagi predloga pristojnega odbora Parlament nemudoma preveri veljavnost mandatov posameznih poslancev, ki nadomestijo odhajajoče poslance, in lahko kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.

5.

 Kadar je imenovanje poslanca posledica odstopa kandidatov na isti listi, pristojni odbor zagotovi, da je ta odstop potekal v skladu z duhom in črko Akta z dne 20. septembra 1976 in člena 4(2) tega poslovnika.

6.

 Pristojni odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na ustreznost poslanca ali na ustreznost ali vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.

Če pristojni organi držav članic začnejo postopek, ki lahko privede do prenehanja mandata poslanca, jih predsednik prosi, naj ga o stanju postopka redno obveščajo, zadevo pa posreduje pristojnemu odboru. Na predlog tega odbora lahko Parlament sprejme ustrezno stališče o zadevi.

Člen 4

Trajanje mandata poslancev

1.

 Mandat poslancu začne in preneha v skladu s členoma 5 in 13 Akta z dne 20. septembra 1976.

2.

 Poslanec v odstopu obvesti predsednika o svojem odstopu in dnevu, ko naj bi odstop začel veljati, kar pa ne sme biti pozneje kot tri mesece po obvestilu. To obvestilo se sestavi v obliki uradnega zapisnika ob navzočnosti generalnega sekretarja ali njegovega predstavnika, ki ga skupaj s poslancem podpiše in takoj posreduje pristojnemu odboru, ta pa ga uvrsti na dnevni red svoje prve seje po prejemu dokumenta.

Če pristojni odbor meni, da je odstop v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, se razglasi sprostitev sedeža, ki velja od dne, ki ga poslanec v odstopu navede v uradnem zapisniku, predsednik pa o tem obvesti Parlament.

Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, Parlamentu predlaga, naj ne razglasi sprostitve sedeža.

3.

 Kadar pristojni odbor nima načrtovane seje pred naslednjim delnim zasedanjem, poročevalec pristojnega odbora takoj preuči vsak pravilno sporočen odstop. Kadar bi z zamudo pri obravnavanju obvestila nastala škoda, poročevalec zadevo preda predsedniku odbora z zahtevo, naj v skladu z odstavkom 2:

—

v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko razglasi sprostitev sedeža, ali

—

skliče izredno sejo odbora, da se preučijo posamezne težave, ki jih je ugotovil poročevalec.

4.

 Kadar bodisi pristojni organi držav članic ali Unije bodisi zadevni poslanec obvestijo predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik o tem obvesti Parlament, ta pa razglasi, da je prosti sedež na voljo od dneva nezdružljivosti.

Kadar pristojni organi držav članic predsednika obvestijo o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta bodisi zaradi dodatne nezdružljivosti, ugotovljene na podlagi zakonodaje te države članice v skladu s členom 7(3) Akta z dne 20. Septembra 1976, bodisi zaradi razrešitve poslanca v skladu s členom 13(3) navedenega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat tega poslanca prenehal na dan, ki ga je sporočil pristojni organ države članice. Kadar se datum ne sporoči, se za dan prenehanja mandata šteje datum obvestila te države članice.

5.

 Kadar organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o nalogi, ki jo nameravajo dodeliti poslancu, predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge z Aktom z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor, o sklepih tega odbora pa obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

6.

 Ko Parlament potrdi sprostitev sedeža, predsednik o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

7.

 Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, lahko Parlament obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

Člen 5

Privilegiji in imunitete

1.

 Poslanci uživajo privilegije in imunitete, določene v Protokolu št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.

 Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih obveznosti. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.

3.

 Evropska unija poslancu na njegovo zahtevo in pod pogojem, da je to odobril predsednik Parlamenta, izda prepustnico Evropske unije, s katero se lahko prosto giba po državah članicah in drugih državah, ki jo priznavajo kot veljavno potno listino.

4.

 Za namene opravljanja svojih parlamentarnih obveznosti imajo vsi poslanci pravico dejavno sodelovati pri delu odborov in delegacij Parlamenta v skladu z določbami tega poslovnika.

5.

 Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (1), so določene v členu 221 tega poslovnika.

S soglasjem predsedstva se lahko poslancu vpogled v dokument Parlamenta zavrne z utemeljenim sklepom, če predsedstvo po zaslišanju poslanca meni, da lahko tak vpogled na nesprejemljiv način škoduje institucionalnim interesom Parlamenta ali javnemu interesu in da poslanec želi vpogled iz zasebnih ali osebnih razlogov. Poslanec lahko zoper takšno odločitev v roku enega meseca po tem, ko je bil o njej obveščen, vloži pisno pritožbo. Pisne pritožbe so dopustne, če so obrazložene. Parlament o pritožbi odloči brez razprave na delnem zasedanju, ki sledi njeni vložitvi.

Dostop do zaupnih informacij urejajo pravila iz medinstitucionalnih sporazumov, ki jih je sklenil Parlament v zvezi z obravnavo zaupnih informacij (2) in notranjimi pravili za njihovo izvajanje, ki so jih sprejeli pristojni organi Parlamenta (3).

Člen 6

Odvzem imunitete

1.

 Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz člena 5(2) tega poslovnika.

2.

 Kadar mora poslanec nastopiti kot priča ali izvedenec, ni treba zahtevati odvzema imunitete, pod pogojem, da:

—

poslancu ne bo treba nastopiti na dan ali ob času, ki bi mu onemogočil ali otežil opravljanje njegovih parlamentarnih obveznosti, oziroma da bo lahko izjavo posredoval v pisni ali kateri koli drugi obliki, ki mu ne otežuje izpolnjevanja njegovih parlamentarnih obveznosti, ter

—

poslancu ni treba pričati o informacijah, ki jih je pridobil zaupno pri opravljanju svojih parlamentarnih obveznosti in se mu jih ne zdi primerno razkriti.

Člen 7

Zaščita privilegijev in imunitete

1.

 V primerih, kadar se zatrjuje, da so ali bodo organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je prišlo ali verjetno bo prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.

2.

 Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da bi okoliščine predstavljale upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali upravnega ali drugačnega omejevanja mnenja ali glasu, ki so ga izrekli pri izvajanju svojih obveznosti, ali da bi okoliščine spadale v okvir člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

3.

 Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istimi dejstvi že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete tega poslanca, ne glede na to, ali je bilo o tej prejšnji zahtevi odločeno.

4.

 Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istimi dejstvi prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.

5.

 V primerih, v katerih je bil sprejet sklep, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec s predložitvijo novih dokazov v skladu s členom 9(1) izjemoma vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper sklep začet postopek na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.

Člen 8

Nujno ukrepanje predsednika za uveljavitev imunitete

1.

 Kadar je poslancu odvzeta prostost ali mu je omejena svoboda gibanja z očitnim kršenjem njegovih privilegijev in imunitet, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem pristojnega odbora kot nujno zadevo poda pobudo za uveljavljanje privilegijev in imunitete zadevnega poslanca. Predsednik svojo pobudo sporoči odboru in obvesti Parlament.

2.

 Kadar predsednik uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena v skladu z odstavkom 1, se odbor z njegovo pobudo seznani na svoji naslednji seji. Kadar se odboru zdi potrebno, lahko pripravi poročilo za predložitev Parlamentu.

Člen 9

Postopki v zvezi z imuniteto

1.

 Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi na plenarnem zasedanju in posreduje pristojnemu odboru.

2.

 S soglasjem zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zahtevo vloži drug poslanec, ki se mu dovoli zastopati zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca v vseh fazah postopka.

Poslanec, ki zastopa zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca, ne sodeluje pri odločitvah, ki jih sprejme odbor.

3.

 Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, pri čemer upoštevajo njihovo relativno zapletenost.

4.

 Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete. Predlogi sprememb niso dopustni. Če je predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejet nasprotni sklep.

5.

 Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

6.

 Zadevni poslanec ima možnost zagovora in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni.

Zadevni poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Predsednik odbora poslanca povabi na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Zadevni poslanec se lahko pravici do zagovora odreče.

Če se zadevni poslanec ne udeleži zagovora po prejemu povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se je opravičil za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri ter je za to navedel razloge. Predsednik odbora odloči, ali se na podlagi podanih razlogov takšna zahteva za opravičenje sprejme. Zadevni poslanec se na to odločitev ne more pritožiti.

Če predsednik odbora zahtevi za opravičenje ugodi, zadevnega poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se zadevni poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.

7.

 Kadar se zahteva za odvzem ali zaščito imunitete nanaša na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem ali zaščita imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

8.

 Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti se ne izreče o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki se pripisujejo poslancu, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

9.

 Predlog sklepa odbora se uvrsti na dnevni red prve seje po dnevu, ko je bil vložen. K temu predlogu ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Razprava je omejena na razloge, ki govorijo v prid posameznemu predlogu za odvzem ali priznanje imunitete oziroma za zaščito privilegija ali imunitete ali proti njemu.

Brez poseganja v člen 173 poslanec, čigar privilegiji ali imunitete se obravnavajo, v razpravi nima besede.

O predlogu oziroma predlogih sklepa v poročilu se glasuje ob prvem glasovanju po razpravi.

Po tem, ko je Parlament zadevo obravnaval, se o vsakem predlogu v poročilu glasuje posamezno. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejetega.

10.

 Sklep Parlamenta predsednik takoj sporoči zadevnemu poslancu in pristojnemu organu zadevne države članice skupaj s prošnjo, da predsednika obveščajo o razvoju dogodkov in nadaljnjih sodnih odločbah v ustreznih postopkih. Ko predsednik prejme te informacije, jih Parlamentu posreduje na najprimernejši način, po potrebi po posvetovanju s pristojnim odborom.

11.

 Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno. Zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.

12.

 Parlament preuči le zahteve za odvzem imunitete poslanca, ki so mu jih posredovali sodni organi ali stalna predstavništva držav članic.

13.

 Odbor določi načela za uporabo tega člena.

14.

 Vsaka poizvedba pristojnega organa o obsegu privilegijev ali imunitet poslancev se obravnava v skladu z gornjimi določbami.

Člen 10

Pravila ravnanja

1.

 Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja ter temelji na vrednotah in načelih, določenih v Pogodbah in zlasti v Listini o temeljnih pravicah. Poslanci spoštujejo dostojanstvo Parlamenta in ne škodijo njegovemu ugledu.

2.

 Poslanci ne ogrožajo nemotenega poteka parlamentarnega dela, vzdrževanja varnosti in reda v prostorih Parlamenta ali delovanja opreme Parlamenta.

3.

 Poslanci ne motijo reda v sejni dvorani in se vzdržijo neprimernega vedenja. Ne razprostirajo transparentov.

4.

 V parlamentarnih razpravah v sejni dvorani poslanci ne uporabljajo nedostojnega jezika.

Ocena, ali je jezik, ki ga poslanec uporablja v parlamentarni razpravi, nedostojen, bi morala med drugim upoštevati ugotovljive namene govorca, kako javnost dojema izjavo, obseg, v katerem škoduje dostojanstvu in ugledu Parlamenta, ter svobodo govora zadevnega poslanca. Na primer obrekovalni jezik, „sovražni govor“ in spodbujanje k diskriminaciji, zlasti na kakršni koli podlagi iz člena 21 Listine o temeljnih pravicah, bi običajno pomenili primer „nedostojnega jezika“ v smislu tega člena.

5.

 Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.

6.

 Poslanci se vzdržijo vseh vrst psihološkega ali spolnega nadlegovanja in spoštujejo Kodeks primernega vedenja za poslance Evropskega parlamenta pri opravljanju svojih dolžnosti, ki je priložen temu poslovniku (4).

Poslanec ne more biti izvoljen za nosilca funkcije Parlamenta ali njegovih organov, biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih, če ni podpisal izjave, povezane z navedenim kodeksom.

7.

 Kadar oseba, ki dela za poslanca, ali druga oseba, ki ji je poslanec omogočil dostop do prostorov ali opreme Parlamenta, ne spoštuje standardov ravnanja, določenih v tem členu, se lahko takšno ravnanje po potrebi pripiše zadevnemu poslancu.

8.

 Uporaba tega člena sicer ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali ogroža svobode govora poslancev.

9.

 Ta člen se smiselno uporablja za organe, odbore in delegacije Parlamenta.

Člen 11

Finančni interesi poslancev in register za preglednost

1.

 Parlament pravila, ki urejajo preglednost finančnih interesov poslancev, določi v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev in priloži k temu poslovniku (5).

Ta pravila drugače ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.

2.

 Poslanci bi se morali sistematično omejiti na sestanke samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, vzpostavljenem s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (6).

3.

 Poslanci bi morali na spletu objaviti vse načrtovane sestanke z zastopniki interesov, ki spadajo na področje uporabe registra za preglednost. Poročevalci, poročevalci v senci in predsedniki odborov brez poseganja v člen 4(6) Priloge I za vsako poročilo na spletu objavijo vse predvidene sestanke z zastopniki interesov, ki spadajo na področje uporabe registra za preglednost. Predsedstvo poskrbi za potrebno infrastrukturo na spletišču Parlamenta.

4.

 Predsedstvo zagotovi potrebno infrastrukturo na spletni strani poslancev na spletišču Parlamenta za tiste poslance, ki želijo objaviti prostovoljno revizijo ali potrditev, kot je določeno v veljavnih pravilih Statuta poslancev in njegovih izvedbenih pravilih, da je njihova uporaba nadomestila splošnih stroškov skladna z veljavnimi pravili Statuta poslancev in njegovimi izvedbenimi ukrepi.

5.

 Navedena pravila drugače ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.

6.

 Kodeks ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.

Člen 12

Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Skupna pravila, določena v Medinstitucionalnem sporazumu o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (7), ki jih sestavljajo ukrepi, potrebni za nemoten potek preiskav urada, se v Parlamentu uporabljajo v skladu s Sklepom Parlamenta z dne 18. novembra 1999 (8).

Člen 13

Opazovalci

1.

 Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejemu soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor sedežev v Evropskem parlamentu bo tej državi dodeljenih ob pristopu.

2.

 Ti opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu niti Parlamenta ne zastopajo navzven. Njihova udeležba nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.

3.

 Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo prostorov Parlamenta in povračilo potnih stroškov in dnevnic, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.

POGLAVJE 2

Funkcionarji parlamenta

Člen 14

Poslanec, ki začasno predseduje (9)

1.

 Do izvolitve predsednika seji iz člena 154(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, predseduje odhajajoči predsednik ali, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov, določenih v skladu z njihovim vrstnim redom, ali, če to ni mogoče, poslanec z najdaljšim stažem.

2.

 Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev na podlagi drugega pododstavka člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo pristojnemu odboru.

Člen 15

Kandidature in splošne določbe (10)

1.

 Predsednik, za njim pa podpredsedniki in kvestorji, je izvoljen s tajnim glasovanjem v skladu s členom 191.

Kandidature se predlagajo s soglasjem kandidata, predlaga pa jih lahko le politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Nove kandidature se lahko izročijo pred vsakim glasovanjem.

Če število kandidatur ne presega števila razpoložljivih sedežev, so kandidati izvoljeni s ploskanjem, razen če poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag, zahtevajo tajno glasovanje.

V primeru, da je treba pri enem glasovanju izvoliti več kot enega funkcionarja, je glasovnica veljavna le, če je bila oddana več kot polovica razpoložljivih glasov.

2.

 Ko se volijo predsednik, podpredsedniki in kvestorji, se upošteva potreba po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti političnih stališč, kakor tudi ravnovesja spolov in geografskega ravnovesja.

Člen 16

Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor (11)

1.

 Kandidature za predsednika se izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, ki jih razglasi v Parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje z odstopanjem od člena 15(1) omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.

2.

 Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.

Člen 17

Izvolitev podpredsednikov

1.

 Podpredsedniki so nato izvoljeni z enim samim glasovanjem. Za izvoljene so po številčnem zaporedju dobljenih glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ 14, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.

2.

 Ob upoštevanju določb člena 20(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je bil izid neodločen.

Če so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, se njihov prednostni vrstni red določi s tajnim glasovanjem.

Člen 18

Izvolitev kvestorjev

Parlament po enakem postopku, ki se uporablja za izvolitev podpredsednikov, izvoli pet kvestorjev.

Člen 19

Trajanje mandata funkcionarjev (12)

1.

 Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.

Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kot kvestor obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.

2.

 Če se kateri od navedenih položajev sprosti pred iztekom tega mandata, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.

Člen 20

Prosta mesta (13)

1.

 Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se naslednik izvoli v skladu z ustreznimi členi za izvolitev na zadevne položaje.

Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.

2.

 Če se sprosti položaj predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja podpredsednik po prednostnem vrstnem redu.

Člen 21

Predčasno prenehanje mandata

Konferenca predsednikov lahko s tripetinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo najmanj tri politične skupine, Parlamentu predlaga prenehanje mandata predsednika, podpredsednika, kvestorja, predsednika ali podpredsednika odbora, predsednika ali podpredsednika medparlamentarne delegacije ali katerega koli drugega nosilca funkcije, izvoljenega v Parlamentu, kadar meni, da je zadevni poslanec zagrešil hujšo kršitev. Parlament o tem predlogu odloči z dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino vseh poslancev.

Kadar poročevalec krši določbe kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in nasprotji interesov (14), lahko odbor, ki ga je imenoval, na pobudo predsednika in na predlog konference predsednikov, ukine ta mandat. Večine, določene v prvem odstavku, se smiselno uporabljajo za vsako fazo tega postopka.

POGLAVJE 3

Telesa in naloge

Člen 22

Naloge predsednika

1.

 Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles v skladu s tem poslovnikom ter ima vsa pooblastila, ki so potrebna za vodenje parlamentarnih postopkov in za zagotovitev, da pravilno potekajo.

2.

 Naloge predsednika so, da odpre, prekine in zaključi seje; da odloča o dopustnosti predlogov sprememb in drugih besedil, o katerih se glasuje, ter o dopustnosti parlamentarnih vprašanj; da zagotavlja spoštovanje tega poslovnika; da vzdržuje red; da daje besedo govornikom; da zaključuje razprave; da daje zadeve na glasovanje in razglasi izide glasovanja; kakor tudi, da odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.

3.

 V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali govornike opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniški sedež zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.

4.

 V mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah Parlament zastopa predsednik, ki ta pooblastila lahko prenese na druge.

5.

 Predsednik je odgovoren za varnost in nedotakljivost prostorov Evropskega parlamenta.

Člen 23

Naloge podpredsednikov

1.

 Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 22(3) želi sodelovati v razpravi, ga nadomesti eden od podpredsednikov, določen v skladu s prednostnim vrstnim redom.

2.

 Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene na podlagi členov 25, 27(3) in (5) ter 77(3).

3.

 Predsednik lahko katero koli nalogo prenese na podpredsednike, kot je zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Zlasti lahko predsednik imenuje podpredsednika, da opravlja naloge predsednika, določene v členih 137 in 138(2).

Člen 24

Sestava predsedstva

1.

 Predsedstvo sestavljajo predsednik Parlamenta in 14 podpredsednikov.

2.

 Kvestorji so člani predsedstva s svetovalno funkcijo.

3.

 Če je izid glasovanja v predsedstvu neodločen, je odločilen glas predsednika.

Člen 25

Naloge predsedstva

1.

 Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.

2.

 Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.

3.

 Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.

4.

 Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.

5.

 Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 36, ki zadeva samostojne poslance.

6.

 Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata Parlamenta in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.

7.

 Predsedstvo pripravlja predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta.

8.

 Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje in lahko od njih zahteva, da opravljajo določene naloge.

9.

 Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej ali misij odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poročevalcev.

Kadar se dovolijo takšne seje ali misije, se jezikovna ureditev določi na podlagi Kodeksa o večjezičnosti, ki ga sprejme predsedstvo. Enako pravilo velja za delegacije.

10.

 Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 234.

11.

 Predsedstvo sprejme izvedbena pravila v zvezi s predpisi, ki urejajo politične stranke in fundacije na evropski ravni, in v zvezi s pravili glede njihovega financiranja.

12.

 Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o teh zadevah. Ta pravila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

13.

 Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.

14.

 Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za izvajanje odnosov z nacionalnimi parlamenti.

15.

 Predsedstvo imenuje podpredsednika, ki je zadolžen za izvajanje strukturiranega posvetovanja o pomembnih temah z evropsko civilno družbo.

16.

 Predsedstvo je odgovorno za uporabo Statuta poslancev in na podlagi letnega proračuna sprejema odločitve o znesku nadomestil.

Člen 26

Sestava konference predsednikov

1.

 Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.

2.

 Predsednik Parlamenta samostojnim poslancem omogoči, da izrazijo svoja stališča, in nato povabi enega od njih, da se udeležuje sej konference predsednikov brez pravice glasovanja.

3.

 Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.

Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.

Člen 27

Naloge konference predsednikov

1.

 Konferenca predsednikov opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.

2.

 Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.

3.

 Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose Parlamenta z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic. Odločitev o mandatu in sestavi delegacije Parlamenta, ki sodeluje pri posvetovanjih v Svetu in drugih institucijah Evropske unije o temeljnih vprašanjih glede razvoja Evropske unije (postopek s šerpami) se sprejme na podlagi ustreznih stališč, ki jih sprejme Parlament, in ob upoštevanju raznolikosti političnih pogledov, zastopanih v Parlamentu. Podpredsednika, ki sta zadolžena za izvajanje odnosov Parlamenta z nacionalnimi parlamenti, o svojih dejavnostih na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.

4.

 Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.

5.

 Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To posvetovanje lahko vključuje javne razprave o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Podpredsednik, ki je odgovoren za izvajanje teh posvetovanj, o svojih dejavnostih na tem področju redno poroča konferenci predsednikov.

6.

 Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.

7.

 Konferenca predsednikov Parlamentu poda predloge o sestavi in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij. Konferenca predsednikov je pristojna za odobritev ad hoc delegacij.

8.

 Konferenca predsednikov v skladu s členom 37 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.

9.

 Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.

10.

 Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge o upravnih in finančnih zadevah, ki se nanašajo na politične skupine.

Člen 28

Naloge kvestorjev

Kvestorji so v skladu s smernicami, ki jih določi predsedstvo, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance, ter za druge naloge, ki so jim poverjene.

Člen 29

Konferenca predsednikov odborov

1.

 Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in posebnih odborov. Konferenca izvoli svojega predsednika.

2.

 Če predsednik konference ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.

3.

 Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila o delu odborov in pripravi dnevnega reda delnih zasedanj.

4.

 Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko konferenci predsednikov odborov naložita opravljanje določenih nalog.

Člen 30

Konferenca predsednikov delegacij

1.

 Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij. Konferenca izvoli svojega predsednika.

2.

 Če predsednik konference ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.

3.

 Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila o delu delegacij.

4.

 Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko konferenci predsednikov delegacij naložita opravljanje določenih nalog.

Člen 31

Neprekinjenost funkcije med volilnim obdobjem

Ko je izvoljen nov Parlament, vsa telesa in nosilci funkcij dotedanjega Parlamenta delujejo še naprej do prve seje novega Parlamenta.

Člen 32

Javnost dela predsedstva in konference predsednikov

1.

 Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike in razdeli vsem poslancem. Dostopen je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov v skladu s členom 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 za nekatere točke zapisnika odloči drugače.

2.

 Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z izvajanjem nalog predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v 30 dneh od dneva predložitve.

POGLAVJE 4

Politične skupine

Člen 33

Vzpostavitev in razpustitev političnih skupin

1.

 Poslanci lahko glede na svojo politično pripadnost oblikujejo skupine.

Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov skupine. Z oblikovanjem skupine na podlagi tega člena zadevni poslanci po definiciji priznajo skupno politično pripadnost. Le kadar zadevni poslanci to zanikajo, mora Parlament oceniti, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s tem poslovnikom.

2.

 Politično skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v najmanj četrtini držav članic. Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je 25.

3.

 Če število članov skupine pade pod enega od zahtevanih pragov, lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—

člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic,

—

skupina obstaja več kot eno leto.

Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja.

4.

 Poslanec lahko pripada le eni politični skupini.

5.

 Predsednik je o vzpostavitvi politične skupine obveščen z izjavo. V tej izjavi se navedejo:

—

ime skupine,

—

politična deklaracija, v kateri je naveden namen te skupine, ter

Politična izjava skupine določa vrednote, za katere se skupina zavzema, in glavne politične cilje, za katere si nameravajo skupaj prizadevati njeni člani v okviru svojega mandata. Izjava skupno politično usmeritev skupine opisuje vsebinsko, določno in pristno.

—

imena članov skupine in sestava njenega predsedstva.

Vsi člani skupine v prilogi k izjavi pisno izjavijo, da imajo enako politično pripadnost.

6.

 Izjava se priloži zapisniku delnega zasedanja, na katerem se razglasi vzpostavitev politične skupine.

7.

 Predsednik vzpostavitev političnih skupin razglasi na plenarnem zasedanju. Ta razglasitev ima retroaktivni pravni učinek od trenutka, ko je skupina predsednika obvestila o svoji vzpostavitvi v skladu s tem členom.

Predsednik na plenarnem zasedanju razglasi tudi razpustitev političnih skupin. Ta razglasitev bo imela pravni učinek dan po tem, ko politična skupina ni več izpolnjevala pogojev za obstoj.

Člen 34

Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin

1.

 Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata Parlamenta, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.

2.

 Konferenca predsednikov si ob začetku vsakega parlamentarnega obdobja prizadeva sprejeti postopke, ki omogočajo, da se politična raznolikost Parlamenta odrazi v odborih in delegacijah, kot tudi organih odločanja.

3.

 Predsedstvo ob upoštevanju vseh predlogov konference predsednikov določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom pomoči in sredstev iz odstavka 1, kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna in posledicami vsakršnega neupoštevanja teh pravil.

4.

 Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru razpustitve politične skupine.

Člen 35

Medskupine

1.

 Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, za namene neformalne izmenjave mnenj o določenih vprašanjih med različnimi političnimi skupinami, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, ter da spodbujajo stike med poslanci in civilno družbo.

2.

 Medskupine in druga neuradna združenja svoje dejavnosti opravljajo popolnoma pregledno in ne opravljajo nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta ali njegovih organov. Ne smejo organizirati prireditev v tretjih državah, ki bi sovpadale z misijo uradnega organa Parlamenta, vključno z uradno delegacijo za opazovanje volitev.

3.

 Če so izpolnjeni pogoji iz notranjih pravil Parlamenta o oblikovanju teh združenj, lahko politična skupina nudi logistično podporo takšnim združenjem in jim tako olajša delo.

4.

 Medskupine morajo letno prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom.

Druga neuradna združenja morajo ravno tako do konca naslednjega meseca prijaviti morebitno podporo v denarju ali naravi, ki je poslanci posamično niso prijavili v skladu s svojimi obveznostmi iz Priloge I.

5.

 Pri dejavnostih medskupine ali drugih neuradnih skupin, organiziranih v prostorih Parlamenta, lahko sodelujejo samo zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, na primer z udeležbo na srečanjih ali prireditvah medskupine ali drugega neuradnega združenja, tako da ji nudijo podporo ali sogostijo njene prireditve.

6.

 Register prijav iz odstavka 4 vodijo kvestorji. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami in zagotovijo njihovo objavo na spletišču Parlamenta.

7.

 Kvestorji zagotavljajo učinkovito izvrševanje tega člena.

Člen 36

Samostojni poslanci

1.

 Poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini, imajo na razpolago sekretariat. Podrobno ureditev o zagotovitvi takega sekretariata določi predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

2.

 Predsedstvo določi položaj in parlamentarne pravice samostojnih poslancev.

3.

 Predsedstvo določi tudi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom odobritev v proračunu Parlamenta za kritje stroškov sekretariata in administrativnih pomoči za samostojne poslance.

Člen 37

Sedežni red v sejni dvorani

O sedežnem redu političnih skupin, samostojnih poslancev in institucij Unije v sejni dvorani odloča konferenca predsednikov.

NASLOV II

ZAKONODAJNI IN PRORAČUNSKI POSTOPKI, POSTOPEK PODELITVE RAZREŠNICE IN DRUGI POSTOPKI

POGLAVJE 1

Zakonodajni postopki - splošne določbe

Člen 38

Letno načrtovanje

1.

 Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Unije.

Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravi delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita (15).

2.

 Po sprejetju delovnega programa Komisije bodo Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 7 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (16) izmenjali mnenja in se dogovorili o skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju, v kateri bodo predstavljeni splošni cilji in prednostne naloge.

Pred pogajanji s Svetom in Komisijo o skupini izjavi predsednik izmenja mnenja o splošnih ciljih in prednostnih nalogah Parlamenta s konferenco predsednikov in konferenco predsednikov odborov.

Pred podpisom skupne izjave predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.

3.

 Predsednik vsako resolucijo o zakonodajnem programu in prednostnih nalogah, ki jo je sprejel Parlament, posreduje drugim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Unije, in parlamentom držav članic.

4.

 Če namerava Komisija umakniti predlog, pristojni odbor zadevnega komisarja povabi na sejo, na kateri se razpravlja o tej nameri. Na to sejo se lahko povabi tudi predsedstvo Sveta. Če se pristojni odbor ne strinja z nameravanim umikom, lahko zahteva, da Komisija poda izjavo Parlamentu. Uporablja se člen 132.

Člen 39

Spoštovanje temeljnih pravic

1.

 Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje pravice, svoboščine in načela, priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 navedene pogodbe.

2.

 Kadar vsebinsko pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, menijo, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s temeljnimi pravicami Evropske unije, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za varstvo temeljnih pravic.

3.

 Ta zahteva se predloži v štirih delovnih tednih od razglasitve dodelitve vsebinsko pristojnemu odboru na plenarnem zasedanju.

4.

 Mnenje odbora, pristojnega za varstvo temeljnih pravic, se priloži k poročilu vsebinsko pristojnega odbora.

Člen 40

Preverjanje pravne podlage

1.

 Ko je predlog pravno zavezujočega akta dodeljen vsebinsko pristojnemu odboru, ta odbor najprej preveri njegovo pravno podlago.

2.

 Če ta odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.

3.

 Poleg tega lahko odbor, pristojen za pravne zadeve, vprašanja v zvezi s pravno podlago na lastno pobudo obravnava v kateri koli fazi zakonodajnega postopka. V tem primeru ustrezno obvesti vsebinsko pristojni odbor.

4.

 Če odbor, pristojen za pravne zadeve, po potrebi po izmenjavi mnenj s Svetom in Komisijo na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (17), sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Brez poseganja v člen 61 Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.

5.

 Če vsebinsko pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, ni oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spremembi pravne podlage, nedopustni.

Člen 41

Prenos zakonodajnih in izvedbenih pooblastil

1.

 Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenosa pooblastil ter na pogoje za prenos.

2.

 Pri pregledu predloga zakonodajnega akta, s katerim se na podlagi člena 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesejo izvedbena pooblastila, Parlament nameni posebno pozornost dejstvu, da Komisija pri izvajanju izvedbenih pooblastil ne sme spremeniti ali dopolniti zakonodajnega akta, niti glede nebistvenih elementov.

3.

 Vsebinsko pristojni odbor lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, ki je pristojen za razlago in uporabo prava Unije.

4.

 Poleg tega lahko odbor, pristojen za razlago in uporabo prava Unije, na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil in prenosom izvedbenih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti vsebinsko pristojni odbor.

Člen 42

Preverjanje finančne združljivosti

1.

 Kadar ima predlog pravno zavezujočega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.

2.

 Vsebinsko pristojni odbor preveri, ali je predlog pravno zavezujočega akta finančno združljiv z uredbo o večletnem finančnem okviru.

3.

 Kadar vsebinsko pristojni odbor spremeni oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.

4.

 Poleg tega lahko odbor, pristojen za proračunska vprašanja, vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov pravno zavezujočih aktov obravnava na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti vsebinsko pristojni odbor.

5.

 Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu še preden le-ta glasuje o predlogu.

Člen 43

Pregled spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti

1.

 Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posebno pozornost posveti vprašanju, ali ta predlog spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

2.

 Le odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, lahko poda priporočila vsebinsko pristojnemu odboru v zvezi s predlogom zakonodajnega akta.

3.

 Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, vsebinsko pristojni odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

4.

 Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola št. 1, se ta dokument posreduje vsebinsko pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.

5.

 Kadar obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Protokola št. 2, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.

6.

 Kadar v rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Protokola št. 2, vsebinsko pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.

Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Kadar Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.

Člen 44

Dostop do dokumentov in obveščanje Parlamenta

1.

 Parlament in njegovi odbori med zakonodajnim postopkom zahtevajo dostop do vseh dokumentov, ki se nanašajo na predloge zakonodajnih aktov, pod enakimi pogoji, kot veljajo za Svet in njegove delovne skupine.

2.

 Med obravnavo predloga zakonodajnega akta pristojni odbor prosi Komisijo in Svet, da ga obveščata o napredku predloga v Svetu in njegovih delovnih skupinah, zlasti o morebitnih sporazumnih rešitvah, ki bi bistveno spremenile izvirni predlog, ali o nameri avtorja, da svoj predlog umakne.

Člen 45

Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta

Kadar Svet povabi Parlament, da se udeleži seje Sveta, predsednik prosi predsednika ali poročevalca vsebinsko pristojnega odbora ali drugega poslanca, ki ga imenuje ta odbor, da zastopa Parlament.

Člen 46

Pravica Parlamenta, da predloži predloge

V primerih, ko Pogodbi prenašata pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo v skladu s členom 54.

Poročilo vključuje:

(a)

predlog resolucije;

(b)

osnutek predloga;

(c)

obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.

Kadar mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali odobritev Sveta oziroma mnenje ali odobritev Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče.

Člen 47

Zahteve Komisiji, naj predloži predloge

1.

 Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Parlament to stori tako, da sprejme resolucijo na podlagi samoiniciativnega poročila, ki ga pripravi pristojni odbor v skladu s členom 54 tega poslovnika. Resolucija se sprejme z večino vseh poslancev Parlamenta pri končnem glasovanju. Istočasno lahko Parlament določi rok za predložitev takega predloga.

2.

 Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog akta Unije.

Ta predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede pravna podlaga, na kateri temelji, lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed.

Predlog se predloži predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog dopusten, to razglasi na plenarnem zasedanju in ga posreduje vsebinsko pristojnemu odboru.

Pred tem posredovanjem vsebinsko pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik tega odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo.

Vsebinsko pristojni odbor odloči o nadaljnjem ravnanju v roku treh mesecev po dodelitvi in potem, ko je dal avtorjem predloga možnost, da nagovorijo odbor.

Imena avtorjev predloga se navedejo v naslovu poročila.

3.

 V resoluciji Parlamenta se navede ustrezna pravna podlaga, priložijo pa se ji priporočila o vsebini zahtevanega predloga.

4.

 Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.

5.

 Vsebinsko pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega pravnega akta Unije na podlagi posebne zahteve Parlamenta.

6.

 Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerem mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati. Konferenca predsednikov odborov o rezultatih spremljanja redno poroča konferenci predsednikov.

Člen 48

Obravnava pravno zavezujočih aktov

1.

 Predsednik predloge pravno zavezujočih aktov, ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, dodeli v obravnavo pristojnemu odboru.

2.

 V primeru dvoma lahko predsednik, preden razglasi dodelitev pristojnemu odboru na plenarnem zasedanju, vprašanje glede pristojnosti predloži konferenci predsednikov. Konferenca predsednikov v skladu s členom 211(2) sprejme odločitev na podlagi priporočila konference predsednikov odborov ali njenega predsednika.

3.

 Pristojni odbor se lahko kadar koli odloči, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga. To možnost upošteva zlasti, kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije.

4.

 V primeru kolizije med določbo Poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in katero koli drugo določbo Poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.

Člen 49

Pospešitev zakonodajnih postopkov

Pristojni odbor oziroma odbori se lahko ob usklajevanju s Svetom in Komisijo dogovorijo o pospešitvi zakonodajnih postopkov glede določenih predlogov, izbranih zlasti med tistimi, ki so bili opredeljeni kot prednostne naloge v skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju v skladu s členom 38(2).

Člen 50

Zakonodajni postopki za pobude institucij, razen Komisije, ali držav članic

1.

 Pri obravnavi pobud institucij, razen Komisije, ali držav članic lahko pristojni odbor povabi predstavnike institucij ali držav članic pobudnic, naj mu predstavijo svojo pobudo. Predstavnike držav članic pobudnic lahko spremlja predsedstvo Sveta.

2.

 Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, ali pripravlja mnenje o pobudi ali namerava v kratkem predložiti alternativni predlog. Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejemom tega mnenja ali alternativnega predloga.

3.

 Kadar sta bila Parlamentu sočasno ali v kratkem časovnem presledku predložena dva predloga Komisije in/ali druge institucije in/ali držav članic ali več z enakim zakonodajnim ciljem, ju oziroma jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.

POGLAVJE 2

Postopek v odboru

Člen 51

Zakonodajna poročila

1.

 Predsednik odbora, ki mu je bil posredovan predlog pravno zavezujočega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj se uporabi.

2.

 Po sprejetju odločitve o postopku, ki se uporabi, in če se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 52, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog pravno zavezujočega akta, če tega ni že storil na podlagi člena 48(3).

3.

 Poročilo odbora vključuje:

(a)

morebitne predloge sprememb k predlogu, ki so jim po potrebi dodane kratke obrazložitve, za katere je odgovoren avtor in o katerih se ne glasuje;

(b)

osnutek zakonodajne resolucije v skladu s členom 59(5);

(c)

kadar je primerno, obrazložitev s, po potrebi, finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;

(d)

če obstaja, sklic na oceno učinka Parlamenta.

Člen 52

Poenostavljeni postopek

1.

 Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu pravno zavezujočega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez spremembe. Predlagani postopek se šteje za odobrenega, razen če temu nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru. Predsednik odbora ali, če je bil imenovan, poročevalec Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga. Uporablja se drugi pododstavek člena 159(1) ter člen 159(2) in (4).

2.

 Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da predsednik odbora ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Predlagani postopek šteje za odobrenega, razen če temu nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, predlogi sprememb pa se pošljejo članom odbora.

Če predlogom sprememb v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu z drugim pododstavkom člena 159(1) ter členom 159(2) in (4).

Če člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, nasprotujejo predlogom sprememb, se o njih glasuje na naslednji seji odbora.

3.

 Z izjemo določb o predložitvi Parlamentu se ta člen smiselno uporablja tudi v zvezi z mnenji odborov v smislu člena 56.

Člen 53

Nezakonodajna poročila

1.

 Kadar odbor pripravi nezakonodajno poročilo, imenuje poročevalca izmed svojih članov ali stalnih namestnikov.

2.

 Poročilo odbora vključuje:

(a)

predlog resolucije;

(b)

obrazložitev s, po potrebi, finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;

(c)

besedila morebitnih predlogov resolucij, vključena v skladu s členom 143(7).

Člen 54

Samoiniciativna poročila

1.

 Odbor, ki namerava pripraviti nezakonodajno poročilo ali poročilo na podlagi člena 46 ali 47 o zadevi v okviru svojih pristojnosti, ki še ni bila dodeljena, lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov.

Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročil, predloženih na podlagi prvega pododstavka, v skladu z izvedbenimi določbami, ki jih sama določi.

2.

 Kadar konferenca predsednikov odloči, da tega dovoljenja ne poda, navede svoje razloge za to.

Kadar predmet poročila ne spada v okvir pravice Parlamenta do pobude iz člena 46, lahko konferenca predsednikov odloči, da tega dovoljenja ne poda, le če niso izpolnjeni pogoji iz Pogodb.

3.

 V primerih iz členov 46 in 47 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.

4.

 Predlogi resolucij, predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 160. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so dopustni za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 181(3). Člen 190 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za predloge sprememb k temu predlogu. Člen 190 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.

5.

 Odstavek 4 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 46 ali 47, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo (18).

Člen 55

Oblikovanje poročil

1.

 Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu tega odbora.

2.

 Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.

3.

 V poročilu se navede izid glasovanja o poročilu v celoti in, v skladu s členom 218(3), kako je glasoval vsak član.

4.

 Manjšinska stališča se lahko izrazijo ob glasovanju o besedilu v celoti in so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki se priloži obrazložitvi.

O sporih, ki so lahko posledica uporabe tega odstavka, odloča predsednik odbora.

5.

 Odbor lahko na predlog svojega predsednika določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Ta rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.

6.

 Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava in glasovanje potekata na podlagi ustnega poročila zadevnega odbora.

Člen 56

Mnenja odborov

1.

 Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje odboru, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 210(2) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor za mnenje.

Odbor za mnenje, lahko med svojimi člani ali stalnimi namestniki imenuje pripravljavca mnenja ali svoja stališča posreduje v obliki pisma predsednika odbora.

2.

 Kadar se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, kadar je primerno s kratkimi obrazložitvami. Za te obrazložitve je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor za mnenje predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za to kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja.

Kadar se mnenje ne nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.

Pristojni odbor o teh predlogih sprememb ali pobudah glasuje.

V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora za mnenje.

3.

 Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor za mnenje podati svoje mnenje, da bi ga pristojni odbor lahko upošteval. Pristojni odbor odboru oziroma odborom za mnenje takoj sporoči vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.

4.

 Odbor za mnenje se lahko odloči tudi, da svoje stališče predstavi v obliki predlogov sprememb, ki jih po sprejetju vloži neposredno v pristojnem odboru. Te predloge sprememb v imenu odbora za mnenje vloži predsednik odbora ali pripravljavec mnenja.

5.

 Odbor za mnenje predloge sprememb iz odstavka 4 vloži v roku za predloge sprememb, ki ga določi pristojni odbor.

6.

 Vsa mnenja in predlogi sprememb, ki jih sprejme odbor za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora.

7.

 Odbori za mnenje v smislu tega člena ne morejo vložiti predlogov sprememb v obravnavo Parlamentu.

8.

 Predsednik in pripravljavec mnenja odbora za mnenje sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.

Člen 57

Postopek s pridruženimi odbori

1.

 Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 211 in konferenca predsednikov na podlagi Priloge VI meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 56 z naslednjimi dodatnimi določbami:

—

zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu,

—

poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb,

—

predsedniki odborov, poročevalec in pripravljavci mnenj spoštujejo načelo dobrega in lojalnega sodelovanja; skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali deljeni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja; v primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov; konferenca predsednikov lahko odloči o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek s skupnimi sejami odborov v skladu s členom 58; odločitev sprejme v skladu s postopkom in v rokih iz člena 211,

—

pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora; če pristojni odbor ne upošteva izključne pristojnosti pridruženega odbora, lahko ta pridruženi odbor predloge sprememb vloži neposredno na plenarnem zasedanju; če pristojni odbor ne sprejme predlogov sprememb o zadevah, ki so v deljeni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor vloži neposredno na plenarnem zasedanju,

—

če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.

Odločitev konference predsednikov o uporabi postopka s pridruženimi odbori se nanaša na vse faze zadevnega postopka.

Pravice, vezane na položaj „pristojnega odbora“ izvaja glavni odbor. Glavni odbor mora pri izvajanju teh pravic upoštevati pristojnosti pridruženega odbora. Zlasti mora glavni odbor spoštovati obveznost iskrenega sodelovanja pri časovnem razporedu in pravico pridruženega odbora, da določi predloge sprememb iz svoje izključne pristojnosti, ki se vložijo na plenarnem zasedanju.

2.

 Postopek, določen v tem členu, se ne uporablja za priporočila, ki jih pristojni odbor sprejme na podlagi člena 105.

Člen 58

Postopek s skupnimi sejami odborov

1.

 Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 211, lahko odloči, da se mora uporabiti postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem, pod pogojem, da:

—

vprašanje glede na Prilogo VI neločljivo spada v pristojnost več odborov in

—

meni, da gre za pomembno vprašanje.

2.

 V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo sodelujoči odbori pod skupnim predsedstvom predsednikov odborov.

V vseh fazah postopka lahko sodelujoči odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo le ob skupnem delovanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje.

3.

 V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovor o sklicu prihodnje seje ni bil dosežen, vsako tako sejo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na podlagi skupnega besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega besedila ni, na podlagi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.

V tretji obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka so predsedniki in poročevalci sodelujočih odborov člani delegacije spravnega odbora po uradni dolžnosti.

POGLAVJE 3

Redni zakonodajni postopek

ODDELEK 1 - PRVA OBRAVNAVA

Člen 59

Glasovanje v Parlamentu – prva obravnava

1.

 Parlament lahko odobri, spremeni ali zavrne osnutek zakonodajnega akta.

2.

 Parlament najprej glasuje o vsakem predlogu takojšne zavrnitve osnutka zakonodajnega akta, ki ga pisno vloži pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag.

Če je predlog zavrnitve sprejet, predsednik od institucije, ki je pripravila osnutek, zahteva, naj umakne osnutek zakonodajnega akta.

Če institucija, ki je pripravila osnutek, to naredi, predsednik razglasi, da je postopek končan.

Če institucija, ki je pripravila osnutek, osnutka zakonodajnega akta ne umakne, predsednik razglasi, da je prva obravnava v Parlamentu zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora ali politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.

Če predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 3, 4 in 5.

3.

 O vsakem začasnem dogovoru, ki ga v skladu s členom 74(4) vloži pristojni odbor, se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči, da bo glasoval o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 4. V tem primeru se Parlament odloči tudi, ali bo glasovanje o predlogih sprememb potekalo takoj. Če se Parlament ne odloči za takojšnje glasovanje, določi nov rok za vložitev predlogov sprememb, glasovanje pa poteka na naslednji seji.

Če je z enim samim glasovanjem začasni dogovor sprejet, predsednik razglasi, da je prva obravnava v Parlamentu zaključena.

Če pri enem samem glasovanju začasni dogovor ne prejme večine oddanih glasov, predsednik določi nov rok za predloge sprememb k osnutku zakonodajnega akta. O teh predlogih sprememb se nato glasuje na naslednji seji, da Parlament zaključi prvo obravnavo.

4.

 Razen v primeru sprejetja predloga zavrnitve v skladu z odstavkom 2 ali sprejetja začasnega dogovora v skladu z odstavkom 3 se o vseh predlogih sprememb k osnutku zakonodajnega akta nato glasuje, po potrebi tudi o posameznih delih začasnega dogovora, kadar so bile predložene zahteve za glasovanje po delih ali za ločeno glasovanje ali konkurenčni predlogi sprememb.

Preden Parlament glasuje o predlogih sprememb, lahko predsednik zaprosi Komisijo za stališče in Svet za komentar.

Parlament po glasovanju o teh predlogih sprememb glasuje o celotnem osnutku zakonodajnega akta, spremenjenem ali ne.

Če je celotni osnutek zakonodajnega akta, spremenjen ali ne, sprejet, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru, da izvede medinstitucionalna pogajanja v skladu s členoma 60 in 74.

Če celotni osnutek zakonodajnega akta, kakor je bil ali ni bil spremenjen, ne dobi večine oddanih glasov, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.

5.

 Po glasovanju v skladu z odstavki 2, 3 in 4 in po poznejšem glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, se šteje, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 203(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

Predsednik besedilo zakonodajne resolucije in stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, če so osnutek zakonodajnega akta oblikovali skupina držav članic, Sodišče ali Evropska centralna banka, pa tudi njim.

Člen 60

Vrnitev pristojnemu odboru

Če se v skladu s členom 59 zadeva vrne pristojnemu odboru v ponovno obravnavo ali v medinstitucionalna pogajanja v skladu s členom 74, pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku štirih mesecev. Ta rok lahko konferenca predsednikov podaljša.

Po vrnitvi zadeve odboru mora glavni odbor še preden odloči o postopku, ki se uporabi, pridruženemu odboru v skladu s členom 57 omogoči, da se opredeli do predlogov sprememb, ki spadajo v njegovo izključno pristojnost, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo na novo vložiti na plenarnem zasedanju.

Parlamentu nič ne preprečuje, da po potrebi sklene imeti zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.

Člen 61

Ponovno posredovanje Parlamentu

1.

 Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno posreduje Parlamentu, kadar:

—

Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta,

—

se narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni zaradi preteka časa ali spremenjenih okoliščin ali

—

je po sprejetju stališča Parlamenta prišlo do novih volitev v Parlament in konferenca predsednikov meni, da je to zaželeno.

2.

 Če je v zvezi s predlogom predvidena sprememba pravne podlage, zaradi česar se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal za ta predlog, si bodo Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 25 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje prek svojih predsednikov ali predstavnikov izmenjali mnenja o tem.

3.

 Po izmenjavi mnenj iz odstavka 2 predsednik na zahtevo pristojnega odbora prosi Svet, naj osnutek pravno zavezujočega akta ponovno posreduje Parlamentu, kadar Komisija ali Svet namerava spremeniti pravno podlago, določeno v stališču Parlamenta v prvi obravnavi, tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

Člen 62

Dogovor v prvi obravnavi

Kadar v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet obvesti Parlament, da je odobril stališče Parlamenta, predsednik, po dokončnem oblikovanju v skladu s členom 203 tega poslovnika, na plenarnem zasedanju razglasi, da je akt sprejet v besedilu, ki ustreza stališču Parlamenta.

ODDELEK 2 - DRUGA OBRAVNAVA

Člen 63

Posredovanje stališča Sveta

1.

 Stališče Sveta se v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije pošlje, ko ga predsednik razglasi na plenarnem zasedanju. Predsednik razglasitev opravi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik razglasitev opravi na delnem zasedanju, ki sledi prejemu teh dokumentov.

Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora ali poročevalcem ali obema prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 61. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kadar je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.

2.

 Na dan razglasitve v Parlamentu se šteje, da je bilo stališče Sveta avtomatično dodeljeno odboru, pristojnemu v prvi obravnavi.

3.

 Seznam teh posredovanj se skupaj z imeni pristojnih odborov objavi v zapisniku seje.

Člen 64

Podaljšanje rokov

1.

 Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora roke za drugo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.

 Predsednik obvesti Parlament o vsakem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije, do katerega je prišlo bodisi na pobudo Parlamenta bodisi Sveta.

Člen 65

Postopek v pristojnem odboru

1.

 Stališče Sveta se uvrsti pod prednostno točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po njegovi predložitvi. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.

2.

 Če pristojni odbor ne odloči drugače, je poročevalec v drugi obravnavi isti kot poročevalec v prvi obravnavi.

3.

 Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe člena 68(2) in (3) o dopustnosti predlogov sprememb k stališču Sveta; predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.

4.

 Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlagane odločitve.

5.

 Med drugo obravnavo se členi 51, 52, 56 in 198 ne uporabljajo.

Člen 66

Predložitev Parlamentu

Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, katerega sreda je pred in najbližje dnevu, ko se izteče trimesečni oziroma, če je bil podaljšan v skladu s členom 64, štirimesečni rok, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.

Člen 67

Glasovanje v Parlamentu – druga obravnava

1.

 Parlament najprej glasuje o predlogu takojšnje zavrnitve stališča Sveta, ki ga pisno vloži pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Ta predlog zavrnitve je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Parlamenta.

Če je ta predlog zavrnitve sprejet, s čimer se stališče Sveta zavrne, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.

Če ta predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 2 do 5.

2.

 O vsakem začasnem dogovoru, ki ga v skladu s členom 74(4) vloži pristojni odbor, se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči, da bo takoj prešel h glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 3.

Če pri enem samem glasovanju za začasni dogovor glasuje večina vseh poslancev Parlamenta, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena.

Če pri enem samem glasovanju za začasni dogovor ne glasuje večina vseh poslancev Parlamenta, Parlament ravna v skladu z odstavki 3, 4 in 5.

3.

 Če predlog zavrnitve v skladu z odstavkom 1 ali začasni dogovor v skladu z odstavkom 2 ni bil sprejet, se glasuje o vseh predlogih sprememb stališča Sveta, vključno s tistimi iz začasnega dogovora, ki ga v skladu s členom 74(4) vloži pristojni odbor. Vsak predlog spremembe stališča Sveta je sprejet le, če zanj glasuje večina vseh poslancev Parlamenta.

Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za komentar.

4.

 Parlament lahko, četudi je v skladu z odstavkom 1 glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 2 ali 3. Ta predlog je sprejet, če zanj glasuje večina vseh poslancev Parlamenta.

Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.

5.

 Po glasovanju v skladu z odstavki 1 do 4 in glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, predsednik razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena, in šteje se, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 203(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 1 do 4 ali uporabi člena 69.

Predsednik besedilo zakonodajne resolucije in morebitnega stališča Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Če ni bil vložen predlog zavrnitve ali spremembe stališča Sveta, se šteje, da je stališče sprejeto.

Člen 68

Dopustnost predlogov sprememb stališča Sveta

1.

 Predloge sprememb stališča Sveta za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag.

2.

 Predlog spremembe stališča Sveta je dopusten le, če je skladen z določbami členov 180 in 181 in je njegov namen:

(a)

v celoti ali delno obnoviti stališče, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi, ali

(b)

doseči dogovor med Svetom in Parlamentom ali

(c)

spremeniti del besedila stališča Sveta, ki v predlog, podan v prvi obravnavi, ni bil vključen ali pa je bil vključen z drugačno vsebino, ali

(d)

upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po sprejetju stališča Parlamenta v prvi obravnavi.

Predsednikove presoje dopustnosti ali nedopustnosti predloga spremembe ni mogoče izpodbijati.

3.

 Če je po prvi obravnavi prišlo do novih volitev, vendar ni bilo zahteve v skladu s členom 61, lahko predsednik sklene odpraviti omejitve glede dopustnosti, določene v odstavku 2.

Člen 69

Dogovor v drugi obravnavi

Kadar v rokih, določenih za vlaganje in glasovanje o predlogih sprememb ali predlogih zavrnitve, niso bili vloženi ne predlog zavrnitve stališča Sveta ne predlogi sprememb tega stališča v skladu s členoma 67 in 68, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je predlagani akt sprejet.

ODDELEK 3 - MEDINSTITUCIONALNA POGAJANJA MED REDNIM ZAKONODAJNIM POSTOPKOM

Člen 70

Splošne določbe

Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom se lahko začnejo šele po tem, ko je sprejeta odločitev v skladu s členom 71, členom 72 ali členom 73 ali ko Parlament zadevo vrne v medinstitucionalna pogajanja. Ta pogajanja potekajo v skladu s kodeksom ravnanja, ki ga določi konferenca predsednikov (19).

Člen 71

Pogajanja pred prvo obravnavo v Parlamentu

1.

 Kadar je odbor sprejel zakonodajno poročilo v skladu s členom 51, lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo začel pogajanja na podlagi tega poročila.

2.

 Odločitve o začetku pogajanj se razglasijo na začetku delnega zasedanja po njihovem sprejetju v odboru. Do konca dneva, ki sledi njihovi razglasitvi v Parlamentu, lahko poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, pisno zahtevajo glasovanje o odločitvi odbora o začetku pogajanj. Parlament glasuje na istem delnem zasedanju.

Če do izteka roka, določenega v prvem pododstavku, ni vložena nobena taka zahteva, predsednik o tem obvesti Parlament. Če je zahteva vložena, lahko predsednik neposredno pred glasovanjem da besedo enemu zagovorniku odločitve odbora o začetku pogajanj in enemu nasprotniku te odločitve. Oba lahko podata izjavo, ki traja največ dve minuti.

3.

 Če Parlament zavrne odločitev odbora o začetku pogajanj, se osnutek zakonodajnega akta in poročilo pristojnega odbora uvrstita na dnevni red naslednjega delnega zasedanja, predsednik pa določi rok za vložitev predlogov sprememb. Uporablja se člen 59(4).

4.

 Pogajanja se lahko začnejo kadar koli po izteku roka iz prvega pododstavka odstavka 2, če ni bila vložena nobena zahteva za glasovanje Parlamenta o odločitvi o začetku pogajanj. Če je bila taka zahteva vložena, se lahko pogajanja začnejo kadar koli po tem, ko je odločitev odbora o začetku pogajanj odobril Parlament.

Člen 72

Pogajanja pred prvo obravnavo v Svetu

Kadar je Parlament sprejel svoje stališče v prvi obravnavi, to stališče predstavlja mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da začne pogajanja kadar koli zatem. Te odločitve se razglasijo v Parlamentu na delnem zasedanju, ki sledi glasovanju v odboru, in se navedejo v zapisniku.

Člen 73

Pogajanja pred drugo obravnavo v Parlamentu

Kadar je bilo stališče Sveta v prvi obravnavi posredovano pristojnemu odboru, predstavlja stališče Parlamenta v prvi obravnavi, ob upoštevanju člena 68, mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor lahko odloči, da začne pogajanja kadar koli zatem.

Kadar stališče Sveta vsebuje elemente, ki jih osnutek zakonodajnega akta ali stališče Parlamenta v prvi obravnavi ne zajema, lahko odbor sprejme smernice za pogajalsko ekipo, ki so lahko tudi v obliki predlogov sprememb stališča Sveta.

Člen 74

Potek pogajanj

1.

 Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali njegov podpredsednik, ki ga imenuje predsednik odbora. Sestavljajo jo vsaj poročevalci v senci iz vsake politične skupine, ki želi sodelovati.

2.

 Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na sestanku s Svetom in Komisijo (v nadaljnjem besedilu: trialog), se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur ali, v nujnih primerih, vsaj 24 ur pred začetkom trialoga.

3.

 Po vsakem trialogu predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na naslednji seji pristojnega odbora.

Kadar seje odbora ni mogoče sklicati pravočasno, predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na seji koordinatorjev odbora.

4.

 Če pogajanja privedejo do začasnega dogovora, se o tem nemudoma obvesti pristojni odbor. Dokumenti, ki odražajo izid sklepnega trialoga, se dajo na voljo pristojnemu odboru in se objavijo. Začasni dogovor se predloži pristojnemu odboru, ki z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov odloči, ali ga odobri. Če je odobren, se vloži v obravnavo Parlamentu v obliki, v kateri so jasno označene vse spremembe osnutka zakonodajnega akta.

5.

 V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori na podlagi členov 57 in 58 o podrobnih pravilih glede začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz navedenih členov.

ODDELEK 4 - SPRAVNI POSTOPEK IN TRETJA OBRAVNAVA

Člen 75

Podaljšanje rokov

1.

 Predsednik na zahtevo delegacije Parlamenta v spravnem odboru roke za tretjo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.

 Predsednik obvesti Parlament o vsakem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije, do katerega je prišlo bodisi na pobudo Parlamenta bodisi Sveta.

Člen 76

Sklic spravnega odbora

Kadar Svet obvesti Parlament, da ne more sprejeti vseh sprememb stališča Sveta, ki jih je predlagal Parlament, predsednik skupaj s Svetom določi čas in kraj prvega sestanka spravnega odbora. Šesttedenski ali, če se podaljša, osemtedenski rok, predviden v členu 294(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije, začne teči od trenutka, ko se odbor prvič sestane.

Člen 77

Delegacija v spravnem odboru

1.

 Delegacija Parlamenta v spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.

2.

 Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število poslancev iz vsake politične skupine, ki so člani delegacije Parlamenta.

3.

 Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov pristojnega odbora, razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje 12 mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora v drugi obravnavi ter poročevalci vseh pridruženih odborov so v vsakem primeru člani delegacije.

4.

 Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.

5.

 Politične skupine, ki v delegaciji niso zastopane, lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije. Če v delegaciji ni nobenega samostojnega poslanca, se lahko en samostojni poslanec udeleži katere koli interne pripravljalne seje delegacije.

6.

 Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.

7.

 Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.

Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v spravnem odboru.

8.

 Delegacija o izidu spravnega postopka poroča Parlamentu.

Člen 78

Skupno besedilo

1.

 Ko je v spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v spravnem odboru.

2.

 Predsednik odbora ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.

3.

 K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.

4.

 Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.

5.

 Kadar v spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.

6.

 V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.

7.

 Med tretjo obravnavo se členi 51, 52 in 56 ne uporabljajo.

ODDELEK 5 - ZAKLJUČEK POSTOPKA

Člen 79

Podpis in objava sprejetih aktov

Ko je sprejeto besedilo dokončno oblikovano v skladu s členom 203 in Prilogo VIII in ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akte, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, podpišeta predsednik in generalni sekretar.

Po podpisu akta generalna sekretarja Parlamenta in Sveta poskrbita za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE 4

Posebne določbe za postopek posvetovanja

Člen 80

Spremenjeni predlog pravno zavezujočega akta

Če namerava Komisija svoj predlog pravno zavezujočega akta nadomestiti ali spremeniti, lahko pristojni odbor obravnavo zadeve odloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.

Člen 81

Stališče Komisije o predlogih sprememb

Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu pravno zavezujočega akta, lahko Komisijo prosi, naj poda svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor.

To stališče se po potrebi vključi v poročilo.

Člen 82

Glasovanje v Parlamentu

Smiselno se uporablja člen 59(1), (2), (4) in (5).

Člen 83

Spremljanje stališča Parlamenta

1.

 V času po sprejetju stališča Parlamenta o osnutku pravno zavezujočega akta predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek tega osnutka akta v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje zavez, podanih Parlamentu s strani Sveta ali Komisije, glede njegovega stališča. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora o tem redno poročata odboru.

2.

 Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.

3.

 Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, vloži predlog resolucije, s katerim priporoča, da Parlament:

—

pozove Komisijo, naj umakne svoj predlog,

—

pozove Komisijo ali Svet, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu v skladu s členom 84, oziroma pozove Komisijo, naj predloži nov predlog, ali

—

ukrepa, kakor se mu zdi primerno.

Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sprejetju predloga resolucije v odboru.

Člen 84

Ponovno posredovanje Parlamentu

1.

 Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 61(1). Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, tudi kadar Svet bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti osnutek pravno zavezujočega akta, za katerega je Parlament že podal svoje stališče, razen kadar to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.

2.

 Predsednik pozove, naj se osnutek pravno zavezujočega akta ponovno predloži Parlamentu v okoliščinah, določenih v tem členu, tudi kadar na predlog politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, tako sklene Parlament.

POGLAVJE 5

Ustavne zadeve

Člen 85

Redni postopek za spremembo Pogodb

1.

 V skladu s členoma 46 in 54 tega poslovnika lahko pristojni odbor Parlamentu predloži poročilo s predlogi, naslovljenimi na Svet, za spremembo Pogodb.

2.

 Pri posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 48(3) Pogodbe o Evropski uniji o predlogu sklepa Evropskega sveta o preučitvi sprememb pogodb, se zadeva posreduje pristojnemu odboru. Odbor pripravi poročilo, ki vsebuje:

—

predlog resolucije, v kateri je navedeno, ali Parlament sprejme ali zavrne predlagani sklep, in ki lahko vsebuje predloge Konvenciji ali konferenci predstavnikov vlad držav članic,

—

če je to primerno, obrazložitev.

3.

 Če se Evropski svet odloči za sklic Konvencije, Parlament na predlog konference predsednikov imenuje svoje predstavnike v tej konvenciji.

Parlamentarna delegacija izvoli svojega vodjo in kandidate za članstvo v morebitnih usmerjevalnih skupinah ali predsedstvu Konvencije.

4.

 Kadar Evropski svet od Parlamenta zahteva odobritev odločitve, da ne bo sklical Konvencije za proučitev predlaganih sprememb Pogodb, se zadeva posreduje pristojnemu odboru v skladu s členom 105.

Člen 86

Poenostavljeni postopek za spremembo Pogodb

1.

 V skladu s členoma 46 in 54 tega poslovnika lahko pristojni odbor Parlamentu, v skladu s postopkom iz člena 48(6) Pogodbe o Evropski uniji, predloži poročilo s predlogi, naslovljenimi na Evropski svet, za spremembo vseh ali nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.

 Pri posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 48(6) Pogodbe o Evropski uniji o predlogu sklepa Evropskega sveta, ki spreminja tretji del Pogodbe o delovanju Evropske unije, se smiselno uporablja člen 85(2) tega poslovnika. V tem primeru lahko predlog resolucije vsebuje predloge za spremembo samo določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 87

Pristopne pogodbe

1.

 Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji, vložena v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, se posreduje v presojo pristojnemu odboru.

2.

 Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči, da od Komisije in Sveta zahteva, da se udeležita razprave še pred začetkom kakršnih koli pristopnih pogajanj z državo prosilko.

3.

 Pristojni odbor od Komisije in Sveta zahteva, da ga temeljito in redno obveščata o napredku pristopnih pogajanj, po potrebi zaupno.

4.

 Parlament lahko na kateri koli stopnji pristopnih pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta priporočila upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.

5.

 Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma predloži Parlamentu v odobritev v skladu s členom 105 tega poslovnika. V skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji je za odobritev Parlamenta potrebna večina glasov vseh poslancev.

Člen 88

Izstop iz Unije

Če se država članica v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji odloči za izstop iz Unije, se zadeva posreduje pristojnemu odboru Parlamenta. Smiselno se uporablja člen 87 tega poslovnika. Parlament svojo odločitev, ali odobri sporazum o izstopu, sprejme z večino oddanih glasov.

Člen 89

Kršitev temeljnih načel in vrednot s strani države članice

1.

 Parlament lahko na podlagi posebnega poročila pristojnega odbora, pripravljenega v skladu s členoma 46 in 54 tega poslovnika:

(a)

glasuje o obrazloženem predlogu, s katerim Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji;

(b)

glasuje o predlogu, s katerim Komisijo ali države članice poziva, naj vložijo predlog v skladu s členom 7(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(c)

glasuje o predlogu, s katerim Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(3) ali, naknadno, s členom 7(4) Pogodbe o Evropski uniji.

2.

 Vse zahteve Sveta za odobritev v zvezi s predlogom, predloženim v skladu s členom 7(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji se skupaj s predloženimi pripombami zadevne države članice razglasijo na plenarnem zasedanju in posredujejo pristojnemu odboru v skladu s členom 105 tega poslovnika. Razen v nujnih in upravičenih primerih, Parlament svojo odločitev sprejme na predlog pristojnega odbora.

3.

 V skladu s členom 354 Pogodbe o delovanju Evropske unije je za sprejetje odločitve na predlog iz odstavkov 1 in 2 tega člena potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino vseh poslancev.

4.

 Po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko pristojni odbor vloži spremljajoči predlog resolucije. V tem predlogu resolucije se navede mnenje Parlamenta v zvezi s hujšo kršitvijo države članice, ustreznimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in spremembo ali odpravo teh ukrepov.

5.

 Pristojni odbor zagotavlja, da je Parlament v celoti obveščen in po potrebi zaprošen za mnenje o vseh nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi njegove odobritve v skladu z odstavkom 3. Svet je zaprošen, da ustrezno predstavi razvoj dogodkov. Na predlog pristojnega odbora, pripravljen po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov, lahko Parlament sprejme priporočila Svetu.

Člen 90

Sestava Parlamenta

Parlament lahko pravočasno pred koncem parlamentarnega obdobja predlaga spremembo svoje sestave na podlagi poročila, ki ga njegov pristojni odbor pripravi v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji ter členoma 46 in 54 tega poslovnika. Osnutek sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta se preuči v skladu s členom 105 tega poslovnika.

Člen 91

Okrepljeno sodelovanje med državami članicami

1.

 Predsednik prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami na podlagi člena 20 Pogodbe o Evropski uniji posreduje v obravnavo pristojnemu odboru. Uporablja se člen 105 tega poslovnika.

2.

 Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.

 Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se v Parlamentu obravnavajo v skladu z enakimi postopki, kot bi veljali, če okrepljeno sodelovanje ne bi bilo vzpostavljeno. Uporablja se člen 48.

POGLAVJE 6

Proračunski postopki

Člen 92

Večletni finančni okvir

Kadar Svet od Parlamenta zahteva odobritev predloga uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira, se zadeva obravnava v skladu s členom 105 tega poslovnika. V skladu s prvim pododstavkom člena 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije je za odobritev v Parlamentu potrebna večina glasov vseh poslancev.

Člen 93

Letni proračunski postopek

Pristojni odbor se lahko odloči, da bo v zvezi s proračunom pripravil poročilo, za katerega meni, da je ustrezno, in pri tem upošteval Prilogo k Medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (20).

Svoje mnenje lahko v roku, ki ga določi pristojni odbor, poda kateri koli drugi odbor.

Člen 94

Stališče Parlamenta o predlogu proračuna

1.

 Posamezni poslanci lahko dopolnitve k stališču Sveta o predlogu proračuna vložijo pri pristojnem odboru.

Politična skupina, poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, ali odbor lahko dopolnitve k stališču Sveta vložijo na plenarnem zasedanju.

2.

 Dopolnitve se pripravijo in obrazložijo v pisni obliki, podpišejo jih njihovi avtorji, vključujejo pa navedbo proračunske vrstice, na katero se nanašajo.

3.

 Predsednik določi rok za vložitev dopolnitev.

4.

 Pristojni odbor o dopolnitvah glasuje pred obravnavo na plenarnem zasedanju.

5.

 O dopolnitvah, vloženih na plenarnem zasedanju, ki jih je pristojni odbor zavrnil, se lahko glasuje le, če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali pa politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Ta rok nikakor ne sme biti krajši od 24 ur pred začetkom glasovanja.

6.

 V primeru dopolnitev načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta, podobne tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta prihodkov in odhodkov, jih Parlament obravnava le, kadar je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.

7.

 Parlament zaporedno glasuje:

—

o dopolnitvah k stališču Sveta o predlogu proračuna, po posameznih oddelkih,

—

o predlogu resolucije o predlogu proračuna.

Uporablja se člen 183(4) do (10).

8.

 Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih dopolnitve niso bile vložene, se štejejo za sprejete.

9.

 V skladu s členom 314(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije je za sprejetje dopolnitev potrebna večina glasov vseh poslancev Parlamenta.

10.

 Če je Parlament stališče Sveta o predlogu proračuna spremenil, se stališče, kot je bilo spremenjeno, skupaj z obrazložitvami in zapisnikom seje, na kateri so bile dopolnitve sprejete, pošlje Svetu in Komisiji.

Člen 95

Sprava v proračunskem postopku

1.

 Predsednik skliče spravni odbor v skladu s členom 314(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.

 Delegacija, ki zastopa Parlament na sejah spravnega odbora v proračunskem postopku, je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.

3.

 Člane delegacije spravnega odbora vsako leto pred glasovanjem Parlamenta o stališču Sveta imenujejo politične skupine, po možnosti izmed članov odbora, pristojnega za proračunske zadeve, in drugih zadevnih odborov. Delegacijo vodi predsednik Parlamenta. Predsednik lahko to funkcijo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.

4.

 Uporablja se člen 77(2), (4), (5), (7) in (8).

5.

 Ko je v spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v 14 dneh od datuma dogovora. Skupno besedilo se da na voljo vsem poslancem. Uporablja se člen 78(2) in (3).

6.

 O celotnem skupnem besedilu se glasuje z enim samim glasovanjem. Glasuje se poimensko. Skupno besedilo šteje za odobreno, razen če ga zavrne večina vseh poslancev Parlamenta.

7.

 Če Parlament odobri skupno besedilo, medtem ko ga Svet zavrne, lahko pristojni odbor vloži vse ali nekatere predloge sprememb Parlamenta k stališču Sveta za potrditev v skladu s točko (d) člena 314(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Glasovanje o potrditvi se uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v 14 dneh od datuma, ko Svet sporoči, da je zavrnil skupno besedilo.

Predlogi sprememb štejejo za potrjene, če jih sprejme večina vseh poslancev Parlamenta s tripetinsko večino oddanih glasov.

Člen 96

Dokončno sprejetje proračuna

Kadar predsednik meni, da je proračun sprejet v skladu z določbami člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na plenarnem zasedanju razglasi, da je proračun dokončno sprejet. Predsednik poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 97

Sistem začasnih dvanajstin

1.

 Vsi sklepi Sveta, s katerimi se odobrijo odhodki, ki so višji od začasne ene dvanajstine proračunskih sredstev v predhodnem proračunskem letu, se posredujejo pristojnemu odboru.

2.

 Pristojni odbor lahko vloži osnutek sklepa za zmanjšanje odhodkov iz odstavka 1. Parlament o njem odloča v tridesetih dneh po sprejetju sklepa Sveta.

3.

 Parlament odloča z večino vseh poslancev.

Rule 98

Izvrševanje proračuna

1.

 Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in proračunski nadzor, ter drugim zadevnim odborom.

2.

 Vsako leto pred obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.

Člen 99

Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna

Določbe, ki urejajo postopek za podelitev razrešnice Komisiji v zvezi z izvrševanjem proračuna v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (21) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so priložene temu poslovniku (22).

Člen 100

Drugi postopki podelitve razrešnice

Določbe, ki v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za postopek podelitve razrešnice:

—

predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta,

—

osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij,

—

Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada,

—

organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, kolikor za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.

Člen 101

Medinstitucionalno sodelovanje

Predsednik v skladu s členom 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije sodeluje na rednih sestankih med predsedniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se skličejo na pobudo Komisije v okviru proračunskega postopka iz naslova II šestega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za lažjo izvedbo prej omenjenih postopkov predsednik sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanja stališč institucij.

Predsednik Parlamenta lahko to nalogo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.

POGLAVJE 7

Notranji proračunski postopki

Člen 102

Načrt prihodkov in odhodkov Parlamenta

1.

 Predsedstvo pripravi predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov na podlagi poročila, ki ga pripravi generalni sekretar.

2.

 Predsednik pošlje predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov pristojnemu odboru, ki sestavi predlog načrta prihodkov in odhodkov in o tem poroča Parlamentu.

3.

 Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb k predlogu načrta prihodkov in odhodkov.

Pristojni odbor da svoje mnenje o teh predlogih sprememb.

4.

 Parlament sprejme načrt prihodkov in odhodkov.

5.

 Predsednik pošlje načrt prihodkov in odhodkov Komisiji in Svetu.

6.

 Predhodne določbe se uporabljajo tudi za načrte prihodkov in odhodkov za spremembe proračuna.

Člen 103

Postopek priprave načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta

1.

 V zvezi s proračunom Parlamenta sprejmeta predsedstvo in odbor, pristojen za proračun, v zaporednih korakih sklep o:

(a)

kadrovskem načrtu;

(b)

predhodnem predlogu in predlogu načrta prihodkov in odhodkov.

2.

 Sklepi o kadrovskem načrtu se sprejmejo po naslednjem postopku:

(a)

predsedstvo pripravi kadrovski načrt za vsako proračunsko leto;

(b)

usklajevalni postopek med predsedstvom in odborom, pristojnim za proračun, se sproži v primerih, ko se mnenje tega odbora razlikuje od prvotnih sklepov predsedstva;

(c)

na koncu postopka predsedstvo v skladu s členom 234(3) tega poslovnika sprejme dokončni sklep o načrtu prihodkov in odhodkov za kadrovski načrt brez poseganja v sklepe, sprejete v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.

 Kar zadeva načrt prihodkov in odhodkov kot takšen, se postopek priprave začne, kakor hitro predsedstvo sprejme dokončni sklep o kadrovskem načrtu. Faze tega postopka so takšne, kot so določene v členu 102. Usklajevalni postopek se sproži v primerih, ko se stališči odbora, pristojnega za proračunske zadeve, in predsedstva bistveno razlikujeta.

Člen 104

Pooblastila glede prevzema in poravnave odhodkov, potrjevanja zaključnega računa in podelitve razrešnice

1.

 Predsednik prevzema in poravnava odhodke ali skrbi za prevzem in poravnavo odhodkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.

2.

 Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.

3.

 Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.

POGLAVJE 8

Postopek odobritve

Člen 105

Postopek odobritve

1.

 Kadar se Parlament zaprosi, naj odobri pravno zavezujoč akt, pristojni odbor Parlamentu predloži priporočilo za sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta.

Priporočilo vsebuje sklicevanja, ne pa tudi uvodnih izjav. Predlogi sprememb v odboru so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, ki ga predlaga poročevalec.

Priporočilu je lahko priložena kratka obrazložitev. Ta obrazložitev je v pristojnosti poročevalca in se o njej ne glasuje. Smiselno se uporablja člen 55(2).

2.

 Pristojni odbor lahko po potrebi vloži tudi poročilo, ki vključuje predlog nezakonodajne resolucije, v kateri navede razloge, zakaj bi Parlament predlog moral odobriti ali zavrniti in, kadar je to primerno, poda priporočila za izvajanje predlaganega akta.

3.

 Pristojni odbor zahtevo za odobritev obravnava brez nepotrebnega odlašanja. Če pristojni odbor priporočila ne sprejme v šestih mesecih od tedaj, ko mu je bila posredovana zahteva za odobritev, lahko konferenca predsednikov zadevo uvrsti na dnevni red naslednjega delnega zasedanja ali, v ustrezno utemeljenih primerih, sklene podaljšati šestmesečno obdobje.

4.

 Parlament o predlaganem aktu odloči z enim samim glasovanjem o odobritvi, ne glede na to, ali je priporočilo pristojnega odbora, naj se akt sprejme ali zavrne, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb. Če potrebna večina ni dosežena, se šteje, da je bil predlagani akt zavrnjen.

5.

 Kadar je potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor Parlamentu kadar koli predloži vmesno poročilo o predlogu, vključno s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvajanje predlaganega akta.

POGLAVJE 9

Drugi postopki

Člen 106

Postopek za podajo mnenj o odstopanjih pri sprejetju eura

1.

 Kadar gre za posvetovanje s Parlamentom v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, pristojni odbor Parlamentu predloži poročilo za sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta, na podlagi katerega Parlament razpravlja.

2.

 Parlament z enim samim glasovanjem glasuje o predlaganem aktu, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Člen 107

Postopek v zvezi z dialogom med socialnimi partnerji

1.

 Predsednik v obravnavo pristojnemu odboru posreduje vse dokumente, ki jih pripravi Komisija na podlagi člena 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali sporazume med socialnimi partnerji, sklenjene na podlagi člena 155(1) navedene pogodbe, kot tudi predloge, ki jih predloži Komisija v skladu s členom 155(2) navedene pogodbe.

2.

 Kadar socialni partnerji Komisijo obvestijo, da želijo začeti postopek iz člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko pristojni odbor o vsebini zadeve pripravi poročilo.

3.

 Kadar socialni partnerji dosežejo sporazum in skupaj zahtevajo, da se ta začne izvajati s sklepom Sveta na predlog Komisije v skladu s členom 155(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, pristojni odbor vloži predlog resolucije, v kateri priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve.

Člen 108

Postopki preverjanja predvidenih prostovoljnih sporazumov

1.

 Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor pripravi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 54.

2.

 Kadar Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, lahko pristojni odbor vloži predlog resolucije, ki priporoča, naj Parlament sprejme ali zavrne predlog in pod kakšnimi pogoji.

Člen 109

Kodifikacija

1.

 Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta odbor na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (23), predlog pregleda, da bi se prepričal, ali je predlog res zgolj kodifikacija brez vsebinskih sprememb.

2.

 Odbor, ki je bil pristojen za akte, ki se kodificirajo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.

3.

 Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.

Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca temu odboru v odobritev predloži tehnične prilagoditve, pod pogojem, da te prilagoditve ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga in so potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije.

4.

 Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb zakonodaje Unije, ga predloži Parlamentu v odobritev.

Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo, predlaga, naj Parlament predlog zavrne.

V obeh primerih Parlament odločitev sprejme z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.

Člen 110

Prenovitev

1.

 Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in vsebinsko pristojnemu odboru.

2.

 Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (24), pregleda predlog, da preveri, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu označene kot take.

Za namene tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 109(3) uporablja za določbe, ki so v predlogu prenovitve nespremenjene.

3.

 Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile označene kot take, o tem obvesti vsebinsko pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 180 in 181, v vsebinsko pristojnem odboru predlogi sprememb dopustni le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Predloge sprememb delov predloga, ki so nespremenjeni, vseeno lahko izjemoma in posamično sprejme predsednik vsebinsko pristojnega odbora, če meni, da je to potrebno zaradi nujne notranje skladnosti besedila ali zaradi povezanosti predlogov sprememb z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Taki razlogi morajo biti navedeni v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.

4.

 Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, poleg tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga, naj Parlament zavrne predlog, in o tem obvesti vsebinsko pristojni odbor.

V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek v Parlamentu brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, ga Parlament vrne vsebinsko pristojnemu odboru, ki ga obravnava po običajnem postopku.

POGLAVJE 10

Delegirani in izvedbeni akti

Člen 111

Delegirani akti

1.

 Kadar Komisija Parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik posreduje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov, ki preuči enega ali več delegiranih aktov.

2.

 Predsednik na delnem zasedanju, ki sledi prejemu, v Parlamentu razglasi datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitno nasprotovanje. Zadevni rok začne teči z datumom prejema.

Razglasitev in ime pristojnega odbora se objavita v zapisniku seje.

3.

 Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi drugimi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, v katerem nasprotuje delegiranemu aktu. Če 10 delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda je pred in najbližje dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ni vložil predloga za takšno resolucijo, lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, vložijo predlog resolucije o tej zadevi, ki se uvrsti na dnevni red tega delnega zasedanja.

4.

 V predlogu resolucije, vloženem v skladu z odstavkom 3, se navedejo razlogi za nasprotovanje Parlamenta, poleg tega pa lahko vključuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki upošteva priporočila Parlamenta.

5.

 Parlament predlog resolucije odobri v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in, v skladu z drugim pododstavkom člena 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, z večino vseh poslancev.

Kadar pristojni odbor meni, da je v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta treba podaljšati rok za nasprotovanje delegiranemu aktu, predsednik odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.

6.

 Če pristojni odbor priporoči, naj Parlament pred iztekom roka iz temeljnega zakonodajnega akta izjavi, da delegiranemu aktu ne nasprotuje:

—

pristojni odbor tem obvesti predsednika konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu in v ta namen vloži priporočilo,

—

če na naslednjem sestanku konference predsednikov odborov ali v nujnem primeru v pisnem postopku ni izraženo nobeno nasprotovanje, predsednik konference predsednikov odborov o tem obvesti predsednika Parlamenta, ki s tem v najkrajšem možnem času seznani poslance na plenarnem zasedanju,

—

če v 24 urah po objavi na plenarnem zasedanju priporočilu nasprotujejo politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, se o njem glasuje,

—

če v istem roku ni izraženo nobeno nasprotovanje, se šteje, da je predlagano priporočilo odobreno,

—

če je takšno priporočilo sprejeto, so vsi nadaljnji predlogi za nasprotovanje delegiranemu aktu nedopustni.

7.

 Pristojni odbor lahko v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta Parlamentu predloži predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno prekliče prenos pooblastil ali nasprotuje samodejnemu podaljševanju tega prenosa pooblastil.

V skladu z drugim pododstavkom člena 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Parlament o sklepu o preklicu prenosa pooblastil odloča z večino glasov vseh poslancev Parlamenta.

8.

 Predsednik obvesti Svet in Komisijo o stališčih, ki so bila sprejeta v skladu s tem členom.

Člen 112

Izvedbeni akti in ukrepi

1.

 Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik posreduje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov, ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.

2.

 Pristojni odbor lahko vloži obrazložen predlog resolucije, v katerem navede, da osnutek izvedbenega akta ali ukrepa presega izvedbena pooblastila, prenesena s temeljnim aktom, ali da iz drugih vidikov ni skladen s pravom Unije.

3.

 Predlog resolucije lahko vključuje poziv Komisiji, naj osnutek izvedbenega akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.

4.

 Če izvedbeni akti, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, določen s Sklepom Sveta 1999/468/ES (25), se uporabijo naslednje dodatne določbe:

(a)

čas za pregled začne teči, ko je bil osnutek izvedbenega ukrepa predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. Kadar za pregled velja krajši rok iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) navedenega sklepa, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenega ukrepa v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu z navedenim sklepom, razen v primeru, če predsednik pristojnega odbora temu ugovarja. V obeh primerih, navedenih v prejšnjem stavku, se člen 167 tega poslovnika ne uporablja;

(b)

če osnutek izvedbenega ukrepa temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predpisuje skrajšan rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepa, če se ta odbor ni mogel sestati v določenem roku;

(c)

Parlament lahko z večino vseh poslancev sprejme resolucijo, s katero nasprotuje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa in v kateri navede, da osnutek presega izvedbena pooblastila, prenesena s temeljnim aktom, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali sorazmernosti.

Če 10 delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda je pred in najbližje dnevu, ko se izteče rok za nasprotovanje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa, pristojni odbor ni vložil predloga za takšno resolucijo, lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, vložijo predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.

(d)

če pristojni odbor predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, naj Parlament izjavi, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 111(6) tega poslovnika (26).

Člen 113

Obravnava po postopku s pridruženimi odbori ali po postopku s skupnimi sejami odborov

1.

 Kadar Parlament sprejme temeljni zakonodajni akt po postopku iz člena 57, se za obravnavo delegiranih aktov ali osnutkov izvedbenih aktov ali ukrepov uporabijo naslednje dodatne določbe:

—

delegirani akt ali osnutek izvedbenega akta ali ukrepa se posreduje pristojnemu in pridruženemu odboru,

—

predsednik pristojnega odbora določi rok, do katerega lahko pridruženi odbor pripravi predloge o točkah, ki spadajo v njegovo izključno pristojnost ali v skupno pristojnost obeh odborov,

—

če delegirani akt ali osnutek izvedbenega akta ali ukrepa v glavnem spada v izključne pristojnosti pridruženega odbora, pristojni odbor njegove predloge prevzame brez glasovanja; če pristojni odbor tega pravila ne spoštuje, lahko predsednik pridruženemu odboru dovoli, da predlog resolucije vloži za plenarno zasedanje.

2.

 Če Parlament sprejme temeljni zakonodajni akt po postopku iz člena 58, se za obravnavo delegiranih aktov in osnutkov izvedbenih aktov ali ukrepov uporabijo naslednje dodatne določbe:

—

predsednik takoj po prejemu delegiranega akta ali osnutka izvedbenega akta ali ukrepa določi, kateri odbor je pristojen ali kateri odbori so skupno pristojni zanj, in sicer v skladu z merili iz člena 58 in morebitnimi dogovori med predsedniki zadevnih odborov,

—

če se delegirani akt ali osnutek izvedbenega akta ali ukrepa pošlje v obravnavo po postopku s skupnimi sejami odborov, lahko vsak odbor zahteva sklic skupne seje za obravnavo predloga resolucije. Če predsedniki zadevnih odborov ne dosežejo dogovora, skupno sejo skliče predsednik konference predsednikov odborov.

NASLOV III

ZUNANJI ODNOSI

POGLAVJE 1

Mednarodni sporazumi

Člen 114

Mednarodni sporazumi

1.

 Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal pripravljalno fazo. O svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov.

2.

 Pristojni odbor se pri Komisiji čim prej pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 40.

3.

 Parlament lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, od Sveta zahteva, da ne dovoli začetka pogajanj, dokler Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora ne zavzame stališča v zvezi s predlaganim pogajalskim mandatom.

4.

 Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora, ki ga na lastno pobudo pripravi ta odbor, ali po obravnavanju vseh ustreznih predlogov, ki jih vloži politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, sprejme priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo tega sporazuma.

5.

 Zahteve Sveta za odobritev ali mnenje Parlamenta predsednik dodeli pristojnemu odboru v obravnavo v skladu s členom 105 ali členom 48(1).

6.

 Kadar koli pred glasovanjem Parlamenta o zahtevi za odobritev ali mnenje lahko pristojni odbor ali vsaj desetina vseh poslancev Parlamentu predlaga, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnega sporazuma s Pogodbama.

Pred glasovanjem Parlamenta o tem predlogu lahko predsednik zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve, ki o svojih sklepih poroča Parlamentu.

Če Parlament sprejme predlog, da se pridobi mnenje Sodišča, se glasovanje o zahtevi za odobritev ali mnenje odloži, dokler Sodišče ne izda svojega mnenja.

7.

 Kadar Svet zahteva, naj Parlament odobri sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, Parlament o tem odloči z enim samim glasovanjem v skladu s členom 105.

Če Parlament odreče odobritev, predsednik obvesti Svet, da sklenitev, obnova ali sprememba zadevnega sporazuma ni mogoča.

Brez poseganja v člen 105(3) se Parlament lahko odloči, da na podlagi priporočila pristojnega odbora odloži svojo odločitev o postopku odobritve za največ eno leto.

8.

 Kadar Svet zahteva, naj Parlament poda mnenje o sklenitvi, obnovi ali spremembi mednarodnega sporazuma, predlogi sprememb besedila sporazuma niso dopustni. Brez poseganja v člen 181(1) so dopustni predlogi sprememb osnutka sklepa Sveta.

Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, naj zadevnega sporazuma ne sklene.

9.

 Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora in pridruženih odborov skupaj preverjajo, da Svet, Komisija in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Parlamentu skladno s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije takoj in redno predložijo izčrpne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah priprav na pogajanja ter na pogajanjih in ob sklenitvi mednarodnih sporazumov, vključno z informacijami o osnutku in končnem sprejetem besedilu pogajalskih smernic, kot tudi informacije v zvezi z izvajanjem teh sporazumov.

Člen 115

Začasna uporaba ali prekinitev uporabe mednarodnih sporazumov ali določitev stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom

Kadar Komisija ali podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Parlament in Svet obvesti o svojem namenu, da predlaga začasno uporabo ali odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, lahko Parlament pozove Svet, Komisijo ali podpredsednika/visokega predstavnika, naj poda izjavo, ki ji sledi razprava. Parlament lahko na podlagi poročila pristojnega odbora ali v skladu s členom 118 izda priporočila, ki lahko vključujejo zlasti poziv Svetu, naj začasno ne uporablja sporazuma, dokler ga Parlament ne odobri.

Ta postopek se uporabi tudi, ko Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik predlaga stališča, ki naj se v imenu Unije zagovarjajo v telesu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom.

POGLAVJE 2

Zunanje zastopanje Unije ter skupna zunanja in varnostna politika

Člen 116

Posebni predstavniki

1.

 Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve v zvezi z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.

2.

 Posebnega predstavnika se lahko po njegovem imenovanju, vendar pred nastopom te funkcije, povabi pred pristojni odbor, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.

3.

 V roku dveh mesecev po predstavitvi lahko pristojni odbor da priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki se neposredno nanašajo na imenovanje.

4.

 Posebni predstavnik je povabljen, da Parlament izčrpno in redno obvešča o praktičnih vidikih izvrševanja mandata.

Člen 117

Mednarodno zastopanje

1.

 Pred imenovanjem se kandidata za mesto vodje zunanje delegacije Unije lahko povabi pred pristojni odbor, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.

2.

 V roku dveh mesecev od predstavitve iz odstavka 1 lahko pristojni odbor sprejme resolucijo ali izda priporočilo, ki se neposredno nanaša na imenovanje.

POGLAVJE 3

Priporočila o zunanem delovanju unije

Člen 118

Priporočila o zunanjih politikah Unije

1.

 Pristojni odbor lahko pripravi osnutke priporočil Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih, ko mednarodni sporazum, ki spada na področje uporabe člena 114 tega poslovnika, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 115 tega poslovnika.

2.

 V nujnih primerih lahko predsednik dovoli nujno sejo zadevnega odbora.

3.

 Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu.

4.

 V nujnih primerih iz odstavka 2 se med postopkom sprejemanja v odboru člen 167 ne uporablja, dopustni pa so ustni predlogi sprememb. Poslanci ne smejo nasprotovati temu, da bi se o ustnih predlogih sprememb glasovalo v odboru.

5.

 Osnutki priporočil, ki jih pripravi odbor, se uvrstijo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja. V nujnih primerih, o katerih odloča predsednik, se lahko priporočila uvrstijo na dnevni red tekočega delnega zasedanja.

6.

 Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pred začetkom delnega zasedanja pisno nasprotujejo politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. V primeru pisnega nasprotovanja se osnutki priporočil odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja. Ta priporočila so lahko predmet razprave, o morebitnih predlogih sprememb, ki jih vložijo politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, pa se glasuje.

Člen 119

Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike

1.

 Po posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 118 tega poslovnika pripravi osnutek priporočil.

2.

 Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvajanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem ukrepov v okviru te politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.

3.

 Dvakrat letno poteka razprava o posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije. Uporabljajo se postopki iz člena 132.

4.

 Podpredsednik/visoki predstavnik je vabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.

Člen 120

Kršitev človekovih pravic

Na vsakem delnem zasedanju lahko pristojni odbori, ne da bi za to potrebovali dovoljenje, vložijo vsak po en predlog resolucije v skladu s postopkom iz člena 118(5) in (6) v zvezi s primeri kršitev človekovih pravic.

NASLOV IV

PREGLEDNOST DELA

Člen 121

Preglednost dejavnosti Parlamenta

1.

 Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela v skladu z drugim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

2.

 Razprave Parlamenta so javne.

3.

 Seje odborov so praviloma javne. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da ga razdelijo na točke, ki so odprte za javnost, in točke, ki so za javnost zaprte. Kadar je seja zaprta za javnost, lahko odbor kljub temu odloči, da se omogoči dostop javnosti do dokumentov seje.

Člen 122

Dostop javnosti do dokumentov

1.

 Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Parlamenta v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za tak dostop do dokumentov Parlamenta veljajo načela, pogoji in omejitve, določeni v Uredbi (ES) št. 1049/2001.

Dostop do dokumentov Parlamenta se, če je le mogoče, na enak način odobri drugim fizičnim in pravnim osebam.

2.

 Za namene dostopa do dokumentov izraz „dokumenti Parlamenta“ pomeni vsako vsebino v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki so jo sestavili ali prejeli funkcionarji Parlamenta v smislu poglavja 2 naslova I tega poslovnika, vodstvo Parlamenta, odbori ali medparlamentarne delegacije ali sekretariat Parlamenta.

V skladu s členom 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta so dokumenti, ki jih sestavijo posamezni poslanci ali politične skupine, dokumenti Parlamenta za namene dostopa do dokumentov le, če so vloženi v skladu s tem poslovnikom.

Predsedstvo določi pravila, s katerimi zagotovi, da so vsi dokumenti Parlamenta zabeleženi.

3.

 Parlament vzpostavi spletišče z javnim registrom svojih dokumentov. Zakonodajni dokumenti in določene druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko spletišča javnega registra Parlamenta. Kadar je mogoče, se v spletišče javnega registra Parlamenta vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.

Kategorije dokumentov, ki so dostopni neposredno prek spletišča javnega registra Parlamenta, se navedejo v seznamu, ki ga sprejme predsedstvo in se objavi na tem spletišču. Ta seznam ne omejuje pravice dostopa do dokumentov, ki ne spadajo v kategorije s seznama; ti dokumenti se lahko dajo na voljo na pisno prošnjo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001.

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 predsedstvo za dostop do dokumentov sprejme pravila, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

4.

 Predsedstvo določi telesa, pristojna za obravnavanje začetnih prošenj (člen 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001) ter za odločanje o potrdilnih prošnjah (člen 8 navedene uredbe) in prošnjah za dostop do dokumentov občutljive narave (člen 9 navedene uredbe).

5.

 Eden od podpredsednikov je pristojen za nadzorovanje obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov.

6.

 Predsedstvo sprejme letno poročilo iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

7.

 Pristojni parlamentarni odbor redno preverja preglednost dejavnosti Parlamenta ter na plenarnem zasedanju predloži poročilo s svojimi ugotovitvami in priporočili.

Pristojni odbor lahko tudi preuči in oceni poročila, ki jih sprejmejo druge institucije in agencije v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

8.

 Konferenca predsednikov imenuje predstavnike Parlamenta v medinstitucionalnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 123

Dostop do Parlamenta

1.

 Izkaznice za vstop se poslancem, pomočnikom poslancev in tretjim osebam izdajo na podlagi pravil, ki jih določi predsedstvo. Ta pravila urejajo tudi uporabo in odvzem izkaznic za vstop.

2.

 Izkaznice se ne izdajo osebam iz spremstva poslanca, za katere velja Sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost.

3.

 Subjekti, navedeni v registru za preglednost, in njihovi predstavniki z dolgoročnimi izkaznicami za vstop v Evropski parlament upoštevajo:

—

pravila ravnanja za registracijske zavezance, priložena sporazumu,

—

postopke in druge obveznosti, določene s sporazumom, ter

—

določbe, s katerimi se izvaja ta člen.

Brez poseganja v veljavnost splošnih pravil, ki urejajo odvzem ali začasno deaktivacijo dolgoročnih izkaznic za vstop, in razen če obstajajo pomembni razlogi proti odvzemu ali začasni deaktivaciji, generalni sekretar z dovoljenjem kvestorjev odvzame ali deaktivira dolgoročno izkaznico za vstop, če je bil njen imetnik izbrisan iz registra za preglednost zaradi kršitve pravil ravnanja za registracijske zavezance, če je zagrešil hudo kršitev obveznosti iz tega odstavka ali če je brez ustrezne utemeljitve zavrnil uraden poziv na predstavitev ali sejo odbora oziroma sodelovanje s preiskovalnim odborom.

4.

 Kvestorji lahko določijo, v kolikšni meri se pravila ravnanja iz odstavka 3 uporabljajo za osebe, ki kljub dolgoročni izkaznici za vstop ne spadajo na področje uporabe sporazuma.

5.

 Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme potrebne ukrepe za izvedbo registra za preglednost v skladu z določbami sporazuma o vzpostavitvi tega registra.

NASLOV V

ODNOSI Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI

POGLAVJE 1

Imenovanja

Člen 124

Izvolitev predsednika Komisije

1.

 Ko Evropski svet predlaga kandidata za predsednika Komisije, predsednik kandidata pozove, naj poda izjavo in Parlamentu predstavi svoje politične smernice. Izjavi sledi razprava.

Evropski svet je vabljen k sodelovanju v razpravi.

2.

 V skladu s členom 17(7) Pogodbe o Evropski uniji Parlament izvoli predsednika Komisije z večino vseh poslancev.

Glasuje se tajno.

3.

 Če je kandidat izvoljen, predsednik o tem obvesti Svet ter Svet in novoizvoljenega predsednika Komisije pozove, naj soglasno predlagata kandidate za različna mesta komisarjev.

4.

 Če kandidat ne dobi potrebne večine, predsednik pozove Evropski svet, naj v enem mesecu predlaga novega kandidata za izvolitev po enakem postopku.

Člen 125

Izvolitev Komisije

1.

 Predsednik pozove izvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti (delovna področja).

2.

 Predsednik po posvetovanju z izvoljenim predsednikom Komisije pozove kandidate, ki sta jih izvoljeni predsednik Komisije in Svet predlagala za različna mesta komisarjev, naj se glede na svoja predvidena področja pristojnosti predstavijo ustreznim odborom ali telesom.

3.

 Predstavitve izvedejo odbori. Predstavitev se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, kadar so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave, pod pogojem, da na tej predstavitvi sodelujejo pristojni odbori.

Predstavitve so javne.

4.

 Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirane tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi k temu poslovniku (27).

5.

 Izvoljenega predsednika Komisije se povabi, da predstavi kolegij komisarjev in njihov program na seji Parlamenta. Predsednika Evropskega sveta in predsednika Sveta se povabi, da se udeležita seje. Izjavi sledi razprava.

6.

 Za zaključek razprave lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, vložijo predlog resolucije. Uporablja se člen 132(3) do (8).

7.

 Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament Komisijo izvoli ali zavrne s poimenskim glasovanjem z večino oddanih glasov. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

8.

 Predsednik o izvolitvi ali zavrnitvi Komisije obvesti Svet.

9.

 V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij ali spremembe sestave Komisije med trajanjem mandata Komisije se zadevne komisarje ali druge kandidate za komisarje povabi, da se udeležijo predstavitve, ki poteka v skladu z odstavkoma 3 in 4.

10.

 V primeru spremembe delovnega področja ali finančnih interesov komisarja med njegovim mandatom Parlament pregleda novo stanje v skladu s Prilogo VII.

Če se med mandatom komisarja ugotovi nasprotje interesov, predsednik Komisije pa ne upošteva priporočil Parlamenta za odpravo tega nasprotja interesov, lahko Parlament pozove predsednika Komisije, naj izreče svoje nezaupanje temu komisarju v skladu s odstavkom 5 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, kadar je primerno, pa ga pozove tudi, naj ravna z namenom, da se zadevnemu komisarju v skladu z drugim odstavkom člena 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije odvzame pravica do pokojnine ali namesto nje odobrenih ugodnosti.

Člen 126

Večletno načrtovanje

Po imenovanju nove Komisije si Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 5 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izmenjajo mnenja in se dogovorijo o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju.

V ta namen in pred pogajanji o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju s Svetom in Komisijo si predsednik s konferenco predsednikov izmenja mnenja o poglavitnih ciljih in prednostnih nalogah politike za novo zakonodajno obdobje. Pri tej izmenjavi mnenj se med drugim upoštevajo prednostne naloge, ki jih predstavi izvoljeni predsednik Komisije, ter odgovori, ki jih predložijo kandidati za komisarje med predstavitvami iz člena 125.

Pred podpisom skupnih sklepov predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.

Člen 127

Predlog nezaupnice Komisiji

1.

 Desetina vseh poslancev Parlamenta lahko pri predsedniku vloži predlog nezaupnice Komisiji. Če je bilo glasovanje o predlogu nezaupnice izvedeno v predhodnih dveh mesecih, je morebiten nov predlog, ki ga vloži manj kot petina vseh poslancev Parlamenta, nedopusten.

2.

 Predlog se imenuje „predlog nezaupnice“, v njem pa se navedejo razlogi za nezaupnico. Posreduje se Komisiji.

3.

 Takoj po prejemu predsednik obvesti poslance, da je bil vložen predlog nezaupnice.

4.

 O nezaupnici se razpravlja šele, ko preteče vsaj 24 ur od trenutka, ko so bili poslanci obveščeni, da je bil prejet predlog nezaupnice.

5.

 O predlogu se glasuje s poimenskim glasovanjem in šele, ko preteče vsaj 48 ur od začetka razprave.

6.

 Brez poseganja v odstavka 4 in 5 razprava in glasovanje potekata najpozneje na delnem zasedanju, ki sledi vložitvi predloga.

7.

 V skladu s členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske unije je predlog nezaupnice sprejet, če je dobil dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino vseh poslancev Parlamenta. Izid glasovanja se sporoči predsedniku Sveta in predsedniku Komisije.

Člen 128

Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije

Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča. Pristojni odbor kandidata, ki ga želi predlagati, izbere z glasovanjem z navadno večino. V ta namen pripravijo koordinatorji pristojnega odbora ožji seznam kandidatov.

Člen 129

Imenovanje članov Računskega sodišča

1.

 Kandidate za člane Računskega sodišča se povabi, da podajo izjavo pred pristojnim odborom in odgovarjajo na vprašanja njegovih članov. Odbor glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

2.

 Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.

3.

 Na plenarnem zasedanju se glasuje v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

4.

 Če je mnenje Parlamenta o posamezni kandidaturi negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.

Člen 130

Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke

1.

 Kandidata za predsednika, podpredsednika ali člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke se povabi, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

2.

 Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.

3.

 Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

4.

 Če je mnenje Parlamenta o kandidaturi negativno, predsednik pozove, naj se kandidatura umakne in Parlamentu predloži nova.

Člen 131

Imenovanja v organe na področju ekonomskega upravljanja

1.

 Ta člen se uporablja za imenovanje:

—

predsednika in podpredsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke,

—

predsednika, podpredsednika in polnopravnih članov enotnega odbora za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje,

—

predsednikov in izvršnih direktorjev evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter

—

izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropskega sklada za strateške naložbe.

2.

 Vsakega kandidata se povabi, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

3.

 Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo za vsak predlog za imenovanje.

4.

 Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema predloga za imenovanje, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, ne odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

5.

 Če je mnenje Parlamenta o predlogu za imenovanje negativno, predsednik pozove, naj se predlog za imenovanje umakne in naj se Parlamentu predloži nov predlog.

POGLAVJE 2

Izjave

Člen 132

Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta

1.

 Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji le-tega. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj se lahko poda izjava ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali kratka in jedrnata vprašanja poslancev, kar traja 30 minut.

2.

 Ko na svoj dnevni red uvrsti izjavo z razpravo, Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Tega ne stori, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag.

3.

 O predlogih resolucij se glasuje ob prvem možnem času za glasovanje. O izjemah odloča predsednik. Dopustne so obrazložitve glasovanja.

4.

 Skupni predlog resolucije nadomesti predloge resolucij, ki so jih predhodno vložili njegovi podpisniki, ne pa tudi tistih, ki so jih vložili drugi odbori, politične skupine ali poslanci.

5.

 Če skupni predlog resolucije vložijo politične skupine, ki predstavljajo nedvoumno večino, lahko predsednik da na glasovanje najprej ta predlog.

6.

 Po sprejetju resolucije se o nadaljnjih predlogih ne sme glasovati, razen če predsednik v izjemnih okoliščinah odloči drugače.

7.

 Avtor oziroma avtorji predloga resolucije, vloženega v skladu z odstavkom 2 ali členom 144(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.

8.

 Predlog resolucije, ki je bil umaknjen, lahko takoj prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti. Ta odstavek in odstavek 7 se uporabljata tudi za resolucije, vložene v skladu s členoma 111 in 112.

Člen 133

Pojasnila sklepov Komisije

Predsednik povabi predsednika Komisije, komisarja, pristojnega za odnose z Evropskim parlamentom, ali po dogovoru drugega komisarja, da Parlamentu po vsaki seji Komisije poda izjavo in pojasni glavne sprejete sklepe, razen če zaradi razlogov, povezanih z načrtovanjem časovnega razporeda, ali zaradi relativne politične pomembnosti zadeve konferenca predsednikov odloči, da to ni potrebno. Izjavi sledi najmanj tridesetminutna razprava, v kateri lahko poslanci postavljajo kratka in jedrnata vprašanja.

Člen 134

Izjave Računskega sodišča

1.

 V okviru postopka podelitve razrešnice ali dejavnosti Parlamenta na področju proračunskega nadzora se lahko predsednika Računskega sodišča povabi, da poda izjavo Parlamentu in predstavi pripombe iz letnega poročila, posebnih poročil ali mnenj sodišča ali predstavi delovni program sodišča.

2.

 Parlament lahko odloči, da bo v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v teh izjavah, potekala ločena razprava s sodelovanjem Komisije in Sveta, predvsem kadar se je poročalo o nepravilnostih pri finančnem vodenju.

Člen 135

Izjave Evropske centralne banke

1.

 Predsednika Evropske centralne banke se povabi, da Parlamentu predstavi letno poročilo banke o delu Evropskega sistema centralnih bank in denarni politiki v preteklem in tekočem letu.

2.

 Predstavitvi sledi splošna razprava.

3.

 Predsednika Evropske centralne banke se vsaj štirikrat letno povabi na sejo pristojnega odbora, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.

4.

 Če tako zahtevajo sami ali Parlament, se predsednika, podpredsednika in druge člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke povabi tudi na dodatne seje.

5.

 Pripravijo se dobesedni zapisi sej iz odstavkov 3 in 4.

POGLAVJE 3

Parlamentarna vprašanja

Člen 136

Vprašanja za ustni odgovor z razpravo

1.

 Odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, lahko Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavijo vprašanja z zahtevo, da se jih uvrsti na dnevni red Parlamenta.

Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku. Predsednik jih takoj posreduje konferenci predsednikov.

Konferenca predsednikov odloči, ali bodo ta vprašanja uvrščena na osnutek dnevnega reda v skladu s členom 157. Vprašanja, ki se ne uvrstijo na osnutek dnevnega reda Parlamenta v treh mesecih od predložitve, se štejejo za brezpredmetna.

2.

 Vprašanja Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko se naslovniku posredujejo vsaj teden dni pred sejo, na dnevnem redu katere se bodo pojavila, vprašanja Svetu pa vsaj tri tedne pred tem dnem.

3.

 Kadar se vprašanja nanašajo na skupno varnostno in obrambno politiko, roka iz odstavka 2 ne veljata, odgovoriti pa je treba dovolj hitro, da je Parlament ustrezno obveščen.

4.

 Poslanec, ki ga vnaprej določijo avtorji, vprašanje zastavi na plenarnem zasedanju. Če ta poslanec ni navzoč, se vprašanje šteje za brezpredmetno. Naslovnik mu odgovori.

5.

 Smiselno se uporablja člen 132(2) do (8) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.

Člen 137

Čas za vprašanja

1.

 Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.

2.

 Delovno področje komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje se lahko povabi največ dva komisarja. Vendar je mogoče povabiti tretjega komisarja, kar je odvisno od določene horizontalne tematike ali tematike oziroma tematik, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.

3.

 V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.

4.

 Čas za vprašanja vnaprej ni natančno določen. Predsednik v mejah mogočega zagotovi, da imajo poslanci, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, priložnost izmenično postavljati vprašanja.

5.

 Poslanec ima na voljo eno minuto, da postavi svoje vprašanje, komisar pa dve minuti za odgovor. Ta poslanec ima na voljo še 30 sekund za dodatno vprašanje, ki se neposredno navezuje na glavno vprašanje. Komisar ima potem na voljo dve minuti za dodatni odgovor.

Vprašanja in dodatna vprašanja se morajo neposredno navezovati na horizontalno tematiko, določeno v skladu z odstavkom 1. O njihovi dopustnosti lahko odloča predsednik.

Člen 138

Vprašanja za pisni odgovor

1.

 Vsak poslanec, politična skupina ali odbor lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge k temu poslovniku (28) postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno njihovi avtorji.

2.

 Vprašanja se v elektronski obliki predložijo predsedniku. O problemih glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi obrazloženi odločitvi se uradno obvesti avtor vprašanja.

3.

 Vsak poslanec, politična skupina ali odbor lahko vloži največ 20 vprašanj v treh zaporednih mesecih. Naslovnik na vprašanja praviloma odgovori v šestih tednih od dneva, ko so mu bila posredovana. Vendar pa lahko vsak poslanec, politična skupina ali odbor vsak mesec določi eno od vprašanj kot „prednostno vprašanje“, na katero mora naslovnik odgovoriti v treh tednih od dneva, ko mu je bilo posredovano.

4.

 Vprašanje lahko poleg avtorja podprejo še drugi poslanci. Tako vprašanje se šteje samo avtorju vprašanja, ne pa tudi v podpornikovo najvišje število vprašanj iz odstavka 3.

5.

 Če naslovnik v roku iz odstavka 3 ne odgovori na vprašanje, lahko pristojni odbor odloči, da vprašanje uvrsti na dnevni red svoje naslednje seje.

6.

 Vprašanja in odgovori se skupaj s povezanimi prilogami objavijo na spletišču Parlamenta.

Člen 139

Večje interpelacije za pisni odgovor

1.

 Večje interpelacije sestavljajo vprašanja za pisni odgovor, s katerimi se politična skupina obrne na Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

2.

 Večja interpelacija je v splošnem interesu in se v pisni obliki posreduje predsedniku. Ne sme presegati 500 besed. Če je večja interpelacija v splošnem v skladu z določbami Poslovnika, jo predsednik takoj posreduje naslovniku za pisni odgovor.

3.

 Vsako leto se lahko vloži največ 30 večjih interpelacij. Konferenca predsednikov zagotovi pošteno razdelitev teh interpelacij med politične skupine in nobena politična skupina ne predloži več kot ene na mesec.

4.

 Če naslovnik ne odgovori na večjo interpelacijo v šestih tednih od dneva, ko mu je bila posredovana, se interpelacija na zahtevo avtorja uvrsti v končni osnutek dnevnega reda Parlamenta v skladu s postopkom iz člena 157 in ob upoštevanju odstavka 6.

5.

 Večje interpelacije se ob prejemu pisnega odgovora, če tako zahtevajo poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, uvrstijo v končni osnutek dnevnega reda Parlamenta v skladu s postopkom iz člena 157 in ob upoštevanju odstavka 6.

6.

 Med istim delnim zasedanjem se lahko razpravlja o največ treh večjih interpelacijah. Če se na istem delnem zasedanju zahtevajo razprave za več kot tri večje interpelacije, jih konferenca predsednikov vključi v končni osnutek dnevnega reda po vrstnem redu, v katerem je prejela zahteve za razpravo.

7.

 Poslanec, ki ga vnaprej določi avtor ali tisti, ki zahtevajo razpravo v skladu z odstavkom 5, večjo interpelacijo predstavi na plenarnem zasedanju. Če ta poslanec ni navzoč, se večja interpelacija šteje za brezpredmetno. Naslovnik mu odgovori.

Smiselno se uporablja člen 132(2) do (8) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.

8.

 Te interpelacije, kot tudi odgovori nanje, se objavijo na spletišču Parlamenta.

Člen 140

Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor

1.

 Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge k temu poslovniku postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor na mesec (29). Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno njihovi avtorji.

2.

 Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora. Predsednik pristojnega odbora ta vprašanja ob njihovem prejemu posreduje Evropski centralni banki. O problemih glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik pristojnega odbora. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti avtorja vprašanja.

3.

 Taka vprašanja, kot tudi odgovori nanje, se objavijo na spletišču Parlamenta.

4.

 Če na vprašanje za pisni odgovor ni bilo odgovora v šestih tednih, se lahko na zahtevo avtorja vprašanja vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom Evropske centralne banke.

Člen 141

Vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje

1.

 Za vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje se smiselno uporablja člen 140(1), (2) in (3). Število teh vprašanj se odšteje od največ šestih vprašanj za pisni odgovor na mesec iz člena 140(1).

2.

 Če na vprašanje za pisni odgovor ni bilo odgovora v petih tednih, se lahko na zahtevo avtorja vprašanja vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom upravnega odbora naslovnika.

POGLAVJE 4

Poročila drugih institucij in organov

Člen 142

Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov

1.

 Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov, glede katerih Pogodbe predvidevajo posvetovanje s Parlamentom ali glede katerih se po drugih predpisih zahteva mnenje Parlamenta, se obravnavajo v obliki poročila, predloženega na plenarnem zasedanju.

2.

 Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov, ki niso zajeta v odstavku 1, se posredujejo pristojnemu odboru, ki jih preuči in lahko Parlamentu predloži kratek predlog resolucije ali predlaga pripravo poročila v skladu s členom 54, če meni, da bi moral Parlament zavzeti stališče o pomembni zadevi, obravnavani v poročilih.

POGLAVJE 5

Resolucije in priporočila

Člen 143

Predlogi resolucij

1.

 Predlog resolucije v zvezi z zadevo v okviru dejavnosti Evropske unije lahko vloži vsak poslanec.

Predlog lahko vsebuje največ 200 besed.

2.

 Predlog resolucije ne sme:

—

vsebovati odločitve o zadevah, ki jih urejajo drugi posebni postopki in pristojnosti, določeni v tem poslovniku, zlasti člen 47, ali

—

obravnavati vsebine postopkov v teku v Parlamentu.

3.

 Vsak poslanec lahko vloži samo en tak predlog resolucije na mesec.

4.

 Predlog resolucije se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali izpolnjuje veljavna merila. Če predsednik izjavi, da je predlog dopusten, to razglasi na plenarnem zasedanju in ga posreduje pristojnemu odboru.

5.

 Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan, kar lahko vključuje združitev predloga resolucije z drugimi predlogi resolucij ali poročil, sprejetje mnenja, ki je lahko v obliki pisma, ali pripravo poročila v skladu s členom 54. Pristojni odbor lahko odloči tudi, da predloga resolucije ne bo obravnaval.

6.

 Predlagatelje resolucije se obvesti o sklepih predsednika, odbora in konference predsednikov.

7.

 Poročilo iz odstavka 5 vsebuje besedilo predloga resolucije.

8.

 Mnenja v obliki pisma iz odstavka 5, ki so naslovljena na druge institucije Unije, le-tem posreduje predsednik.

9.

 Predlagatelj oziroma predlagatelji ali prvi podpisnik lahko predlog resolucije, vložen na podlagi odstavka 1, umakne, dokler pristojni odbor ne sklene, da bo v skladu z odstavkom 5 o njem pripravil poročilo.

Po prevzemu predloga resolucije s strani pristojnega odbora ga lahko umakne le ta odbor sam. Pristojni odbor lahko predlog umakne do začetka končnega glasovanja na plenarnem zasedanju.

Člen 144

Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države

1.

 Odbor, medparlamentarna delegacija, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, lahko v pisni obliki od predsednika zahtevajo razpravo o nujnem primeru kršitve človekovih pravic, demokracije in načela pravne države.

2.

 Konferenca predsednikov na podlagi zahtev iz odstavka 1 in v skladu z določbami Priloge IV sestavi seznam zadev, ki bodo vključene v končni osnutek dnevnega reda naslednje razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države. Na dnevnem redu so lahko največ tri zadeve, vključno s podpoglavji.

Parlament lahko v skladu s členom 158 opusti zadevo, o kateri bi bilo treba razpravljati, in jo v razpravi nadomesti z nenačrtovano zadevo. Predloge resolucij v zvezi z izbranimi temami lahko predložijo odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, do večera tistega dne, ko je sprejet dnevni red. Natančni rok za vlaganje predlogov takšnih resolucij določi predsednik.

3.

 Skupni čas za govor političnih skupin in samostojnih poslancev se dodeli v skladu s postopkom iz člena 171(4) in (5) v okviru časa za razprave, ki na posameznem delnem zasedanju ne sme presegati 60 minut.

Čas, ki ostane po upoštevanju časa za predstavitev o predlogih resolucij ter morebitnega časa za govor Komisije ali Sveta, se razdeli med politične skupine in samostojne poslance.

4.

 Na koncu razprave se nemudoma glasuje. Člen 194 o obrazložitvi glasovanja se ne uporablja.

Glasovanja v skladu s tem členom se lahko opravijo skupaj, za kar sta odgovorna predsednik in konferenca predsednikov.

5.

 Če je za isto zadevo vloženih dva ali več predlogov resolucij, se uporablja postopek iz člena 132(4) in (5).

6.

 Predsednik in predsedniki političnih skupin lahko sklenejo, da se o predlogu resolucije glasuje brez razprave. Za tak sklep je potrebno soglasje vseh predsednikov političnih skupin.

Določbe členov 197 in 198 se ne uporabljajo za predloge resolucij, ki so uvrščeni na dnevni red za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države.

Predlogi resolucij se za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države vlagajo šele po sprejetju seznama zadev. Predlogi resolucij, ki jih ni mogoče obravnavati v času, namenjenemu razpravi, postanejo brezpredmetne. Enako velja za predloge resolucij, za katere se po zahtevi v skladu s členom 178(3) ugotovi, da seja ni sklepčna. Avtorji imajo pravico, da take predloge ponovno vložijo za obravnavo v odboru v skladu s členom 143 ali za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države na naslednjem delnem zasedanju.

Zadeve ni mogoče uvrstiti na dnevni red razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, če je že uvrščena na dnevni red istega delnega zasedanja.

V tem poslovniku ni določb, ki bi dopuščale skupno razpravo o predlogu resolucije, vloženem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2, in poročilu odbora o istem vprašanju.

Kadar je v skladu s členom 178(3) vložena zahteva za ugotavljanje sklepčnosti, ta zahteva velja le za predlog resolucije, o katerem se bo glasovalo, ne pa za predloge, ki sledijo.

POGLAVJE 6

Posvetovanje z drugimi institucijami in organi

Člen 145

Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom

1.

 Kadar Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.

2.

 Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.

Odbor v svoji zahtevi določi rok, v katerem mora Evropski ekonomsko-socialni odbor podati svoje mnenje.

Zahteva za posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju in šteje se, da je odobrena, razen če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, v 24 urah od razglasitve zahtevajo, da se o njej glasuje.

3.

 Mnenja, ki jih posreduje Evropski ekonomsko-socialni odbor, se posredujejo pristojnemu odboru.

Člen 146

Posvetovanje z Odborom regij

1.

 Kadar Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom regij, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.

2.

 Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Odborom regij.

Odbor v svoji zahtevi določi rok, v katerem mora Odbor regij podati svoje mnenje.

Zahteva za posvetovanje z Odborom regij se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju in šteje se, da je odobrena, razne če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, v 24 urah od razglasitve zahtevajo, da se o njej glasuje.

3.

 Mnenja, ki jih posreduje Odbor regij, se posredujejo pristojnemu odboru.

Člen 147

Zahteve, naslovljene na evropske agencije

1.

 Kadar ima Parlament pravico na evropsko agencijo nasloviti zahtevo, jo lahko predsedniku Parlamenta v pisni obliki poda kateri koli poslanec. Zahteve se morajo nanašati na zadeve, ki spadajo na področje pristojnosti zadevne agencije, in vsebovati informacije, ki pojasnjujejo zadevo in interes Unije.

2.

 Predsednik po posvetovanju s pristojnim odborom zahtevo posreduje agenciji ali sprejme druge ustrezne ukrepe. Poslanca, ki je podal zahtevo, se takoj obvesti. V vsaki zahtevi, ki jo predsednik posreduje agenciji, se določi rok za odgovor.

3.

 Če agencija meni, da ne more odgovoriti na zahtevo v obliki, kot je bila predložena, ali če želi spremembo oblike, o tem nemudoma obvesti predsednika, ki sprejme vse ustrezne ukrepe, po potrebi po posvetovanju s pristojnim odborom.

POGLAVJE 7

Medinstitucionalni sporazumi

Člen 148

Medinstitucionalni sporazumi

1.

 Parlament lahko v okviru izvajanja Pogodb oziroma za izboljšanje ali pojasnitev postopkov sklene sporazume z drugimi institucijami.

Ti sporazumi so lahko v obliki skupnih izjav, izmenjave pisem, pravil ravnanja ali drugih ustreznih instrumentov. Po tem, ko jih je pregledal odbor, pristojen za ustavne zadeve, in odobril Parlament, jih podpiše predsednik.

2.

 Kadar taki sporazumi pomenijo spremembo obstoječih postopkovnih pravic ali obveznosti ali določajo nove postopkovne pravice ali obveznosti za poslance ali telesa Parlamenta ali kadar kako drugače pomenijo spremembo ali razlago Poslovnika, se pred podpisom sporazuma zadeva posreduje vsebinsko pristojnemu v obravnavo v skladu s členom 236(2) do (6).

POGLAVJE 8

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

Člen 149

Postopek pred Sodiščem Evropske unije

1.

 Parlament v rokih, določenih v Pogodbah ter v Statutu Sodišča Evropske unije za tožbe institucij Unije in fizičnih ali pravnih oseb, preveri zakonodajo Unije in njeno izvajanje, da bi zagotovil, da so bile Pogodbe v celoti spoštovane, zlasti kadar gre za pravice Parlamenta.

2.

 Če odbor, pristojen za pravne zadeve, sumi, da je prišlo do kršitve prava Unije, poroča Parlamentu, po potrebi ustno. Kadar je primerno, se odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko seznani z mnenjem vsebinsko pristojnega odbora.

3.

 Predsednik vloži tožbo v imenu Parlamenta v skladu s priporočilom odbora, pristojnega za pravne zadeve.

Na začetku naslednjega delnega zasedanja lahko Parlamentu predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če se Parlament odloči proti tožbi z večino oddanih glasov, jo predsednik umakne.

Če predsednik vloži tožbo v nasprotju s priporočilom odbora, pristojnega za pravne zadeve, na začetku naslednjega delnega zasedanja Parlamentu predloži v odločanje sklep o nadaljevanju tožbe.

4.

 Predsednik po posvetovanju z odborom, pristojnim za pravne zadeve, predloži ugotovitve ali se v imenu Parlamenta pridruži postopkom pred sodiščem.

Če predsednik ne namerava upoštevati mnenja odbora, pristojnega za pravne zadeve, o tem obvesti odbor in zadevo preda konferenci predsednikov ter navede razloge.

Če konferenca predsednikov sprejme stališče, da Parlamentu izjemoma ni treba predložiti ugotovitev ali se pridružiti postopkom pred Sodiščem Evropske unije, v katerem se izpodbija pravna veljavnost akta Parlamenta, se zadeva nemudoma predloži Parlamentu.

Nobena določba tega poslovnika odboru, pristojnemu za pravne zadeve, ne preprečuje, da odloči o primerni ureditvi postopkov za pravočasen prenos svojega priporočila v nujnih primerih.

Kadar je potrebno sprejeti odločitev o tem, ali bi Parlament moral izvrševati svoje pravice pred Sodiščem Evropske unije, in zadevni akt ni zajet s členom 149 tega poslovnika, se smiselno uporabi postopek iz tega člena.

5.

 V nujnih primerih lahko predsednik, kadar je mogoče po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem odbora, pristojnega za pravne zadeve, sprejme previdnostne ukrepe zaradi spoštovanja časovnih rokov. V teh primerih se čim prej izvrši postopek iz odstavka 3 oziroma 4, kot je ustrezno.

6.

 Odbor, pristojen za pravne zadeve, določi načela, ki jih bo uporabljal pri uporabi tega člena.

NASLOV VI

ODNOSI Z NACIONALNIMI PARLAMENTI

Člen 150

Izmenjava informacij, stiki in vzajemne ugodnosti

1.

 Parlament nacionalne parlamente držav članic redno obvešča o svojem delu.

2.

 Pogajanja o tem, kako pripraviti in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje v Uniji v skladu s členom 9 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, potekajo na podlagi mandata, ki ga konferenca predsednikov podeli po posvetovanju s konferenco predsednikov odborov.

Parlament vse tovrstne sporazume odobri po postopku iz člena 148.

3.

 Odbor lahko v okviru proračunskih sredstev, ki so temu namenjena, začne neposreden dialog z nacionalnimi parlamenti na ravni odborov. To lahko vključuje ustrezne oblike sodelovanja v postopku pred sprejetjem in po sprejetju zakonodaje.

4.

 Vsi dokumenti v zvezi z zakonodajnim postopkom na ravni Unije, ki jih nacionalni parlament uradno pošlje Evropskemu parlamentu, se posredujejo odboru, pristojnemu za zadevo, ki je obravnavana v dokumentu.

5.

 Konferenca predsednikov lahko predsednika pooblasti, da se dogovori o ugodnostih za nacionalne parlamente držav članic na podlagi vzajemnosti in predlaga druge ukrepe za olajšanje stikov z nacionalnimi parlamenti.

Člen 151

Konferenca odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC)

1.

 Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, ki je pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za ustavne zadeve.

2.

 Drugi člani delegacije se izberejo na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na seji COSAC, in v čim večji meri vključujejo predstavnike odborov, pristojnih za te zadeve.

3.

 Pri izbiri članov delegacije se ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.

4.

 Delegacija po vsaki seji COSAC predloži poročilo konferenci predsednikov.

Člen 152

Konferenca parlamentov

Konferenca predsednikov imenuje člane delegacije Parlamenta pri kateri koli konferenci ali podobnem telesu, ki se je udeležijo predstavniki parlamentov, in ji dodeli mandat, skladen z vsemi ustreznimi resolucijami Parlamenta. Delegacija izvoli svojega predsednika in po potrebi enega ali več podpredsednikov.

NASLOV VII

ZASEDANJA

POGLAVJE 1

Zasedanja parlamenta

Člen 153

Parlamentarno obdobje, zasedanja, delna zasedanja, seje

1.

 Parlamentarno obdobje Parlamenta sovpada z mandatno dobo poslancev, določeno v Aktu z dne 20. septembra 1976.

2.

 Zasedanje je letno obdobje, določeno v Aktu in Pogodbah.

3.

 Delno zasedanje je zasedanje Parlamenta, praviloma sklicano vsak mesec in razdeljeno na dnevne seje.

Seje Parlamenta, ki potekajo na isti dan, se štejejo za eno sejo.

Člen 154

Sklic Parlamenta

1.

 V skladu s prvim odstavkom člena 229 Pogodbe o delovanju Evropske unije se Parlament sestane brez sklica vsako leto drugi torek v marcu. Sam določi trajanje prekinitev zasedanja.

2.

 Poleg tega se Parlament brez sklica sestane prvi torek po preteku enega meseca od konca obdobja iz člena 10(1) Akta z dne 20. septembra 1976.

3.

 Konferenca predsednikov lahko trajanje prekinitev, določeno v skladu z odstavkom 1, z obrazložitvijo spremeni vsaj dva tedna pred dnevom, ki ga je Parlament pred tem določil za nadaljevanje zasedanja. Vendar se nadaljevanje zasedanja ne sme preložiti za več kot dva tedna.

4.

 Predsednik izjemoma skliče Parlament na zahtevo večine vseh poslancev ali na zahtevo Komisije ali Sveta ter po posvetovanju s konferenco predsednikov.

Predsednik ima pravico, da po odobritvi konference predsednikov izjemoma skliče Parlament v nujnih primerih.

Člen 155

Kraj zasedanj

1.

 Seje Parlamenta in njegovih odborov potekajo v skladu z določbami Pogodb.

Za sprejetje predlogov za dodatna delna zasedanja v Bruslju in morebitnih sprememb je potrebna le večina oddanih glasov.

2.

 Vsak odbor lahko odloči, da zahteva, da ena ali več sej poteka drugje. Taka zahteva, ki mora biti obrazložena, se poda pri predsedniku, ki jo predloži predsedstvu. Če je zadeva nujna, lahko predsednik odloči sam. Če predsedstvo ali predsednik zahtevo zavrne, je treba navesti razloge za zavrnitev.

Če je zadeva nujna, lahko predsednik odloči sam. Če predsedstvo ali predsednik zahtevo zavrne, je treba navesti razloge za zavrnitev.

Člen 156

Navzočnost poslancev na sejah

1.

 Na vsaki seji je poslancem za podpis na voljo seznam navzočih.

2.

 Imena poslancev, zabeležena na seznamu navzočih, se označijo v zapisniku vsake seje kot „navzoči“. Imena poslancev, ki imajo opravičilo predsednika, se v zapisniku vsake seje označijo kot „opravičeni“.

POGLAVJE 2

Razpored dela Parlamenta

Člen 157

Osnutek dnevnega reda

1.

 Pred vsakim delnim zasedanjem konferenca predsednikov pripravi osnutek dnevnega reda na podlagi priporočil konference predsednikov odborov.

Komisija in Svet se lahko na povabilo predsednika udeležita razprav konference predsednikov o osnutku dnevnega reda.

2.

 V osnutku dnevnega reda je lahko naveden čas glasovanja za določene točke v obravnavi.

3.

 Končni osnutek dnevnega reda se poslancem da na voljo vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja.

Člen 158

Sprejetje in spreminjanje dnevnega reda

1.

 Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Spremembe končnega osnutka dnevnega reda lahko predlaga odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto.

2.

 Ko je dnevni red sprejet, ga ni več mogoče spremeniti, razen na podlagi členov 163, 197, 198, 199, 200 ali 201 ali na predlog predsednika.

Če je postopkovni predlog spremembe dnevnega reda zavrnjen, ga na istem delnem zasedanju ni mogoče ponovno vložiti.

Oblikovanje ali sprememba naslova predloga resolucije o zaključku debate na podlagi členov 132, 136 ali 144 ne predstavlja spremembe dnevnega reda, pod pogojem, da naslov ostane v okviru predmeta razprave.

3.

 Pred zaključkom seje predsednik naznani dan, uro in dnevni red naslednje seje.

Člen 159

Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave

1.

 Kadar odbor sprejme poročilo proti kateremu je glasovala manj kot desetina članov, se poročilo uvrsti na osnutek dnevnega reda Parlamenta za glasovanje brez predlogov sprememb.

O točki se nato glasuje z enim samim glasovanjem, razen če pred oblikovanjem končnega osnutka dnevnega reda poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, pisno zahtevajo, da se dopustijo predlogi sprememb k točki; v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.

2.

 O točkah, uvrščenih na končni osnutek dnevnega reda za glasovanje brez predlogov sprememb, se tudi glasuje brez razprave, razen če Parlament pri sprejemanju dnevnega reda na začetku delnega zasedanja na predlog konference predsednikov ali na zahtevo politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, odloči drugače.

3.

 Konferenca predsednikov lahko pri oblikovanju končnega osnutka dnevnega reda delnega zasedanja predlaga, da se tudi o drugih točkah glasuje brez predlogov sprememb ali brez razprave. Pri sprejemanju dnevnega reda Parlament ne sme sprejeti nobenega takega predloga, če temu pisno nasprotuje politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, vsaj eno uro pred začetkom delnega zasedanja.

4.

 Kadar se o točki glasuje brez razprave, lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora neposredno pred glasovanjem poda izjavo, ki traja največ dve minuti.

Člen 160

Kratka predstavitev

Na zahtevo poročevalca ali na predlog konference predsednikov lahko Parlament tudi odloči, da se določena točka, ki ne potrebuje poglobljene razprave, obravnava s kratko predstavitvijo poročevalca na plenarnem zasedanju. V takem primeru ima Komisija možnost, da se odzove, nato sledi deset minutna razprava, med katero lahko da predsednik za minuto besedo poslancem, ki se prijavijo k besedi.

Člen 161

Izredna razprava

1.

 Politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, lahko zahteva, da se na dnevni red Parlamenta uvrsti izredna razprava o zadevi velikega pomena za politiko Evropske unije. Na vsakem delnem zasedanju je praviloma največ ena izredna razprava.

2.

 Zahteva se predloži predsedniku v pisni obliki vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja, na katerem naj bi potekala izredna razprava. O tej zahtevi se glasuje na začetku delnega zasedanja, ko Parlament sprejme dnevni red.

3.

 Predsednik lahko po posvetovanju s predsedniki političnih skupin predlaga izredno razpravo zaradi dogodkov po sprejetju dnevnega reda delnega zasedanja. O vsakem takem predlogu se glasuje na začetku seje ali ob načrtovanem času glasovanja. Poslance se o vsakem takem predlogu za izredno razpravo obvesti vsaj eno uro pred glasovanjem.

4.

 Predsednik določi dolžino izredne razprave. Skupno trajanje razprave je omejeno na 60 minut. Čas za govor se političnim skupinam in samostojnim poslancem dodeli v skladu s členom 171(4) in (5).

5.

 Razprava se zaključi brez sprejetja resolucije.

Člen 162

Tematska razprava na zahtevo politične skupine

1.

 Na vsakem delnem zasedanju se za razpravo o temi velikega pomena za politiko Evropske unije, rezervirata eno ali dve obdobji, vsako dolgo najmanj 60 minut.

2.

 Vsaka politična skupina lahko predlaga temo po lastni izbiri za vsaj eno tako razpravo na leto. Konferenca predsednikov zagotovi, da je uveljavljanje te pravice v tekočem obdobju enega leta pravično razporejeno med političnimi skupinami.

3.

 Politične skupine temo po lastni izbiri predložijo predsedniku v pisni obliki preden konferenca predsednikov pripravi končni osnutek dnevnega reda. V celoti se spoštujejo člen 39(1) tega poslovnika o pravicah, svoboščinah in načelih, priznanih v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 navedene pogodbe.

4.

 Konferenca predsednikov določi uro razprave. Z večino, ki predstavlja štiri petine poslancev Parlamenta, lahko odloči, da se tema, ki jo predlaga skupina, zavrne.

5.

 Razpravo začne predstavnik politične skupine, ki je predlagala temo. Po tem uvodu se čas za govor razporedi v skladu s členom 171(4) in (5).

6.

 Razprava se zaključi brez sprejetja resolucije.

Člen 163

Nujni postopek

1.

 Predsednik, odbor, politična skupina, poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, Komisija ali Svet lahko Parlamentu podajo zahtevo, da v skladu s členom 48(1) razpravo o predlogu, ki je bil predložen Parlamentu, obravnava kot nujno. Take zahteve se predložijo v pisni obliki in morajo biti obrazložene.

2.

 Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujno razpravo, jo razglasi na plenarnem zasedanju. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila razglašena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, poslancem razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo o isti zadevi, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve, ki se nanašajo na isto zadevo.

3.

 Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve in en nasprotnik, skupaj s predsednikom ali poročevalcem pristojnega odbora ali obema. Nobeden od govornikov ne sme govoriti dlje kot tri minute.

4.

 Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.

5.

 Nujni postopek lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.

Kadar se uporabi nujni postopek in opravijo medinstitucionalna pogajanja, se člena 70 in 71 ne uporabljata. Smiselno se uporablja člen 74.

Člen 164

Skupna razprava

Kadar koli se lahko sprejme odločitev, da se o podobnih ali dejansko povezanih točkah dnevnega reda razpravlja skupaj.

Člen 165

Roki

Razen v nujnih primerih iz členov 144 in 163 se o besedilu lahko razpravlja in glasuje le, če je bilo poslancem dano na voljo vsaj 24 ur prej.

POGLAVJE 3

Splošna pravila o poteku sej

Člen 166

Dostop do sejne dvorane

1.

 Vstop v sejno dvorano je dovoljen le poslancem, članom Komisije ali Sveta, generalnemu sekretarju Parlamenta, članom osebja, ki morajo biti v dvorani navzoči zaradi narave svojega dela, in vsem osebam, ki jih povabi predsednik.

2.

 Dostop na balkone je dovoljen le imetnikom dovolilnic, ki jih v ta namen izda predsednik ali generalni sekretar Parlamenta.

3.

 Predstavniki javnosti, ki jim je dovoljen dostop na balkone, morajo ostati na svojih mestih in molčati. Pristojno osebje takoj odstrani vsakogar, ki izraža odobravanje ali neodobravanje.

Člen 167

Jeziki

1.

 Vsi dokumenti Parlamenta se pripravijo v uradnih jezikih.

2.

 Vsi poslanci imajo pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri. Govori v enem izmed uradnih jezikov se simultano prevajajo v ostale uradne jezike in v vsak drug jezik, za katerega predsedstvo meni, da je to potrebno.

3.

 Na sejah odborov ali delegacij se zagotovi tolmačenje iz in v uradne jezike, ki jih uporabljajo in zahtevajo člani zadevnega odbora ali zadevne delegacije in njihovi namestniki.

4.

 Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko izjemoma omili. Predsedstvo sprejme potrebne določbe.

5.

 Po razglasitvi izida glasovanja predsednik odloči o morebitnih zahtevah v zvezi z domnevnimi neskladnostmi med različnimi jezikovnimi različicami.

Člen 168

Prehodna ureditev

1.

 V prehodnem obdobju, ki traja do konca devetega parlamentarnega obdobja (30), so odstopanja od člena 167 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.

2.

 Na predlog generalnega sekretarja in ob ustreznem upoštevanju ureditve iz odstavka 3 predsedstvo za vsak zadevni uradni jezik potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1. Predsedstvo na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep o dovolitvi odstopanja.

3.

 V zvezi s pripravo pravnih aktov se uporablja začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi Pogodb.

4.

 Parlament lahko na podlagi obrazloženega priporočila predsedstva kadar koli odloči, da razveljavi ta člen prej ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju njegove veljavnosti.

Člen 169

Razdelitev dokumentov

Dokumenti, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se dajo na voljo poslancem.

Brez poseganja v prvi odstavek imajo poslanci in politične skupine neposreden dostop do internega računalniškega sistema Evropskega parlamenta za namene ogleda vseh pripravljalnih dokumentov, ki niso zaupne narave (osnutek poročila, osnutek priporočila, osnutek mnenja, delovni dokument, predlogi sprememb, vloženi v odboru).

Člen 170

Elektronsko ravnanje z dokumenti

Dokumenti Parlamenta se lahko pripravijo, podpišejo in razdelijo v elektronski obliki. Predsedstvo odloči o tehničnih specifikacijah in izgledu elektronske oblike.

Člen 171

Dodelitev časa za govor in seznam govornikov (31)

1.

 Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem predlogu odloči brez razprave.

2.

 Poslanec sme govoriti le, če mu besedo da predsednik. Poslanci govorijo s svojih mest in se obračajo na predsednika. Če se govornik oddalji od teme razprave, ga predsednik opomni na red.

3.

 Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, ki vključuje enega ali več krogov govornikov iz vsake politične skupine, ki želijo govoriti, po vrstnem redu glede na velikost političnih skupin.

4.

 Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

(a)

prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(b)

drugi del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(c)

samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b);

(d)

pri dodelitvi časa za govor na plenarnem zasedanju se upošteva, da invalidni poslanci morda potrebujejo več časa.

5.

 Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

6.

 Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.

7.

 Na zahtevo lahko predsednik da prednost predsedniku in poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.

8.

 Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal. Predsednik to stori le, če se govornik strinja z vprašanjem in če je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo v tej razpravi.

9.

 Poslanec sme govoriti največ minuto o naslednjih zadevah: zapisniku seje, postopkovnih predlogih ali predlogih sprememb končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

10.

 Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec predstavil svoje poročilo. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno dobijo besedo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

11.

 Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki ni daljša od 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

12.

 Predsednik si ob ustreznem upoštevanju člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.

Člen 172

Enominutni govori

Med prvo sejo vsakega delnega zasedanja predsednik za največ trideset minut da besedo poslancem, ki želijo Parlament opozoriti na zadevo političnega pomena. Vsak poslanec ima za govor največ minuto časa. Predsednik lahko dodatno dovoli enak čas pozneje med istim delnim zasedanjem.

Člen 173

Osebne izjave

1.

 Poslanci, ki zaprosijo za besedo, da bi podali osebno izjavo, govorijo na koncu razprave o obravnavani točki dnevnega reda ali ob obravnavanju sprejetja zapisnika seje, na katero se zaprosilo za besedo nanaša.

Zadevni poslanci ne smejo govoriti o vsebinskih vprašanjih, ampak svojo izjavo omejijo na zavračanje pripomb, ki so bile izrečene med razpravo na njihov račun, ali mnenj, ki so mu jih pripisali, ali na popravljanje lastnih ugotovitev.

2.

 Če Parlament ne odloči drugače, lahko osebna izjava traja največ tri minute.

Člen 174

Preprečevanje obstrukcije (32)

Predsednik lahko prekine vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi ali obrazložitve glasovanja, zahteve za posamezno glasovanje, glasovanje po delih ali poimensko glasovanje, kadar so ti predlogi po njegovem prepričanju očitno namenjeni povzročanju in bi povzročili daljšo in resno obstrukcijo parlamentarnih postopkov ali pravic poslancev.

POGLAVJE 4

Ukrepi v primeru nespoštovanja pravil ravnanja

Člen 175

Takojšnji ukrepi

1.

 Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki krši standarde ravnanja iz člena 10(3) ali (4).

2.

 Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar se zabeleži v zapisniku.

3.

 Če se kršitev nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. V izjemno hudih primerih lahko predsednik zadevnega poslanca da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane takoj in brez drugega opomina k redu. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.

4.

 Če motenje v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik.

5.

 Predsednik se lahko v primeru, da poslanec krši člen 10(3) ali (4), odloči za prekinitev neposrednega prenosa seje.

6.

 Predsednik lahko naroči, da se deli govora poslanca, ki kršijo člen 10(3) ali (4), izbrišejo iz avdiovizualnega zapisa postopka.

To naročilo začne učinkovati takoj. Vendar mora biti predloženo v potrditev predsedstvu najpozneje štiri tedne po njegovem sprejetju ali, če se v tem obdobju ne sestane, na njegovi naslednji seji.

7.

 Pooblastila iz odstavkov 1 do 6 se smiselno podelijo nosilcem funkcij, ki predsedujejo organom, odborom in delegacijam, kot je določeno v tem poslovniku.

8.

 Kadar je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja za poslance lahko poslanec, ki predseduje delnemu zasedanju, organu, odboru ali delegaciji najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije od predsednika zahteva, da uporabi člen 176.

Člen 176

Kazni

1.

 V primerih hude kršitve člena 10(2) do (9) predsednik sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen v skladu s tem členom.

V zvezi s členom 10(3) ali (4) lahko predsednik na podlagi tega člena sprejme obrazložen sklep, ne glede na to, ali je bil zadevnemu poslancu predhodno naložen takojšen ukrep v smislu člena 175.

V zvezi s členom 10(6) lahko predsednik na podlagi tega člena sprejme obrazložen sklep le na podlagi ugotovitve, da gre za nadlegovanje v skladu z veljavnim notranjim upravnim postopkom o nadlegovanju in njegovem preprečevanju.

Predsednik lahko poslancu izreče kazen v primerih, ko ta poslovnik ali sklep, ki ga predsedstvo sprejme v skladu s členom 25, določa uporabo tega člena.

2.

 Pred sprejetjem sklepa predsednik zadevnega poslanca povabi, naj predloži pisne pripombe. Predsednik se lahko odloči, da poslanca ustno zasliši, če je to bolj primerno.

Zadevnemu poslancu se ta sklep vroči s priporočenim pismom ali, v nujnih primerih, prek pristojnega osebja.

Potem ko je bil sklep vročen zadevnemu poslancu, predsednik kazen, izrečeno poslancu, razglasi na plenarnem zasedanju. Obvestijo se tudi nosilci funkcij, ki predsedujejo organom, odborom in delegacijam, ki jim poslanec pripada.

Ko kazen postane pravnomočna, se objavi na vidnem mestu na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja.

3.

 Pri oceni opaženega ravnanja se upošteva njegova izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost. Po potrebi se upošteva tudi morebitna škoda, povzročena dostojanstvu in ugledu Parlamenta.

4.

 Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

graja;

(b)

izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do tridesetih dni;

(c)

začasna izključitev za obdobje od dveh do tridesetih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, brez poseganja v pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja za poslance;

(d)

prepoved poslancu, da predstavlja Parlament v medparlamentarni delegaciji, na medparlamentarni konferenci ali drugem medinstitucionalnem forumu, za največ eno leto;

(e)

v primeru kršitve zaupnosti, omejitev pravice do dostopa do zaupnih ali tajnih podatkov za največ eno leto.

5.

 Ukrepi iz točk (b) do (e) odstavka 4 se lahko podvojijo, če se kršitve ponavljajo ali če poslanec noče izpolniti ukrepa, sprejetega na podlagi člena 175(3).

6.

 Poleg tega lahko predsednik konferenci predsednikov predlaga začasen ali dokončen odvzem ene ali več funkcij, ki jih ima poslanec v Parlamentu, v skladu s postopkom iz člena 21.

Člen 177

Notranji pritožbeni postopki

Zadevni poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema uradnega obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik na podlagi člena 176(1) do (5), pri predsedstvu sproži notranji pritožbeni postopek. S to pritožbo se prekine izvajanje kazni. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe ali, če se v tem obdobju ne sestane, na svoji naslednji seji, izrečeno kazen razveljavi, potrdi ali spremeni, brez poseganja v pravico zadevnega poslanca do zunanje pritožbe. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, se kazen šteje za nično.

POGLAVJE 5

Sklepčnost, predlogi sprememb in glasovanje

Člen 178

Sklepčnost

1.

 Parlament lahko razpravlja, določi dnevni red in sprejme zapisnik ne glede na število navzočih poslancev.

2.

 Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina vseh poslancev.

3.

 Glasovanje je veljavno ne glede na število glasujočih poslancev, razen če predsednik na zahtevo, ki jo pred začetkom glasovanja vloži najmanj 40 poslancev, ugotovi, da Parlament ni sklepčen. Če ni navzočega potrebnega števila poslancev, predsednik razglasi, da Parlament ni sklepčen, glasovanje pa se uvrsti na dnevni red naslednje seje.

Elektronski sistem glasovanja se lahko uporablja za preverjanje praga 40 poslancev, ne more pa se uporabljati za preverjanje sklepčnosti. Vrata v sejno dvorano se ne smejo zapreti.

4.

 Poslanci, ki zahtevajo ugotavljanje sklepčnosti, morajo biti v sejni dvorani navzoči, ko se ta zahteva vloži, ter se v smislu odstavkov 2 in 3 štejejo za navzoče, tudi če nato zapustijo sejno dvorano.

5.

 Če je navzočih manj kot 40 poslancev, lahko predsednik odloči, da seja ni sklepčna.

Člen 179

Pragi (33)

1.

 Za namene tega poslovnika in če ni drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„nizki prag“ pomeni dvajsetino vseh poslancev Parlamenta ali politično skupino;

(b)

„srednji prag“ pomeni desetino vseh poslancev Parlamenta, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega;

(c)

„visoki prag“ pomeni petino vseh poslancev Parlamenta, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega.

2.

 Kadar je za ugotavljanje zadostnega praga potreben podpis poslanca, je podpis lahko lastnoročen ali v elektronski obliki, ki se v slednjem primeru ustvari s sistemom Parlamenta za elektronsko podpisovanje. Poslanec lahko v ustreznem roku umakne svoj podpis, vendar ga pozneje ne more obnoviti.

3.

 Kadar je za dosego praga potrebna podpora politične skupine, skupina ukrepa preko svojega predsednika ali osebe, ki jo predsednik imenuje v ta namen.

4.

 Za uporabo srednjega in visokega pragu se podpora politične skupine šteje, kakor sledi:

—

kadar med zasedanjem ali sejo pride do sklicevanja na člen, ki določa tak prag: vsi poslanci, ki so člani podporne skupine in so fizično navzoči,

—

v vseh drugih primerih: vsi poslanci, ki pripadajo podporni skupini.

Člen 180

Vložitev in predstavitev predlogov sprememb (34)

1.

 Predloge sprememb za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Imena sopodpisnikov se objavijo.

Predlogi sprememb se vložijo v pisni obliki in vsebujejo podpis avtorjev.

Predloge sprememb k predlogom pravno zavezujočih aktov lahko spremlja kratka obrazložitev. Za izdelavo takšnih obrazložitev je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje.

2.

 S pridržkom omejitev iz člena 181 se lahko predlog spremembe nanaša na kateri koli del besedila in lahko vključuje črtanje, dodajanje ali zamenjavo besed ali številk.

V tem členu in členu 181 „besedilo“ pomeni celovit predlog resolucije/osnutek zakonodajne resolucije, predlog sklepa ali predlog pravno zavezujočega akta.

3.

 Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.

4.

 Med razpravo lahko predlog spremembe predstavi njegov avtor ali kateri koli poslanec, ki ga avtor imenuje za svojega namestnika.

5.

 Kadar avtor predlog spremembe umakne, se ta šteje za brezpredmetnega, razen če ga takoj prevzame drug poslanec.

6.

 O predlogih sprememb se glasuje le, ko so na voljo v vseh uradnih jezikih, razen če Parlament odloči drugače. Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje najmanj 40 poslancev. Parlament se izogiba sprejemanju odločitev, s katerimi bi bili poslanci, ki uporabljajo določen jezik, nesprejemljivo diskriminirani.

Kadar je navzočih manj kot 100 poslancev, Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje vsaj desetina navzočih poslancev.

Na predlog predsednika se ustni predlog spremembe ali vsak drugi ustni popravek obravnava na isti način kot predlog spremembe, ki ni na voljo v vseh uradnih jezikih. Če ga predsednik na podlagi člena 181(2) obravnava kot dopustnega in če se mu ne nasprotuje v skladu s členom 180(6), se o njem glasuje v skladu z vzpostavljenim vrstnim redom glasovanja.

V odboru se število glasov, potrebnih za nasprotovanje glasovanju o takem predlogu spremembe ali popravku, določi na podlagi člena 219 proporcionalno glede na število, ki velja za plenarno zasedanje, in se po potrebi zaokroži navzgor.

Člen 181

Dopustnost predlogov sprememb (35)

1.

 Brez poseganja v dodatne pogoje iz člena 54(4) o samoiniciativnih poročilih in člena 68(2) o predlogih sprememb k stališču Sveta predlog spremembe ni dopusten, če:

(a)

se ne nanaša neposredno na besedilo, ki ga namerava spremeniti;

(b)

namerava črtati ali zamenjati besedilo v celoti;

(c)

namerava spremeniti več kot posamezni člen ali odstavek besedila, na katerega se nanaša, z izjemo sporazumnih predlogov sprememb in predlogov sprememb, katerih namen je na enak način spremeniti določeno besedno obliko, ki se pojavlja skozi vse besedilo;

(d)

namerava spremeniti predlog kodifikacije zakonodaje Unije; vendar se smiselno uporablja drugi pododstavek člena 109(3);

(e)

namerava spremeniti tiste dele predloga prenovitve zakonodaje Unije, ki v predlogu ostajajo nespremenjeni; vendar se smiselno uporabljata drugi pododstavek člena 110(2) in tretji pododstavek člena 110(3);

(f)

je njegov namen samo zagotavljanje jezikovne pravilnosti ali obravnavanje terminološke usklajenosti besedila v jeziku, v katerem je predlog spremembe vložen; v tem primeru predsednik skupaj z zadevnimi osebami poišče primerno jezikovno rešitev.

2.

 O dopustnosti predlogov sprememb odloča predsednik.

Predsednikova odločitev v skladu z odstavkom 2 v zvezi z dopustnostjo predlogov sprememb ne temelji izključno na določbah iz odstavka 1 tega člena, temveč na določbah Poslovnika na splošno.

3.

 Politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, lahko vložijo nadomestni predlog resolucije k predlogu nezakonodajne resolucije, vsebovanem v poročilu odbora.

V takem primeru politična skupina ali poslanci ne smejo vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije odbora. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.

Smiselno se uporablja člen 132(4) in (5) o skupnih predlogih resolucij.

4.

 V soglasju s predsednikom se lahko predlogi sprememb izjemoma vložijo po koncu roka za vložitev predlogov sprememb, če gre za sporazumne predloge sprememb ali če se pojavijo tehnične težave. O dopustnosti takih predlogov sprememb odloča predsednik. Za glasovanje o teh predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta.

Za sporazumne predloge sprememb se lahko uporabljajo naslednja splošna merila dopustnosti:

—

sporazumni predlogi sprememb se praviloma nanašajo na dele besedila, h katerim so bile predlagane spremembe pred koncem roka za vlaganje predlogov sprememb,

—

sporazumne predloge sprememb praviloma vlagajo politične skupine, ki imajo večino v Parlamentu, predsedniki odborov, poročevalci ali pripravljavci osnutkov zadevnih odborov ali predlagatelji drugih predlogov sprememb,

—

sporazumni predlogi sprememb imajo praviloma za posledico umik drugih predlogov sprememb, ki se nanašajo na isti del besedila.

Samo predsednik lahko predlaga obravnavanje sporazumnega predloga spremembe. Za glasovanje o sporazumnih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta, tako da vpraša, ali kdo nasprotuje takemu glasovanju. Če kdo nasprotuje, Parlament o zadevi odloča z večino oddanih glasov.

Člen 182

Postopek glasovanja (36)

1.

 Če v tem poslovniku ni izrecno določeno drugače, se za glasovanje o besedilih, predloženih Parlamentu, uporabi naslednji postopek:

(a)

najprej se po potrebi glasuje o predlogih sprememb k predlogu pravno zavezujočega akta;

(b)

zatem se po potrebi glasuje o predlogu v celoti, ne glede na to, ali je bil spremenjen ali ne;

Če predlog za pravno zavezujoč akt, kot je bil spremenjen ali drugače, ne pridobi večine oddanih glasov v odboru, odbor Parlamentu predlaga, naj se predlog zavrne.

(c)

nato se glasuje o vseh predlogih sprememb k predlogu resolucije ali osnutka zakonodajne resolucije;

(d)

nazadnje se glasuje o predlogu resolucije v celoti (končno glasovanje).

Parlament ne glasuje o morebitni obrazložitvi v poročilu.

2.

 Pri glasovanju o predlogih pravno zavezujočih aktov in predlogih nezakonodajnih resolucij se najprej glasuje o vsebinskih delih ter nato o sklicevanjih in uvodnih izjavah.

3.

 Predlog spremembe se šteje za brezpredmetnega, če ni skladen z odločitvami, ki so bile glede besedila že sprejete med istim glasovanjem.

4.

 Med glasovanjem sme govoriti le poročevalec ali namesto njega predsednik odbora. Na kratko lahko izrazi mnenje pristojnega odbora v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih se glasuje.

Člen 183

Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb (37)

1.

 Predlogi sprememb imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, in se o njih glasuje pred tem besedilom.

2.

 Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem. Če je sprejet, veljajo drugi predlogi sprememb za zavrnjene; če je zavrnjen, se glasuje o predlogu spremembe, ki je po prednosti takoj za njim; ta postopek se ponovi za vsakega od preostalih predlogov sprememb. Kadar obstaja dvom glede prednosti, odloča predsednik. Če so vsi predlogi sprememb zavrnjeni, se šteje, da je sprejeto izvirno besedilo, razen če je bilo v določenem roku zahtevano ločeno glasovanje.

3.

 Predsednik lahko da na glasovanje najprej izvirno besedilo ali pa pred predlogom spremembe, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, predlog spremembe, ki je izvirnemu besedilu bližji, kadar meni, da bo to olajšalo glasovanje.

Če kateri koli od njiju dobi večino, vsi ostali predlogi sprememb k istemu delu besedila štejejo za brezpredmetne.

4.

 Kadar se glasuje o sporazumnih predlogih sprememb, imajo ti prednost pri glasovanju.

5.

 V primerih glasovanja o sporazumnih predlogih sprememb glasovanje po delih ni dopustno.

6.

 Kadar pristojni odbor vloži skupino predlogov sprememb k besedilu, na katerega se poročilo nanaša, jih predsednik da na glasovanje skupaj, razen če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, za določene točke zahtevajo ločeno glasovanje ali glasovanje po delih ali če so bili vloženi nadaljnji konkurenčni predlogi sprememb.

7.

 Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, kadar se med seboj dopolnjujejo, razen če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, zahtevajo ločeno glasovanje ali glasovanje po delih. Tudi avtorji predlogov sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje o svojih predlogih.

8.

 Predsednik lahko po sprejetju ali zavrnitvi določenega predloga spremembe odloči, da se o več predlogih sprememb s podobno vsebino ali podobnimi nameni glasuje skupaj. Pred tem lahko zaprosi Parlament za soglasje.

Taka skupina predlogov sprememb se lahko nanaša na različne dele izvirnega besedila.

9.

 Kadar različni avtorji vložijo dva ali več enakih predlogov sprememb, se o njih glasuje kot o enem samem predlogu.

10.

 O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno od drugih predlogov sprememb.

Člen 184

Izbiranje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih

Kadar je v zvezi z besedilom, ki ga je odbor vložil za obravnavo na plenarnem zasedanju, vloženih več kot 50 predlogov sprememb ali zahtev za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora od tega odbora zahteva, da se sestane in glasuje o vsakem od teh predlogov sprememb ali zahtev. Na plenarnem zasedanju se ne glasuje o predlogu spremembe ali zahtevi za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, za katerega ni glasovala najmanj tretjina članov odbora.

Člen 185

Glasovanje po delih (38)

1.

 Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, zahtevajo, da se o njem glasuje po delih.

2.

 Zahtevo je treba vložiti najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O zahtevi odloča predsednik.

Člen 186

Pravica do glasovanja (39)

Pravica do glasovanja je osebna pravica.

Poslanci svoje glasove oddajajo posamično in osebno.

Vsaka kršitev tega člena se šteje za hudo kršitev člena 10(3).

Člen 187

Glasovanje (40)

1.

 Parlament praviloma glasuje z vzdigovanjem rok.

Vendar lahko predsednik kadar koli sklene, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

2.

 Predsednik naznani začetek in konec glasovanja.

Od naznanitve začetka do naznanitve konca glasovanja ne sme govoriti nihče razen predsednika.

3.

 Pri ugotavljanju, ali je bilo besedilo sprejeto ali zavrnjeno, se upoštevajo le glasovi za in proti, razen v primerih, ko je v Pogodbah določena posebna večina.

4.

 Če predsednik odloči, da je izid glasovanja z vzdigovanjem rok dvomljiv, se ponovno glasuje z elektronskim sistemom glasovanja, če ta ne deluje, pa z usedanjem in vstajanjem.

5.

 Predsednik ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.

6.

 Izid glasovanja se zabeleži.

Člen 188

Končno glasovanje

Parlament pri odločanju na podlagi poročila vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje izvede poimensko v skladu s členom 190(3).

Določbe člena 188 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(4), (7) in (9) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

Člen 189

Izenačenost glasov (41)

1.

 V primeru enakega števila glasov pri glasovanju v skladu s členom 182(1)(b) ali (d) se besedilo v celoti vrne odboru. To velja tudi za glasovanje v skladu s členoma 3 in 9.

2.

 V primeru enakega števila glasov pri glasovanju o besedilu, o katerem se v skladu s členom 185 glasuje po delih, se šteje, da je besedilo sprejeto.

3.

 Ne glede na člene, ki predpisujejo kvalificirano večino, se v vseh drugih primerih enakega števila glasov šteje, da je besedilo ali predlog zavrnjen.

Člen 189(3) je treba razlagati v smislu, da enako število glasov pri glasovanju o osnutku priporočila na podlagi člena 149(4) o pridružitvi postopku pred Sodiščem Evropske unije ne pomeni, da je sprejeto priporočilo, da se temu postopku pridruži. V takem primeru je treba šteti, da se pristojni odbor ni izrekel o priporočilu.

Predsednik lahko glasuje, vendar njegov glas ni odločilen.

Člen 190

Poimensko glasovanje (42)

1.

 Poleg primerov, določenih v tem poslovniku, se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.

Določbe člena 190 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(4), (7) in (9) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

2.

 Vsaka politična skupina lahko vloži največ 100 zahtev za poimensko glasovanje na eno delno zasedanje.

3.

 Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

Kadar uporaba tega sistema zaradi tehničnih razlogov ni mogoča, lahko poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb. Predsednik glasuje zadnji. Glasuje se ustno z izrekanjem besede „da“, „ne“ ali „vzdržan“.

4.

 Glasovi se zabeležijo v zapisnik seje, po političnih skupinah in po abecednem vrstnem redu imen poslancev, zraven pa je navedba o tem, kako so glasovali.

Člen 191

Tajno glasovanje (43)

1.

 Brez poseganja v člen 15(1) in prvi pododstavek člena 213(2) se o imenovanjih glasuje tajno.

Za ugotavljanje števila oddanih glasov se upoštevajo le glasovnice z imeni predlaganih kandidatov.

2.

 Tajno se glasuje tudi, če tako zahtevajo poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag. Take zahteve morajo biti podane pred začetkom glasovanja.

3.

 Zahteva za tajno glasovanje ima prednost pred zahtevo za poimensko glasovanje.

4.

 Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju, razen v primeru elektronskega glasovanja.

V primeru glasovanja v skladu z odstavkom 1 kandidati ne smejo preštevati glasov.

Imena poslancev, ki so sodelovali pri tajnem glasovanju, se zabeležijo v zapisnik seje, na kateri je glasovanje potekalo.

Člen 192

Uporaba sistema za elektronsko glasovanje (44)

1.

 Predsedstvo sprejme tehnična navodila za uporabo elektronskega sistema glasovanja.

2.

 Kadar se glasuje z uporabo elektronskega sistema glasovanja, se zabeleži le številčni izid glasovanja, razen v primeru poimenskega glasovanja.

3.

 Predsednik se lahko za preverjanje praga kadar koli odloči, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

Člen 193

Spori glede glasovanja (45)

1.

 Vprašanja pravilnosti postopka, ki se nanašajo na veljavnost glasovanja, se lahko sprožijo potem, ko je predsednik naznanil konec tega glasovanja.

2.

 Po razglasitvi izida glasovanja lahko poslanec z vzdigom roke zahteva, da se ta izid preveri s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

3.

 Predsednik odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Njegova odločitev je dokončna.

Člen 194

Obrazložitev glasovanja

1.

 Po koncu glasovanja lahko vsak poslanec poda največ minuto dolgo ustno obrazložitev enega samega glasovanja in/ali končnega glasovanja o točki, predloženi Parlamentu. Vsak poslanec lahko poda največ tri ustne obrazložitve glasovanja na delno zasedanje.

Vsak poslanec lahko poda največ 200 besed dolgo pisno obrazložitev glasovanja, ki se vključi na stran poslanca na spletišču Parlamenta.

Vsaka politična skupina lahko poda največ dve minuti dolgo obrazložitev glasovanja.

Ko se začne prva obrazložitev glasovanja o prvi točki, se nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več.

Obrazložitve glasovanja so dopustne pri enem samem glasovanju in/ali končnem glasovanju v zvezi s katero koli točko, predloženo Parlamentu. Za namene tega člena se izraz „končno glasovanje“ ne nanaša na vrsto glasovanja, ampak pomeni zadnje glasovanje o določeni točki.

2.

 Obrazložitve glasovanja niso dopustne v primeru tajnega glasovanja ali glasovanja o postopkovnih vprašanjih.

3.

 Kadar je na dnevni red Parlamenta vključena točka brez predlogov sprememb ali razprave, lahko poslanci podajo samo pisno obrazložitev glasovanja v skladu z odstavkom 1.

Ustne ali pisne obrazložitve glasovanja se morajo neposredno nanašati na točko, predloženo Parlamentu.

POGLAVJE 6

Vprašanja pravilnosti postopka in postopkovni predlogi

Člen 195

Vprašanja pravilnosti postopka (46)

1.

 Poslanec lahko dobi besedo, da opozori predsednika na nespoštovanje Poslovnika Parlamenta. Poslanec najprej pojasni, na kateri člen se sklicuje.

2.

 Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka ima prednost pred drugimi priglasitvami ali postopkovnimi predlogi.

3.

 Čas za govor je omejen na eno minuto.

4.

 O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloči takoj v skladu s Poslovnikom in svojo odločitev razglasi takoj po tem, ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka postavljeno. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.

5.

 Izjemoma lahko predsednik izjavi, da bo svojo odločitev razglasil pozneje, vendar najpozneje 24 ur po tem, ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka postavljeno. Preložitev odločitve ne povzroči preložitve razprave. Predsednik lahko zadevo posreduje pristojnemu odboru.

Zahteva za postavitev vprašanja pravilnosti postopka se mora nanašati na točko dnevnega reda, o kateri teče razprava. Predsednik lahko priglasitev glede druge zadeve upošteva ob ustreznem času, npr. po tem, ko je obravnavana točka dnevnega reda zaključena, ali pred prekinitvijo seje.

Člen 196

Postopkovni predlogi

1.

 Priglasitve v zvezi s postopkovnimi predlogi, ki se nanašajo na:

(a)

nedopustnost zadeve (člen 197);

(b)

vrnitev zadeve odboru (člen 198);

(c)

zaključek razprave (člen 199);

(d)

preložitev razprave ali glasovanje (člen 200) ali

(e)

prekinitev ali zaključek seje (člen 201),

imajo prednost pred drugimi priglasitvami.

Poleg predlagatelja imajo v zvezi s temi predlogi besedo le naslednji poslanci: en nasprotnik ter predsednik ali poročevalec pristojnega odbora.

2.

 Čas za govor je omejen na eno minuto.

Člen 197

Predlogi za razglasitev zadeve za nedopustno

1.

 Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, predlagajo, da da se točka razglasi za nedopustno. O takem predlogu se glasuje takoj.

O nameri, da bi predlagali nedopustnost, se vsaj 24 ur vnaprej obvesti predsednika, ki takoj obvesti Parlament.

2.

 Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda.

Člen 198

Vrnitev zadeve odboru

1.

 Ob določitvi dnevnega reda ali pred začetkom razprave lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, zahtevajo vrnitev zadeve odboru.

O nameri, da bi predlagali vrnitev zadeve odboru, se vsaj 24 ur vnaprej obvesti predsednika, ki takoj obvesti Parlament.

2.

 Vrnitev zadeve odboru lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, predlagajo tudi pred ali med glasovanjem. O takem predlogu se glasuje takoj.

3.

 Tak predlog se sme podati le enkrat na vsaki stopnji postopka iz odstavkov 1 in 2.

4.

 Vrnitev zadeve odboru ima za posledico prekinitev obravnave točke.

5.

 Parlament lahko določi rok, v katerem odbor poroča o svojih sklepih.

Člen 199

Zaključek razprave

1.

 Na predlog predsednika ali na zahtevo politične skupine ali poslancev, ki dosegajo vsaj nizki prag, se lahko razprava zaključi, preden je bil izčrpan seznam govornikov. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje takoj.

2.

 Če je predlog ali zahteva sprejeta, se beseda dodeli le po enemu članu iz vsake politične skupine, ki v razpravi še ni imela govornika.

3.

 Po govorih iz odstavka 2 se razprava zaključi in Parlament glasuje o zadevi, o kateri se je razpravljalo, razen kadar je čas glasovanja določen vnaprej.

4.

 Če je predlog ali zahteva zavrnjena, je med isto razpravo nihče razen predsednika ne sme ponovno vložiti.

Člen 200

Preložitev razprave ali glasovanja (47)

1.

 Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, predlagajo, da se razprava preloži na določen dan in uro. O takem predlogu se glasuje takoj.

O nameri, da bi predlagali preložitev, se vsaj 24 ur vnaprej obvesti predsednika, ki takoj obvesti Parlament.

2.

 Če je predlog sprejet, Parlament preide k naslednji točki dnevnega reda. Preložena razprava se znova začne na določeni dan ob določeni uri.

3.

 Če je predlog zavrnjen, med istim delnim zasedanjem ne sme biti ponovno vložen.

4.

 Pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, predlagajo, da se glasovanje preloži. O takem predlogu se glasuje takoj.

Člen 201

Prekinitev ali zaključek seje (48)

Seja se lahko prekine ali zaključi med razpravo ali glasovanjem, če tako odloči Parlament na predlog predsednika ali na zahtevo poslancev ali politične skupine oziroma skupin, ki dosegajo vsaj visoki prag. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje takoj.

Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.

Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 158(2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu s členom 174 ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom.

POGLAVJE 7

Javnost dela

Člen 202

Zapisnik

1.

 Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki, imena govornikov in odločitve Parlamenta, vključno z izidom morebitnega glasovanja o katerem koli predlogu spremembe, se da na voljo vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.

2.

 Seznam dokumentov, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se objavi v zapisniku.

3.

 Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.

4.

 Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.

5.

 Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 203

Sprejeta besedila

1.

 Besedila, ki jih sprejme Parlament, se objavijo neposredno po glasovanju. Skupaj z zapisniki ustreznih sej se predložijo Parlamentu in se shranijo v njegovem arhivu.

2.

 Besedila, ki jih je sprejel Parlament, je treba dokončno pravno-jezikovno oblikovati, za kar je odgovoren predsednik. Kadar se takšna besedila sprejmejo na podlagi dogovora, doseženega med Parlamentom in Svetom, besedilo dokončno oblikujeta ti dve instituciji v tesnem sodelovanju in skupnem dogovoru.

3.

 Postopek iz člena 241 se uporablja, kadar so za celovitost in kakovost besedila v skladu z voljo, ki jo je izrazil Parlament, potrebne prilagoditve, ki presegajo popravke tipoloških napak ali popravke, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti vseh jezikovnih različic, pa tudi njihove jezikovne pravilnosti in terminološke doslednosti.

4.

 Stališča, ki jih sprejme Parlament v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, imajo obliko prečiščenega besedila. Kadar glasovanje v Parlamentu ne temelji na dogovoru s Svetom, so v prečiščenem besedilu označeni vsi sprejeti predlogi sprememb.

5.

 Sprejeta besedila po dokončnem oblikovanju podpišeta predsednik in generalni sekretar, objavijo pa se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 204

Dobesedni zapis (49)

1.

 Za vsako sejo se pripravi dobesedni zapis kot večjezični dokument, v katerem se vsi govorni prispevki pojavijo v izvirnem uradnem jeziku.

2.

 Brez poseganja v druga disciplinska pooblastila lahko predsednik zahteva, da se iz dobesednih zapisov izbrišejo govori poslancev, katerim ni bila dana beseda ali ki govorijo dlje od dodeljenega jim časa.

3.

 Govorniki lahko vnesejo popravke k zapisu svojih govornih prispevkov v petih delovnih dneh. Popravki se v tem roku pošljejo sekretariatu.

4.

 Večjezični dobesedni zapis seje se objavi kot priloga k Uradnemu listu Evropske unije in se shrani v arhivu Parlamenta.

5.

 Če za to zaprosi poslanec, se naredi prevod izvlečka dobesednega zapisa v kateri koli uradni jezik. Po potrebi se prevod zagotovi v kratkem času.

Člen 205

Avdiovizualni zapis sej

1.

 Na spletišču Parlamenta se v realnem času predvajajo postopki v tistih jezikih, v katerih se izvajajo, skupaj z večjezičnimi zvočnimi posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin.

2.

 Takoj po seji se indeksirani avdiovizualni zapis postopkov v tistih jezikih, v katerih so bili izvedeni, kakor tudi večjezični zvočni posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin, presnamejo in objavijo na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja in med naslednjim parlamentarnim obdobjem, potem pa se hranijo v arhivu Parlamenta. Ta avdiovizualni zapis se poveže z večjezičnimi dobesednimi zapisi sej takoj, ko so na voljo.

NASLOV VIII

ODBORI IN DELEGACIJE

POGLAVJE 1

Odbori

Člen 206

Ustanovitev stalnih odborov

Parlament na predlog konference predsednikov ustanovi stalne odbore. Njihove pristojnosti so določene v prilogi k temu poslovniku (50). Ta priloga se sprejme z večino oddanih glasov. Njihovi člani se imenujejo med prvim delnim zasedanjem po volitvah Parlamenta.

Pristojnosti stalnih odborov je mogoče ponovno opredeliti tudi ob drugem času, ne le ob njihovi ustanovitvi.

Člen 207

Posebni odbori

1.

 Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, številčna sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi.

2.

 Mandatna doba posebnih odborov ne sme biti daljša od 12 mesecev, razen kadar jo Parlament pred iztekom podaljša. Če v sklepu Parlamenta o ustanovitvi posebnega odbora ni določeno drugače, se mandatna doba začne z datumom njegove ustanovitvene seje.

3.

 Posebni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

Člen 208

Preiskovalni odbori

1.

 V skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 2 Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (51) lahko Parlament na zahtevo četrtine vseh poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po pravu Unije pooblaščene za njegovo izvajanje.

Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina vseh poslancev Parlamenta, in rokom iz odstavka 11 niso dopustni.

2.

 Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.

 Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe Poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je v tem členu in v Sklepu 95/167/ES, Euratom, ESPJ določeno drugače.

4.

 V zahtevi za ustanovitev preiskovalnega odbora mora biti natančno naveden predmet preiskave in priložena podrobna obrazložitev. Na predlog konference predsednikov Parlament odloči o ustanovitvi odbora in njegovi številčni sestavi.

5.

 Preiskovalni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

6.

 V preiskovalnem odboru lahko v kateri koli fazi njegovega postopka glasujejo le polnopravni člani ali, če so ti odsotni, njihovi namestniki.

7.

 Preiskovalni odbor izvoli predsednika in podpredsednike ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.

8.

 Med dvema sejama lahko koordinatorji odbora v nujnih primerih ali po potrebi izvajajo pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji tega odbora.

9.

 Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 167. Vendar predsedstvo odbora:

—

lahko tolmačenje omeji na uradne jezike tistih članov odbora, ki sodelujejo v obravnavi, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,

—

odloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko obravnava v odboru poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.

10.

 Kadar domnevne kršitve ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije nakazujejo na odgovornost organa države članice, lahko preiskovalni odbor parlament te države članice zaprosi za sodelovanje pri preiskavi.

11.

 Preiskovalni odbor konča delo tako, da Parlamentu predstavi poročilo o rezultatih svojega dela v roku 12 mesecev od svoje ustanovne seje. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece. Poročilo lahko po potrebi vsebuje manjšinska stališča v skladu s pogoji iz člena 55. Poročilo se objavi.

Na zahtevo preiskovalnega odbora Parlament razpravlja o poročilu na naslednjem delnem zasedanju po predložitvi poročila.

12.

 Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije ali organe Unije ali držav članic.

13.

 Predsednik odboru, pristojnemu v skladu s Prilogo VI, naroči, naj spremlja nadaljnje dogajanje v zvezi z ugotovitvami dela preiskovalnega odbora in po potrebi o njem poroča. Predsednik sprejme vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev praktičnega izvajanja sklepov preiskave.

Člen 209

Sestava odborov

1.

 Člane odborov, posebnih odborov in preiskovalnih odborov imenujejo politične skupine in samostojni poslanci.

Konferenca predsednikov določi rok, do katerega morajo politične skupine in samostojni poslanci predsedniku sporočiti imenovanja, predsednik pa jih nato razglasi na plenarnem zasedanju.

2.

 Sestava odborov, kolikor je mogoče, odraža sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami mora biti bodisi najbližje skupno število nad bodisi najbližje skupno število pod sorazmernim izračunom.

Kadar med političnimi skupinami ni dogovora o njihovi sorazmerni teži v enem ali več posebnih odborih, odloči konferenca predsednikov.

3.

 Če se politična skupina odloči, da sedežev v odboru ne bo zasedla, ali svojih članov ne imenuje v roku, ki ga določi konferenca predsednikov, zadevni sedeži ostanejo prazni. Izmenjava sedežev med političnimi skupinami ni dovoljena.

4.

 Kadar zamenjava politične skupine poslanca vpliva na sorazmerno porazdelitev sedežev v odboru, kot je opredeljena v odstavku 2, in med političnimi skupinami ni dogovora za zagotovitev skladnosti z načeli iz navedenega odstavka, potrebne odločitve sprejme konferenca predsednikov.

5.

 Vse sprejete spremembe imenovanj političnih skupin in samostojnih poslancev se sporočijo predsedniku, ki jih razglasi najpozneje na začetku naslednjega plenarnega zasedanja. Te spremembe učinkujejo od dneva razglasitve.

6.

 Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo namestnike, katerih število ne presega števila polnopravnih članov, ki jih lahko politična skupina ali samostojni poslanci imenujejo v odboru. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Ti namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnega člana, do sodelovanja pri glasovanju.

7.

 Polnopravni član lahko v primeru svoje odsotnosti in kadar namestniki niso bili imenovani ali so odsotni, uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz iste politične skupine ali, kadar je član samostojni poslanec, drug samostojni poslanec, ki ima pravico glasovati. Predsednika odbora se obvesti najpozneje do začetka glasovanja.

Vnaprejšnje obvestilo iz zadnjega stavka odstavka 7 mora biti podano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščen.

V skladu s tem členom:

—

je položaj polnopravnih članov ali namestnikov v odboru odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini,

—

če se število polnopravnih članov politične skupine v odboru spremeni, se ustrezno spremeni tudi najvišje število stalnih namestnikov, ki jih politična skupina lahko imenuje v ta odbor,

—

poslanci, ki zamenjajo politično skupino, ne morejo ohraniti položaja polnopravnega člana ali namestnika v odboru, ki so ga imeli kot člani prvotne politične skupine,

—

član odbora v nobenem primeru ne sme nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.

Člen 210

Naloge odborov

1.

 Stalni odbori obravnavajo vprašanja, ki jim jih posreduje Parlament ali, med prekinitvijo zasedanja, predsednik v imenu konference predsednikov.

2.

 Če sta za obravnavo določenega vprašanja pristojna dva ali več odborov, se eden izmed njih določi za pristojni odbor, ostali pa za odbore, zaprošene za mnenje.

Isto vprašanje se ne more istočasno dodeliti v obravnavo več kot trem odborom, razen če se sklene, da se od tega pravila odstopi pod pogoji iz odstavka 1.

3.

 Dva ali več odborov ali pododborov lahko skupaj obravnavajo zadeve iz svoje pristojnosti, vendar ne smejo sprejemati odločitev skupaj, razen kadar se uporablja člen 58.

4.

 Odbor lahko s privolitvijo ustreznih organov Parlamenta enemu ali več svojim članom naroči, da pripravijo študijo ali zberejo informacije.

Člen 211

Vprašanja glede pristojnosti

1.

 Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo točke, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov odborov v štirih tednih od razglasitve posredovanja odboru na plenarnem zasedanju.

2.

 Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih od predložitve vprašanja na podlagi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.

3.

 Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore s predsedniki drugih odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 57.

Člen 212

Pododbori

1.

 Pododbori se lahko ustanovijo v skladu s členom 206. Stalni ali posebni odbor lahko v interesu svojega dela in po predhodni pridobitvi dovoljenja konference predsednikov tudi ustanovi enega ali več pododborov, hkrati pa določi njihovo sestavo v skladu z ustreznimi določbami iz člena 209, kot tudi področje pristojnosti, ki mora spadati v okvir področja pristojnosti krovnega odbora. Pododbori poročajo svojemu krovnemu odboru.

2.

 Če v tem poslovniku ni določeno drugače, postopek, ki se uporablja za odbore, velja tudi za pododbore.

3.

 Polnopravni člani pododbora so izbrani izmed članov krovnega odbora.

4.

 Namestniki lahko sodelujejo v pododborih pod enakimi pogoji kot v odborih.

5.

 Predsednik krovnega odbora lahko predsednike pododborov vključi v uradno delovanje koordinatorjev ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo ti pododbori, pod pogojem, da je s takim ravnanjem seznanjeno predsedstvo odbora in ga je odobrilo.

Člen 213

Predsedstva odborov

1.

 Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 209 ter nato spet čez dve leti in pol odbor na ločenih glasovanjih izmed njegovih polnopravnih članov izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki. Število podpredsednikov, ki se izvolijo, določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice.

2.

 Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se glasuje s ploskanjem. Če pa se glasuje o več kandidatih, kot je razpoložljivih mest, oziroma je glasovanje zahtevala politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj visoki prag v odboru, je glasovanje tajno.

Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov za in proti.

Kadar je kandidatov več, je izvoljen kandidat, ki je pri prvem glasovanju dobil absolutno večino oddanih glasov. Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.

3.

 Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi s funkcionarji Parlamenta: člen 14 (Poslanec, ki začasno predseduje), člen 15 (Kandidature in splošne določbe), člen 16 (Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor), člen 19 (Trajanje mandata funkcionarjev) in člen 20 (Prosta mesta).

Člen 214

Koordinatorji odborov

1.

 Politične skupine lahko za koordinatorja imenujejo enega od svojih članov v vsakem odboru.

2.

 Predsednik odbora po potrebi skliče njegove koordinatorje, da pripravijo odločitve, ki jih mora sprejeti odbor, zlasti odločitve glede postopka in imenovanja poročevalcev. Odbor lahko pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev prenese na koordinatorje, z izjemo odločitev glede sprejemanja poročil, predlogov resolucij, mnenj ali predlogov sprememb.

Podpredsedniki so lahko povabljeni, da pri sejah koordinatorjev odbora sodelujejo v posvetovalni vlogi.

Če soglasja ni mogoče doseči, lahko koordinatorji glede na različno moč posameznih političnih skupin odločajo le z večino, ki jasno predstavlja veliko večino v odboru.

Predsednik odbora razglasi vse odločitve in priporočila koordinatorjev, ki štejejo za sprejete, če se jim ne nasprotuje. Ustrezno se navedejo v zapisniku seje odbora.

Samostojni poslanci niso politična skupina v smislu člena 33 in zato ne morejo imenovati koordinatorjev, ki so edini poslanci, ki se lahko udeležujejo sestankov koordinatorjev.

V vseh primerih je treba samostojnim poslancem zagotoviti pravico do dostopa do informacij v skladu z načelom nediskriminacije, tako da se zagotovi prenos informacij in prisotnost člana sekretariata samostojnih poslancev na sestankih koordinatorjev.

Člen 215

Poročevalci v senci

Politične skupine lahko za vsako poročilo imenujejo poročevalca v senci, ki spremlja napredek tega poročila in v imenu skupine išče kompromise v odboru. Njegovo ime sporočijo predsedniku odbora.

Člen 216

Seje odborov

1.

 Odbor se sestane po sklicu svojega predsednika ali na zahtevo predsednika Parlamenta.

Ko predsednik odbora skliče sejo, predloži osnutek dnevnega reda. Odbor o dnevnem redu odloča na začetku seje.

2.

 Komisija, Svet in druge institucije Unije lahko prevzamejo besedo na sejah odbora, če jih v imenu odbora k temu povabi njegov predsednik.

S sklepom odbora so lahko k udeležbi in prevzemu besede na seji vabljene tudi druge osebe.

Pristojni odbor lahko s soglasjem predsedstva Parlamenta organizira predstavitev mnenj strokovnjakov, če meni, da je to bistveno za učinkovit potek njegovega dela v zvezi z določeno zadevo.

3.

 Brez poseganja v člen 56(8) in razen če odbor odloči drugače, poslanci, ki se udeležujejo sej odborov, čeprav niso njihovi člani, ne morejo sodelovati v njihovih razpravah.

Odbor jim lahko dovoli, da pri njegovih sejah sodelujejo v svetovalni funkciji.

4.

 Za odbore se smiselno uporablja člen 171(2) o dodelitvi časa za govor.

5.

 Kadar je pripravljen dobesedni zapis seje, se smiselno uporablja člen 204(2), (3) in (5).

Člen 217

Zapisnik sej odbora

Zapisnik vsake seje odbora se da na voljo vsem članom in se posreduje odboru v odobritev.

Člen 218

Glasovanje v odboru

1.

 Brez poseganja v člen 65(3) o drugi obravnavi predloge sprememb ali osnutke predlogov zavrnitve, predložene v obravnavo odboru, vedno podpiše polnopravni član zadevnega odbora ali namestnik oziroma sopodpiše vsaj en tak član.

2.

 Odbor lahko veljavno glasuje, kadar je dejansko navzoča četrtina njegovih članov. Če pa to pred začetkom glasovanjem zahtevajo poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag v odboru, je glasovanje veljavno le, če se ga udeleži večina njegovih članov.

3.

 Eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje o poročilu ali mnenju v odboru se izvede poimensko v skladu s členom 190(3) in (4). Glasovanje o predlogih sprememb in druga glasovanja se izvedejo z vzdigovanjem rok, razen če se predsednik odbora odloči za elektronsko glasovanje ali če člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag v odboru, zahtevajo poimensko glasovanje.

Določbe člena 218(3) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(4), (7) in (9) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

4.

 Glede na predlagane spremembe lahko odbor namesto glasovanja od poročevalca zahteva, da predloži nov osnutek, upoštevajoč čim več predlogov sprememb. Za vložitev predlogov sprememb se določi nov rok.

Člen 219

Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih

Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi z glasovanjem, vprašanji pravilnosti postopka in postopkovnimi predlogi: člen 174 (Preprečevanje obstrukcije), člen 179 (Pragi), člen 180 (Vložitev in predstavitev predlogov sprememb), člen 181 (Dopustnost predlogov sprememb), člen 182 (Postopek glasovanja), člen 183 (Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb), člen 185(1) (Glasovanje po delih), člen 186 (Pravica do glasovanja), člen 187 (Glasovanje), člen 189 (Izenačenost glasov), člen 190(3) in (4) (Poimensko glasovanje), člen 191 (Tajno glasovanje), člen 192 (Uporaba sistema za elektronsko glasovanje), člen 193 (Spori glede glasovanja), člen 195 (Vprašanja pravilnosti postopka), člen 200 (Preložitev razprave ali glasovanja) in člen 201 (Prekinitev ali zaključek seje).

Člen 220

Čas za vprašanja v odboru

Odbor lahko sklene, da se nekaj časa nameni za vprašanja. Pravila za izvedbo časa za vprašanja določi vsak odbor sam.

Člen 221

Postopek za posvetovanje z odborom o zaupnih informacijah na seji odbora brez navzočnosti javnosti

1.

 Kadar je Parlament pravno obvezan, da prejete informacije obravnava kot zaupne, predsednik pristojnega odbora po uradni dolžnosti uporabi postopek zaupne obravnave, določen v odstavku 3.

2.

 Če ni nobene pravne obveznosti, da se prejete informacije obravnavajo kot zaupne, lahko vsak odbor brez poseganja v odstavek 1 na lastno pobudo uporabi postopek zaupne obravnave iz odstavka 3 za informacije ali dokumente, ki jih navede eden od njegovih članov v pisni ali ustni zahtevi. V tem primeru je za sprejetje odločitve o uporabi postopka zaupne obravnave potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.

3.

 Ko predsednik odbora razglasi, da se uporablja postopek zaupne obravnave, seja poteka brez navzočnosti javnosti, na njej pa so lahko navzoči le člani odbora, vključno z nadomestnimi člani. Odbor lahko v skladu z veljavnim medinstitucionalnim pravnim okvirom odloči, da se lahko seje udeležijo drugi člani v skladu s členom 216(3). Seje se lahko udeležijo tudi osebe, ki jih je predsednik odbora predhodno imenoval, da se morajo seznaniti s podatki, ob upoštevanju vseh omejitev, ki izhajajo iz veljavnih pravil, ki urejajo obravnavo zaupnih informacij s strani Parlamenta. Kar zadeva vpogled v podatke s stopnjo tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL in višje ali v primeru posebnih omejitev dostopa, ki izhajajo iz medinstitucionalnega pravnega okvira, se lahko uporabljajo dodatne omejitve.

Dokumenti se razdelijo na začetku seje, na koncu pa poberejo. Biti morajo oštevilčeni. Zabeležke in fotokopije niso dovoljene.

V zapisniku seje se podrobnosti razprave o točki, obravnavani po zaupnem postopku, ne navedejo. Zapiše se lahko le morebitna odločitev v zvezi s tem.

4.

 Brez poseganja v veljavna pravila o kršitvi zaupnosti na splošno lahko preučitev kršitve zaupnosti zahtevajo poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru, ki je uporabil postopek zaupne obravnave. Ta zahteva se lahko uvrsti na dnevni red naslednje seje odbora. Odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo zadevo predložil predsedniku v nadaljnjo obravnavo v skladu s členoma 10 in 176.

Ta člen se uporablja, če veljavni pravni okvir v zvezi z obravnavo zaupnih informacij zagotavlja možnost vpogleda v zaupne informacije na seji za zaprtimi vrati zunaj zavarovanih prostorov.

Člen 222

Javne predstavitve in razprave o državljanskih pobudah

1.

 Ko je Komisija državljansko pobudo objavila v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (52), predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov:

(a)

odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen v skladu s členom 57;

(b)

lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, objavljenih v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude.

2.

 Vsebinsko pristojni odbor:

(a)

preveri, ali je Komisija v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 organizatorje sprejela na ustrezni ravni;

(b)

zagotovi – po potrebi mu pri tem pomaga konferenca predsednikov odborov –, da Komisija ustrezno sodeluje pri pripravi javne predstavitve in da je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.

3.

 Predsednik vsebinsko pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011.

4.

 Vsebinsko pristojni odbor pripravi javno predstavitev v Parlamentu, po potrebi skupaj z drugimi institucijami in organi Unije, ki želijo sodelovati. Povabi lahko druge deležnike.

Vsebinsko pristojni odbor povabi reprezentativno skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 211/2011, naj na predstavitvi predstavi pobudo.

5.

 Predsedstvo v skladu z dogovorom s Komisijo sprejme pravila o povračilu nastalih stroškov.

6.

 Pooblastila iz tega člena lahko predsednik Parlamenta in predsednik konference predsednikov odborov preneseta na podpredsednika oziroma na drugega predsednika odbora.

7.

 Če so izpolnjeni pogoji iz člena 57 ali člena 58, se te določbe smiselno uporabljajo tudi za druge odbore. Uporabljata se tudi člena 210 in 211.

Člen 25(9) se za javne predstavitve o državljanskih pobudah ne uporablja.

8.

 Parlament razpravlja o državljanski pobudi, objavljeni v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, na delnem zasedanju, ki sledi javni predstavitvi, in se pri njeni uvrstitvi na svoj dnevni red odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Razprave ne zaključi z resolucijo, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti ali podobni zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži vsebinsko pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Smiselno se uporablja člen 132(3) do (8) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.

9.

 Ko parlament prejme sporočilo Komisije o njenih pravnih in političnih sklepih glede posamezne državljanske pobude, oceni ukrepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi tega sporočila. Če Komisija ne predloži ustreznega predloga o državljanski pobudi, lahko vsebinsko pristojni odbor po posvetovanju z organizatorji državljanske pobude organizira predstavitev. Parlament lahko tudi odloči, ali bo sklical razpravo na plenarnem zasedanju in ali bo zadevo zaključil z resolucijo. Smiselno se uporablja postopek iz odstavka 8. Parlament lahko tudi odloči, da bo uveljavil pravico, ki jo ima na podlagi člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in tako sprožil postopek iz člena 47 Poslovnika.

POGLAVJE 2

Medparlamentarne delegacije

Člen 223

Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij

1.

 Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člane imenujejo politične skupine in samostojni poslanci na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.

2.

 Politične skupine, kolikor je mogoče, zagotovijo pravično zastopanost držav članic, političnih usmeritev in spolov. Ni dovoljeno, da ima več kot tretjina članov delegacije isto državljanstvo. Smiselno se uporablja člen 209.

3.

 Predsedstva delegacij se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 213, ki velja za stalne odbore.

4.

 Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Kadar koli jih lahko poveča ali omeji.

5.

 Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.

6.

 Predsednik delegacije predloži poročilo o dejavnostih delegacije odboru, pristojnemu za skupno zunanjo in varnostno politiko.

7.

 Predsedniku delegacije se omogoči, da govori pred posebnim odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca posebnega odbora na sejah delegacije.

Člen 224

Skupni parlamentarni odbori

1.

 Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav Uniji ali držav, s katerimi je Unija začela pogajanja o pristopu.

Ti odbori lahko izdelajo priporočila, naslovljena na sodelujoče parlamente. V primeru Evropskega parlamenta se ta priporočila posredujejo pristojnemu odboru, ki predlaga nadaljnje ukrepe.

2.

 Splošne pristojnosti posameznih skupnih parlamentarnih odborov opredeli Evropski parlament v skladu s sporazumi s tretjimi državami.

3.

 Za skupne parlamentarne odbore veljajo postopki iz ustreznih sporazumov. Ti postopki temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo sodelujočega parlamenta.

4.

 Skupni parlamentarni odbori sprejmejo svoje poslovnike in jih pošljejo predsedstvu Evropskega parlamenta in ustreznemu organu sodelujočega parlamenta tretje države v odobritev.

5.

 Imenovanje članov delegacij Evropskega parlamenta v skupne parlamentarne odbore in določitev sestave predsedstev teh delegacij potekata v skladu s postopkom, določenim za medparlamentarne delegacije.

Člen 225

Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope

1.

 Organi Parlamenta, zlasti njegovi odbori, sodelujejo z enakovrednimi telesi parlamentarne skupščine Sveta Evrope na področjih skupnega interesa, predvsem da se poveča učinkovitost in prepreči podvajanje dela.

2.

 Konferenca predsednikov v dogovoru s pristojnimi organi parlamentarne skupščine Sveta Evrope določi način tega sodelovanja.

NASLOV IX

PETICIJE

Člen 226

Pravica do peticije

1.

 V skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije imajo vsi državljani Evropske unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovijo na Parlament peticijo glede vprašanj, ki spadajo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.

2.

 Peticije, predložene Parlamentu, morajo vsebovati ime in stalni naslov vsakega predlagatelja peticije.

3.

 Če so Parlamentu predloženi zahtevki, pri katerih očitno ne gre za peticijo, se ne registrirajo kot peticije, temveč se nemudoma posredujejo v nadaljnjo obravnavo ustrezni službi.

4.

 Kadar peticijo podpiše več fizičnih ali pravnih oseb, podpisniki določijo predstavnika in njegovega namestnika, ki za namene tega naslova štejeta kot predlagatelja peticije.

Če predstavnik in njegov namestnik nista bila določena, se kot predlagatelj peticije šteje prvi podpisnik ali druga ustrezna oseba.

5.

 Vsak predlagatelj peticije lahko kadar koli umakne svoj podpis s peticije.

Če podpise s peticije umaknejo vsi predlagatelji, postane nična.

6.

 Peticije morajo biti sestavljene v enem od uradnih jezikov Evropske unije.

Peticije, sestavljene v drugih jezikih, se upoštevajo le, če predlagatelj priloži prevod v uradnem jeziku. Dopisovanje Parlamenta s predlagateljem poteka v uradnem jeziku, v katerem je napisan prevod.

Predsedstvo lahko odloči, da se peticije in dopisovanje s predlagatelji lahko pripravijo v drugih jezikih, ki v skladu z ustavnim redom držav članic uživajo status uradnega jezika na njihovem celotnem ozemlju ali delu tega ozemlja.

7.

 Peticije se lahko vložijo po pošti ali prek portala za peticije, ki je dostopen prek spletišča Parlamenta in ki predlagatelja peticije usmerja tako, da odda peticijo v skladu z odstavkoma 1 in 2.

8.

 Kadar je prejetih več peticij s podobno vsebino, se lahko obravnavajo skupaj.

9.

 Peticije se vpišejo v register po vrstnem redu, po katerem so prispele, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2. Peticije, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, se arhivirajo, predlagatelja peticije pa se obvesti o razlogih za to.

10.

 Predsednik posreduje v register vpisane peticije odboru, pristojnemu za peticije, ki najprej ugotovi dopustnost peticije v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Če odbor ne doseže soglasja glede dopustnosti peticije, se ta na zahtevo vsaj tretjine članov odbora razglasi za dopustno.

11.

 Peticije, ki jih odbor razglasi za nedopustne, se arhivirajo. Predlagatelja peticije se obvesti o taki odločitvi in razlogih zanjo. Kadar je mogoče, se lahko predlagajo druga pravna sredstva.

12.

 Ko so peticije registrirane, postanejo javni dokument in Parlament lahko zaradi preglednosti objavi ime predlagatelja ter morebitnih sopredlagateljev in morebitnih podpornikov peticije in njeno vsebino. Predlagatelja, sopredlagatelje in podpornike peticije se o tem ustrezno obvesti.

13.

 Predlagatelj, sopredlagatelj ali podpornik peticije lahko ne glede na odstavek 12 zahteva, da se njegovo ime zaradi varovanja zasebnosti ne objavi, Parlament pa tej zahtevi ugodi.

Kadar pritožba predlagatelja peticije ne dopušča preiskave zaradi anonimnosti, se s predlagateljem peticije posvetuje o nadaljnjih korakih.

14.

 Parlament lahko zaradi zaščite pravic tretjih oseb na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne tretje osebe anonimizira peticijo in/ali druge podatke, ki jih vsebuje, če se mu to zdi primerno.

15.

 Peticije, ki jih na Parlament naslovijo fizične ali pravne osebe, ki niso niti državljani Evropske unije niti ne prebivajo ali nimajo statutarnega sedeža v eni od držav članic, se zabeležijo in arhivirajo ločeno. Predsednik vsak mesec odboru pošlje seznam v preteklem mesecu prejetih tovrstnih peticij z navedbo njihove vsebine. Odbor lahko zahteva vpogled v tiste, ki jih želi obravnavati.

Člen 227

Obravnava peticij

1.

 Dopustnost peticije obravnava odbor, pristojen za peticije, med opravljanjem svojih običajnih dejavnosti, bodisi med razpravo na redni seji bodisi s pisnim postopkom. Predlagatelji peticije so lahko vabljeni na seje odbora, če se razpravlja o njihovi peticiji, ali lahko zahtevajo, da so prisotni. Predsednik odbora po svoji presoji da besedo predlagateljem peticije.

2.

 Odbor se lahko odloči, da glede dopustne peticije Parlamentu predloži kratek predlog resolucije pod pogojem, da je konferenca predsednikov odborov o tem predhodno obveščena in da konferenca predsednikov temu ne ugovarja. Ti predlogi resolucije se uvrstijo na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki je najpozneje osem tednov po sprejetju teh predlogov resolucij v odboru. O njih se glasuje z enim samim glasovanjem. Konferenca predsednikov lahko predlaga uporabo člena 160, če ne, se sprejmejo brez razprave.

3.

 Kadar namerava odbor glede dopustne peticije v skladu s členom 54(1) pripraviti samoiniciativno poročilo, ki obravnava zlasti uporabo ali razlago prava Unije ali predlagane spremembe obstoječega prava, se v skladu s členom 56 in členom 57 pridruži vsebinsko pristojni odbor. Odbor brez glasovanja sprejme predloge za dele predloga resolucije, ki jih je prejel od vsebinsko pristojnega odbora, kadar ti predlogi obravnavajo uporabo ali razlago prava Unije ali spremembe obstoječega prava. Če odbor ne sprejme teh predlogov, jih vsebinsko pristojni odbor lahko vloži neposredno na plenarnem zasedanju.

4.

 Podpisniki lahko izrazijo ali umaknejo svojo podporo dopustni peticiji na portalu za peticije. Ta portal se da na voljo na spletišču Parlamenta.

5.

 Odbor lahko prosi Komisijo, da mu pomaga, še posebej v zvezi s podrobnostmi glede uporabe prava Unije in skladnosti z njim ter pri posredovanju vseh informacij in dokumentov, povezanih s peticijo. Predstavniki Komisije so vabljeni, da se udeležijo sej odbora.

6.

 Odbor lahko prosi predsednika, da njegovo mnenje ali priporočilo posreduje Komisiji, Svetu ali ustreznemu organu države članice za ukrepanje ali odgovor.

7.

 Odbor vsako leto poroča Parlamentu o izidu svojih razprav in po potrebi o ukrepih, ki jih sprejme Svet ali Komisija v zvezi s peticijami, ki jima jih je posredoval Parlament.

Ko je obravnava dopustne peticije končana, se s sklepom odbora naznani, da je peticija zaključena.

8.

 Predlagatelja peticije se obvesti o vseh ustreznih odločitvah odbora in razlogih zanje.

9.

 Odbor lahko sklene, da bo peticijo ponovno obravnaval, če je bil v zvezi z njo opozorjen na pomembna nova dejstva in če tako zahteva predlagatelj peticije.

10.

 Odbor z večino glasov svojih članov sprejme smernice za obravnavanje peticij v skladu s tem poslovnikom.

Člen 228

Obiski za ugotavljanje dejstev

1.

 Pri preiskovanju peticij, ugotavljanju dejstev ali iskanju rešitev lahko odbor organizira obiske za ugotavljanje dejstev v državi članici ali regiji, ki jo zadevajo dopustne peticije, o katerih je odbor že razpravljal. Obiski za ugotavljanje dejstev se praviloma nanašajo na vprašanja, ki so bila izpostavljena v več peticijah. Uporabljajo se pravila predsedstva, ki urejajo delegacije odborov v Evropski uniji.

2.

 Poslanci, izvoljeni v namembni državi članici, niso del delegacije. Lahko se jim dovoli, da delegacijo na obisku za ugotavljanje dejstev spremljajo po uradni dolžnosti.

3.

 Uradni člani delegacije po vsakem obisku pripravijo poročilo o misiji. Pripravo poročila usklajuje vodja delegacije, ki si prizadeva za dosego soglasja o njegovi vsebini med uradnimi člani pod enakimi pogoji. Če soglasje ni doseženo, se v poročilu o misiji izpostavijo različne ocene.

Člani, ki spremljajo delegacijo po uradni dolžnosti, ne sodelujejo pri pripravi poročila.

4.

 Poročilo o misiji, vključno z morebitnimi priporočili, se predloži odboru. Člani lahko vložijo predloge sprememb k priporočilom, vendar ne k delom poročila v zvezi z dejstvi, ki jih je ugotovila delegacija.

Odbor najprej glasuje o morebitnih predlogih sprememb k priporočilom, nato o celotnem poročilu o misiji.

Če se poročilo o misiji odobri, se posreduje v vednost predsedniku.

Člen 229

Objava peticij

1.

 Peticije, vpisane v register iz člena 226(9), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Te razglasitve se vpišejo v zapisnik.

2.

 Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo na portalu za peticije na spletišču Parlamenta.

Člen 230

Državljanska pobuda

1.

 Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj na podlagi člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in v skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo.

2.

 Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 226, 227, 228 in 229 tega poslovnika.

NASLOV X

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC

Člen 231

Izvolitev varuha človekovih pravic

1.

 Na začetku vsakega parlamentarnega obdobja ali v primeru smrti, odstopa ali razrešitve varuha človekovih pravic predsednik pozove k vložitvi kandidatur za izvolitev na funkcijo varuha človekovih pravic in določi rok za njihovo vložitev. Poziv se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.

 Kandidature mora podpreti najmanj 40 poslancev iz najmanj dveh držav članic.

Vsak poslanec lahko podpre le eno kandidaturo.

Kandidaturi morajo biti priloženi vsi dokumenti, na podlagi katerih je mogoče dejansko ugotoviti, da kandidat izpolnjuje pogoje iz člena 6(2) Sklepa Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom (53).

3.

 Kandidature se posredujejo pristojnemu odboru. Popoln seznam poslancev, ki so podprli kandidate, se objavi v ustreznem času.

4.

 Pristojni odbor lahko zahteva predstavitev kandidatov. Predstavitve so odprte za vse poslance.

5.

 Seznam sprejemljivih kandidatur po abecednem vrstnem redu se predloži v glasovanje Parlamentu.

6.

 Varuh človekovih pravic se izvoli z večino oddanih glasov.

Če po prvih dveh glasovanjih ni izvoljen noben kandidat, lahko naprej kandidirata le kandidata, ki sta prejela najvišje število glasov pri drugem glasovanju.

Če je izid glasovanja neodločen, se imenuje starejši kandidat.

7.

 Predsednik se pred začetkom glasovanja prepriča, ali je navzoča najmanj polovica vseh poslancev Parlamenta.

8.

 Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge, dokler ne nastopi funkcije njegov naslednik, razen v primeru smrti ali razrešitve.

Člen 232

Dejavnosti varuha človekovih pravic

1.

 Pristojni odbor preuči primere nepravilnosti, o katerih ga je obvestil varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) in (7) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom, in lahko v skladu s členom 54 tega poslovnika pripravi poročilo.

Pristojni odbor preuči poročilo, ki mu ga v skladu s členom 3(8) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom na koncu vsakega letnega zasedanja predloži varuh človekovih pravic o izidih svojih preiskav. Pristojni odbor lahko Parlamentu poda predlog resolucije, če meni, da mora Parlament v zvezi s katerim od vidikov iz tega poročila sprejeti stališče.

2.

 Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.

Člen 233

Razrešitev varuha človekovih pravic

1.

 Razrešitev varuha človekovih pravic lahko zahteva desetina vseh poslancev Parlamenta, če varuh ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev. Če je glasovanje o zahtevi za razrešitev potekalo v predhodnih dveh mesecih, lahko novo zahtevo predloži le petina vseh poslancev Parlamenta.

2.

 Zahteva se pošlje varuhu človekovih pravic in pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo, če večina njegovih članov sklene, da so razlogi utemeljeni. Varuh človekovih pravic se lahko na lastno zahtevo pred glasovanjem izreče o poročilu. Po razpravi Parlament odloča s tajnim glasovanjem.

3.

 Predsednik se pred glasovanjem prepriča, ali je navzoča najmanj polovica vseh poslancev Parlamenta.

4.

 Če je izglasovana razrešitev varuha človekovih pravic in ta ne odstopi, predsednik najpozneje do delnega zasedanja, ki sledi zasedanju, na katerem je potekalo glasovanje, prosi Sodišče Evropske unije, da varuha človekovih pravic nemudoma razreši z odločbo.

Z odstopom varuha človekovih pravic se postopek zaključi.

NASLOV XI

GENERALNI SEKRETARIAT PARLAMENTA

Člen 234

Generalni sekretariat Parlamenta

1.

 Parlament ima generalnega sekretarja, ki ga imenuje predsedstvo.

Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge.

2.

 Generalni sekretar vodi sekretariat, čigar sestavo in organizacijo določi predsedstvo.

3.

 Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata Parlamenta in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.

Predsednik Parlamenta o tem ustrezno obvesti ustrezne institucije Unije.

NASLOV XII

PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI Z EVROPSKIMI POLITIČNIMI STRANKAMI IN EVROPSKIMI POLITIČNIMI FUNDACIJAMI

Člen 235

Pristojnosti in odgovornosti v zvezi z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami (54)

1.

 Kadar se Parlament v skladu s členom 65(1) finančne uredbe odloči, da si bo pridržal pravico do odobritve odhodkov, to stori prek svojega predsedstva.

Na tej podlagi je predsedstvo pristojno za sprejemanje odločitev po členih 17, 18, 24, 27(3) in 30 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (55).

Posamezne odločitve, ki jih predsedstvo sprejme na podlagi tega odstavka, v njegovem imenu podpiše predsednik in se uradno sporočijo prosilcu ali upravičencu v skladu s členom 297 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V posameznih odločitvah se v skladu z drugim odstavkom člena 296 Pogodbe navedejo razlogi, na katerih temeljijo.

Predsedstvo se lahko kadar koli posvetuje s konferenco predsednikov.

2.

 Na zahtevo četrtine vseh poslancev Parlamenta, ki predstavljajo najmanj tri politične skupine, Parlament glasuje o odločitvi, da se v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 od organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije zahteva, naj preveri, ali registrirana evropska politična stranka ali registrirana evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

3.

 Na podlagi prvega pododstavka člena 10(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 lahko skupina najmanj 50 državljanov predloži obrazloženo zahtevo, s katero Parlament pozove, naj zahteva preverjanje iz odstavka 2. Te obrazložene zahteve ne vložijo ali podpišejo poslanci. Ta obrazložena zahteva vsebuje bistvene dejanske dokaze, ki kažejo, da zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 2.

Predsednik dopustne zahteve skupin državljanov posreduje odboru, pristojnemu za nadaljnjo obravnavo.

Po preučitvi, ki jo je treba izvesti v štirih mesecih po predložitvi predsednika, lahko pristojni odbor z večino svojih članov, ki predstavljajo najmanj tri politične skupine, odloči, da vloži predlog za nadaljnje ukrepanje, in o tem obvesti predsednika.

Skupina državljanov se obvesti o izidu pregleda s strani odbora.

Po prejemu predloga odbora predsednik zahtevo posreduje Parlamentu.

Po takem obvestilu Parlament z večino oddanih glasov odloči, ali bo vložil zahtevo pri Organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije.

Odbor sprejme smernice za obravnavo takih zahtev skupin državljanov.

4.

 Na zahtevo četrtine vseh poslancev Parlamenta, ki predstavljajo najmanj tri politične skupine, Parlament glasuje o predlogu obrazložene odločitve, da v skladu s členom 10(4) Uredbe(EU, Euratom) št. 1141/2014 v roku treh mesecev od uradnega obvestila nasprotuje odločitvi organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, da iz registra izbriše evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo.

Predlog obrazložene odločitve vloži pristojni odbor. Če je ta predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejeta nasprotna odločitev.

5.

 Konferenca predsednikov na podlagi predloga pristojnega odbora imenuje dve neodvisni ugledni osebi za člana odbora v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

NASLOV XIII

UPORABA IN SPREMEMBA POSLOVNIKA

Člen 236

Uporaba Poslovnika

1.

 V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.

Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.

2.

 Odbor odloči, ali je treba predlagati spremembo Poslovnika. V tem primeru ravna v skladu s členom 237.

3.

 Če odbor sklene, da zadošča razlaga obstoječega poslovnika, pošlje svojo razlago predsedniku, ki s tem seznani Parlament na njegovem naslednjem delnem zasedanju.

4.

 Če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, nasprotujejo razlagi odbora v roku 24 ur po njegovi razglasitvi, se o zadevi glasuje v Parlamentu. Besedilo je sprejeto z večino oddanih glasov, pod pogojem, da je navzoča najmanj tretjina vseh poslancev Parlamenta. V primeru zavrnitve se zadeva vrne odboru.

5.

 Nesporne razlage in razlage, ki jih je sprejel Parlament, se v poševni pisavi dodajo kot pojasnila ustreznemu členu oziroma členom.

6.

 Razlage morajo biti upoštevane pri prihodnji uporabi in razlagi zadevnih členov.

7.

 Pristojni odbor Poslovnik in razlage redno pregleduje.

8.

 Kadar ta poslovnik podeljuje pravice določenemu številu poslancev, se to število v primeru spremenjenega skupnega števila sedežev v Parlamentu, zlasti pa po širitvi Evropske unije, avtomatično uskladi z najbližjim celim številom, ki najbolj ustreza enakemu odstotku poslancev.

Člen 237

Sprememba Poslovnika

1.

 Vsak poslanec lahko predlaga spremembo Poslovnika in njegovih prilog, kadar je primerno s kratko obrazložitvijo.

Pristojni odbor predlagane spremembe preuči in odloči, ali jih bo predložil Parlamentu.

Za namen uporabe členov 180, 181 in 183 pri obravnavi predlaganih sprememb na plenarnem zasedanju velja, da se sklic na „izvirno besedilo“ ali predlog pravno zavezujočega akta v navedenih členih nanaša na takrat veljavno določbo.

2.

 V skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije so predlogi sprememb tega poslovnika sprejeti le, če zanje glasuje večina vseh poslancev Parlamenta.

3.

 Če ob glasovanju ni drugače določeno, spremembe tega poslovnika in njegovih prilog začnejo veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju.

NASLOV XIV

DRUGE DOLOČBE

Člen 238

Simboli Unije

1.

 Parlament prizna in prevzame naslednje simbole Unije:

—

zastavo, na kateri je upodobljen krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi,

—

himno, ki izvira iz Ode radosti iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna,

—

geslo „Združena v raznolikosti“.

2.

 Parlament praznuje dan Evrope 9. maja.

3.

 Zastava je razobešena v vseh prostorih Parlamenta in ob uradnih dogodkih. Zastava se uporablja v vseh sejnih sobah Parlamenta.

4.

 Himna se predvaja ob začetku vsake ustanovne seje in ob drugih slovesnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ali v pozdrav novim poslancem po širitvah.

5.

 Geslo se natisne na uradne dokumente Parlamenta.

6.

 Predsedstvo preuči nadaljnjo uporabo simbolov v Parlamentu. Predsedstvo sprejme podrobne določbe o izvajanju tega člena.

Člen 239

Vključevanje načela enakosti spolov

Predsedstvo sprejme akcijski načrt za enakost spolov, katerega cilj je vključitev vidika spola v vse dejavnosti Parlamenta na vseh ravneh in v vseh fazah. Akcijski načrt za enakost spolov se spremlja dvakrat letno in se pregleda vsaj vsakih pet let.

Člen 240

Nerešene zadeve

Na koncu zadnjega delnega zasedanja pred volitvami se šteje, da so vse nerešene zadeve Parlamenta brezpredmetne, s pridržkom določb iz drugega odstavka.

Na začetku vsakega parlamentarnega obdobja konferenca predsednikov odloča o obrazloženih zahtevah parlamentarnih odborov in drugih institucij za ponovni začetek ali nadaljevanje teh nerešenih zadev.

Te določbe se ne uporabljajo za peticije, državljanske pobude in besedila, za katera odločitev ni potrebna.

Člen 241

Popravki

1.

 Če se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kadar je to primerno, pristojnemu odboru posreduje osnutek popravka.

2.

 Če se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.

3.

 Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.

4.

 Popravek se razglasi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, najpozneje v 24 urah po razglasitvi ne zahtevajo glasovanja o popravku, se šteje, da je odobren. Če popravek ni odobren, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru. Pristojni odbor lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.

5.

 Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporablja člen 79.

(1)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(2)  Medinstitucionalni sporazum z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom o dostopu Evropskega parlamenta do informacij Sveta občutljive narave na področju varnostne in obrambne politike (UL C 298, 30.11.2002, str. 1).

Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (UL L 304, 20.11.2010, str. 47).

Medinstitucionalni sporazum z dne 12. marca 2014 med Evropskim parlamentom in Svetom o pošiljanju tajnih podatkov Sveta o zadevah, ki niso s področja skupne zunanje in varnostne politike, Evropskemu parlamentu in njihovi obdelavi s strani Evropskega parlamenta (UL C 95, 1.4.2014, str. 1).

(3)  Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2002 o izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o dostopu Evropskega parlamenta do informacij Sveta občutljive narave na področju varnostne in obrambne politike (UL C 298, 30.11.2002, str. 4).

Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2013 o pravilniku o obdelavi zaupnih podatkov v Evropskem parlamentu (UL C 96, 1.4.2014, str. 1).

(4)  Glej Prilogo II.

(5)  Glej Prilogo I.

(6)  Sporazum z dne 16. aprila 2014 med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (UL L 277, 19.9.2014, str. 11).

(7)  Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 15).

(8)  Sklep Parlamenta z dne 18. novembra 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti.

(9)  Člen 14 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 213(3)).

(10)  Člen 15 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 213(3)).

(11)  Člen 16 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 213(3)).

(12)  Člen 19 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 213(3)).

(13)  Člen 20 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 213(3)).

(14)  Glej Prilogo I.

(15)  Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (UL L 304, 20.11.2010, str. 47).

(16)  Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(17)  Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, odstavek 25.

(18)  Glej zadevni sklep konference predsednikov.

(19)  Kodeks ravnanja pri pogajanjih v rednem zakonodajnem postopku.

(20)  Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).

(21)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(22)  Glej Prilogo V.

(23)  Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994, Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, točka 4 (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).

(24)  Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (UL C 77, 28.3.2002, str. 1), točka 9.

(25)  Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

(26)  Člen 112(4) bo črtan iz Poslovnika takoj, ko bo postopek s pregledom povsem umaknjen iz obstoječe zakonodaje.

(27)  Glej Prilogo VII.

(28)  Glej Prilogo III.

(29)  Glej Prilogo III.

(30)  Podaljšano s sklepom Parlamenta z dne 12. marca 2019.

(31)  Člen 171(2) se smiselno uporablja za odbore (glej člen 216(4)).

(32)  Člen 174 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(33)  Člen 179 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(34)  Člen 180 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(35)  Člen 181 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(36)  Člen 182 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(37)  Člen 183 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(38)  Člen 185(1) se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(39)  Člen 186 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(40)  Člen 187 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(41)  Člen 189 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(42)  Člen 190(3) in (4) se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(43)  Člen 191 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(44)  Člen 192 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(45)  Člen 193 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(46)  Člen 195 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(47)  Člen 200 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(48)  Člen 201 se smiselno uporablja za odbore (glej člen 219).

(49)  Člen 204(2), (3) in (5) se smiselno uporablja za odbore, kadar se pripravi dobesedni zapis (glej člen 216(5)).

(50)  Glej Prilogo VI.

(51)  Sklep 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja (UL L 113, 19.5.1995, str. 1).

(52)  Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).

(53)  Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15).

(54)  Člen 235 se uporablja le za evropske politične stranke in evropske politične fundacije v smislu člena 2(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(55)  Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).

PRILOGA I

KODEKS RAVNANJA ZA POSLANCE EVROPSKEGA PARLAMENTA V ZVEZI S FINANČNIMI INTERESI IN NASPROTJI INTERESOV

Člen 1

Glavna načela

Poslanci Evropskega parlamenta pri izvrševanju svojih funkcij:

(a)

se zgledujejo in ravnajo po naslednjih splošnih načelih ravnanja: nepristranskost, integriteta, preglednost, marljivost, poštenost, odgovornost in spoštovanje ugleda Parlamenta;

(b)

delujejo izključno v splošnem interesu in ne pridobivajo niti si ne prizadevajo, da bi pridobili kakršno koli neposredno ali posredno finančno korist ali drugo nagrado.

Člen 2

Glavne dolžnosti poslancev

Poslanci Evropskega parlamenta pri izvrševanju svojih dolžnosti:

(a)

ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih pravnih ali fizičnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta;

(b)

ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne koristi v denarju ali naravi v zameno za posebno vedenje v okviru parlamentarnega dela poslancev in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na podkupovanje, korupcijo ali neprimerno vplivanje;

(c)

se poklicno ne ukvarjajo z dejavnostjo lobiranja, ki je neposredno povezano s postopkom odločanja Unije.

Člen 3

Nasprotja interesov

1.

 Nasprotje interesov obstaja, ko ima poslanec Evropskega parlamenta osebni interes, ki bi lahko neprimerno vplival izvrševanje njegovih dolžnosti kot poslanec. Ne gre za nasprotje interesov, ko poslanec pridobi ugodnosti le zaradi dejstva, da pripada prebivalstvu kot celoti ali veliki skupini ljudi.

2.

 Vsak poslanec, ki ugotovi, da bo izpostavljen nasprotju interesov, takoj sprejme potrebne ukrepe, da tako stanje odpravi, v skladu z načeli in določbami tega kodeksa ravnanja. Če poslanec ne more rešiti nasprotja interesov, na to pisno opozori predsednika. V primeru negotovosti se lahko poslanec zaupno posvetuje s posvetovalnim odborom o ravnanju poslancev, ustanovljenem v skladu s členom 7.

3.

 Brez poseganja v člen 2 poslanci pred nastopom ali glasovanjem na plenarnem zasedanju ali v organih Parlamenta ali ko so predlagani za poročevalce, javno naznanijo vsakršno dejansko ali morebitno nasprotje interesov v zvezi z obravnavanim vprašanjem, če to ni očitno iz informacij, prijavljenih v skladu s členom 4. Ta naznanitev se opravi pisno ali ustno predsedniku med zadevno parlamentarno razpravo.

Člen 4

Izjava poslancev

1.

 Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, v do konca meseca po nastopu take spremembe.

2.

 V izjavi o finančnih interesih se natančno navedejo naslednje informacije:

(a)

poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju;

(b)

vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu;

(c)

vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic;

(d)

sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana;

(e)

vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo za vse občasne zunanje dejavnosti poslanca presega 5 000 EUR v koledarskem letu;

(f)

sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe;

(g)

kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije;

(h)

drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije.

Poslanec za vsako postavko, ki jo je treba prijaviti v skladu s prvim pododstavkom, po potrebi navede, ali zanjo prejema plačilo ali ne; za točke (a), (c), (d), (e) in (f) poslanec navede tudi eno od naslednjih kategorij plačil:

—

neplačano,

—

1 EUR do 499 EUR na mesec,

—

500 do 1 000 EUR na mesec,

—

1 001 do 5 000 EUR na mesec,

—

5 001 do 10 000 EUR na mesec,

—

nad 10 000 EUR na mesec z navedbo najbližje desettisočice.

Vsa plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, vendar neredno, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.

3.

 Informacije, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletišču Parlamenta.

4.

 Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje funkcije v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih.

5.

 Če predsednik na podlagi prejetih informacij meni, da bi bila lahko izjava o finančnih interesih poslanca vsebinsko napačna ali zastarana, se lahko posvetuje s posvetovalnim odborom iz člena 7. Predsednik od poslanca po potrebi zahteva, da svojo izjavo v 10 dneh popravi. Če poslanec ne upošteva predsednikove zahteve za popravek, lahko predsedstvo sprejme odločitev o uporabi odstavka 4.

6.

 Poročevalci lahko v svojih obrazložitvah prostovoljno navedejo zunanje interese, s katerimi so se posvetovali o vprašanjih, povezanih s temo poročila (1)..

Člen 5

Darila ali podobne koristi

1.

 Poslanci Evropskega parlamenta se pri izvrševanju njihove funkcije vzdržijo sprejemati darila ali podobne koristi, razen tistih v približni vrednosti, ki je nižja od 150 EUR in so podarjena iz vljudnosti, ali tistih, ki so podarjena iz vljudnosti, ko poslanci uradno predstavljajo Parlament.

2.

 Vsa darila, ki so poslancem podarjeni v skladu z odstavkom 1, ko poslanci uradno predstavljajo Parlament, se prepustijo predsedniku in se z njimi ravna v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih določi predsedstvo na podlagi člena 9.

3.

 Določbe iz odstavka 1 in 2 se ne uporabljajo za povračilo potnih stroškov, stroškov bivanja in dnevnic poslancev ali neposredno plačilo teh stroškov s strani tretje strani, če se poslanec odzove vabilu in se pri izvrševanju svojih dolžnosti udeleži dogodkov, ki jih organizira tretja stran.

Področje uporabe tega odstavka, zlasti določb za zagotavljanje preglednosti, se opredeli v izvedbenih pravilih, ki jih določi predsedstvo na podlagi člena 9.

Člen 6

Dejavnosti nekdanjih poslancev

Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Evropske unije, bi morali o tem obvestiti Evropski parlament in med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo (2), pripadajo nekdanjim poslancem.

Člen 7

Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev

1.

 Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev (v nadaljnjem besedilu: posvetovalni odbor).

2.

 Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja.

Člani posvetovalnega odbora se vsakih šest mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru.

3.

 Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru.

V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora.

4.

 Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese.

Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti.

5.

 Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.

6.

 Posvetovalni odbor objavi letno poročilo o svojih dejavnostih.

Člen 8

Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja

1.

 V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil ta kodeks ravnanja, predsednik s tem seznani posvetovalni odbor, razen v očitno nadležnih primerih.

2.

 Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.

V primeru, da stalni ali nadomestni član posvetovalnega odbora domnevno krši kodeks ravnanja, ne sodeluje v postopkih posvetovalnega odbora v zvezi z domnevno kršitvijo.

3.

 Če na podlagi tega priporočila in po tem, ko je zadevnega poslanca povabil k predložitvi pisnih pripomb, predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen. Predsednik tega poslancu uradno obvesti o obrazloženem sklepu.

Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 176(4) do (6) Poslovnika.

4.

 Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 177 Poslovnika.

Člen 9

Izvajanje

Predsedstvo sprejme izvedbene ukrepe tega kodeksa ravnanja, vključno s postopkom za nadzor, ter po potrebi posodobi zneske iz členov 4 in 5.

Lahko tudi posreduje predloge za revizijo tega kodeksa ravnanja.

(1)  Glej sklep predsedstva z dne 12. septembra 2016 o izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost.

(2)  Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999 o ugodnostih, dodeljenih nekdanjim poslancem Evropskega parlamenta.

PRILOGA II

KODEKS PRIMERNEGA VEDENJA ZA POSLANCE EVROPSKEGA PARLAMENTA PRI OPRAVLJANJU SVOJIH DOLŽNOSTI

1.   

Poslanci Evropskega parlamenta se pri opravljanju svojih dolžnosti do vsakogar, ki dela v Evropskem parlamentu, vedejo dostojno, vljudno in spoštljivo ter brez predsodkov in nediskriminatorno.

2.   

Poslanci se pri izvajanju svojih dolžnosti vedejo profesionalno in v svojih odnosih do osebja ne uporabljajo poniževalnega, žaljivega, nedostojnega in diskriminatornega jezika ter se vzdržijo drugih neetičnih, ponižujočih ali nezakonitih dejanj.

3.   

Poslanci s svojimi dejanji ne smejo napeljevati ali spodbujati osebja h kršenju, ogibanju ali neupoštevanju veljavne zakonodaje, internih pravil Parlamenta ali tega kodeksa ali dopuščati takšnega ravnanja osebju, za katero odgovarjajo.

4.   

Da bi zagotovili učinkovito delovanje Evropskega parlamenta, si poslanci prizadevajo za hitro, pošteno in učinkovito reševanje nesoglasij ali sporov, v katere je vpleteno osebje, za katero odgovarjajo, in so pri tem ustrezno diskretni.

5.   

Poslanci po potrebi takoj in v celoti sodelujejo v veljavnih postopkih za obvladovanje sporov ali nadlegovanja (psihološkega ali spolnega) in nemudoma odgovorijo na vsakršno obtožbo nadlegovanja. Poslanci se udeležijo posebnega, zanje organiziranega usposabljanja o preprečevanju sporov in nadlegovanja na delovnem mestu ter dobrem vodenju pisarne.

6.   

Poslanci podpišejo izjavo, s katero se zavežejo k izpolnjevanju tega kodeksa. Vse podpisane ali nepodpisane izjave se objavijo na spletnem mestu Parlamenta.

7.   

Poslanci, ki ne podpišejo izjave, povezane s tem kodeksom, ne morejo biti izvoljeni za nosilce funkcij Parlamenta ali katerega izmed njegovih organov, ne morejo biti imenovani za poročevalca ali sodelovati v uradnih delegacijah ali medinstitucionalnih pogajanjih.

PRILOGA III

MERILA ZA VPRAŠANJA ZA PISNI ODGOVOR V SKLADU S ČLENI 138, 140 IN 141

1.   

Vprašanja za pisni odgovor:

—

jasno navajajo naslovnika, ki mu jih je treba posredovati po običajnih medinstitucionalnih kanalih,

—

spadajo izključno v okvir pristojnosti naslovnikov, kot je določeno v ustreznih Pogodbah ali v pravnih aktih Unije, ali v okvir področja njihovega delovanja,

—

so splošnega interesa,

—

so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje,

—

niso daljša od 200 besed,

—

ne vsebujejo žaljive vsebine,

—

se ne nanašajo na strogo osebne zadeve,

—

vsebujejo največ tri podvprašanja.

2.   

Vprašanja Svetu ne smejo obravnavati zadev v rednem zakonodajnem postopku ali proračunskih funkcij Sveta.

3.   

Na zahtevo sekretariat avtorjem svetuje, kako v posameznem primeru izpolniti merila iz odstavka 1.

4.   

Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih v predhodnih šestih mesecih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora ali sporočila o nadaljnjih ukrepih. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.

5.   

Če vprašanje sprašuje po stvarnih ali statističnih podatkih, ki so že na voljo raziskovalnim službam Parlamenta, se vprašanje ne posreduje naslovniku, ampak tem službam, razen če predsednik na prošnjo avtorja odloči drugače.

6.   

Vprašanja o podobnih zadevah lahko sekretariat združi v eno vprašanje, na katerega se pripravi skupen odgovor.

PRILOGA IV

SMERNICE IN SPLOŠNA NAČELA ZA IZBIRANJE ZADEV, KI BODO UVRŠČENE NA DNEVNI RED RAZPRAVE O PRIMERIH KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC, DEMOKRACIJE IN NAČELA PRAVNE DRŽAVE, DOLOČENE V ČLENU 144

Temeljna načela

1.

 Prednost imajo predlogi resolucij, naslovljeni na Svet, Komisijo, države članice, tretje države ali mednarodne organizacije, katerih namen je, da Parlament glasuje pred določenim dogodkom, pod pogojem, da je tekoče delno zasedanje edino delno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem se lahko pravočasno glasuje.

2.

 Predlogi resolucij ne smejo biti daljši od 500 besed.

3.

 Zadeve, ki sodijo med pogodbene pristojnosti Evropske unije, se štejejo za prednostne, če so večjega pomena.

4.

 Število izbranih zadev, ki ne sme preseči treh, vključno s podpoglavji, mora biti tako, da je možna razprava, sorazmerna z njihovo pomembnostjo.

Izvedbene podrobnosti

5.

 Parlament in politične skupine se seznanijo s temeljnimi načeli, uporabljenimi pri izbiranju zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države.

Omejitev in dodelitev časa za govor

6.

 Da bi čim bolje izkoristili razpoložljivi čas, se predsednik po posvetovanju s predsedniki političnih skupin dogovori s Svetom in Komisijo glede omejitve časa za govor za njune morebitne izjave v razpravi o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države.

Rok za vložitev predlogov sprememb

7.

 Rok za vložitev predlogov sprememb mora biti določen tako, da je med njihovo razdelitvijo v uradnih jezikih in časom, namenjenem razpravi o predlogih resolucij, na voljo dovolj časa, da jih lahko poslanci in politične skupine primerno preučijo.

PRILOGA V

POSTOPEK OBRAVNAVE IN SPREJETJA SKLEPOV O PODELITVI RAZREŠNICE

Člen 1

Gradivo

1.

 Natisne in razdeli se naslednje gradivo:

(a)

poročilo o prihodkih in odhodkih, finančna analiza in izkaz stanja, ki jih predloži Komisija;

(b)

letno poročilo in posebna poročila Računskega sodišča, skupaj z odgovori institucij;

(c)

izjava o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo na podlagi člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži Računsko sodišče;

(d)

priporočilo Sveta.

2.

 To gradivo se pošlje pristojnemu odboru. Vsak odbor, ki ga to zadeva, lahko poda svoje mnenje.

3.

 Če želijo tudi drugi odbori podati mnenje, predsednik določi rok, v katerem se ta mnenja pošljejo pristojnemu odboru.

Člen 2

Obravnava poročila

1.

 Parlament v skladu s finančno uredbo obravnava poročilo pristojnega odbora o razrešnici do 30. aprila v letu po sprejetju letnega poročila Računskega sodišča.

2.

 Če v tej prilogi ni določeno drugače, se uporabljajo določbe Poslovnika Parlamenta, ki se nanašajo na predloge sprememb in glasovanje.

Člen 3

Vsebina poročila

1.

 Poročilo o razrešnici, ki ga pripravi pristojni odbor, vsebuje:

(a)

predlog sklepa o podelitvi razrešnice ali odlogu sklepa o podelitvi razrešnice (glasovanje na aprilskem delnem zasedanju) ali predlog sklepa o podelitvi ali zavrnitvi podelitve razrešnice (glasovanje na oktobrskem delnem zasedanju);

(b)

predlog sklepa o zaključku poslovnih knjig vseh prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti Unije;

(c)

predlog resolucije s pripombami na sklep, predlagan na podlagi točke (a), skupaj z oceno izvrševanja proračuna v zadevnem proračunskem letu s strani Komisije in ugotovitvami glede izvrševanja odhodkov v prihodnje;

(d)

kot prilogo seznam dokumentov, prejetih od Komisije, in dokumentov, ki so bili od nje zahtevani, a ne prejeti;

(e)

mnenja zadevnih odborov.

2.

 Če pristojni odbor predlaga odlog sklepa o podelitvi razrešnice, je treba v predlogu resolucije med drugim navesti naslednje:

(a)

razloge za odlog;

(b)

nadaljnje ukrepe, ki se pričakujejo od Komisije, skupaj z roki zanje;

(c)

dokumente, ki so bistveni za to, da Parlament sprejme sklep na podlagi poznavanja dejanskega stanja.

Člen 4

Obravnava in glasovanje v Parlamentu

1.

 Vsako poročilo pristojnega odbora, ki zadeva razrešnico, se uvrsti na dnevni red naslednjega delnega zasedanja po njegovi vložitvi.

2.

 Predlogi sprememb so dopustni le k predlogu resolucije, vloženemu v skladu s členom 3(1)(c).

3.

 Če ni v členu 5 določeno drugače, velja pri glasovanju o predlogih sklepov in predlogu resolucije vrstni red iz člena 3.

4.

 Parlament v skladu s členom 231 Pogodbe o delovanju Evropske unije odloča z večino oddanih glasov.

Člen 5

Različice postopka

1.

 Glasovanje na aprilskem delnem zasedanju

Sprva se v poročilu o razrešnici predlaga bodisi podelitev razrešnice bodisi odlog sklepa o njeni podelitvi.

(a)

Če predlog podelitve razrešnice prejme večino, je razrešnica podeljena. To obenem pomeni tudi zaključek poslovnih knjig.

Če predlog podelitve razrešnice ne prejme večine, se šteje, da je razrešnica odložena, pristojni odbor pa v šestih mesecih vloži novo poročilo, ki vsebuje nov predlog podelitve ali zavrnitve podelitve razrešnice.

(b)

Če je predlog odloga podelitve razrešnice sprejet, pristojni odbor v šestih mesecih vloži novo poročilo, ki vsebuje nov predlog podelitve ali zavrnitve podelitve razrešnice. V tem primeru se odloži tudi zaključek poslovnih knjig in se ponovno vloži skupaj z novim poročilom.

Če predlog odloga podelitve razrešnice ne prejme večine, se šteje, da je razrešnica podeljena. V tem primeru sklep obenem pomeni tudi zaključek poslovnih knjig. O predlogu resolucije se še lahko glasuje.

2.

 Glasovanje na oktobrskem delnem zasedanju

V drugi fazi se v poročilu o razrešnici predlaga bodisi njena podelitev bodisi zavrnitev.

(a)

Če predlog podelitve razrešnice prejme večino, je razrešnica podeljena. To obenem pomeni tudi zaključek poslovnih knjig.

Če predlog podelitve razrešnice ne prejme večine, to pomeni zavrnitev podelitve razrešnice. Formalni predlog zaključka poslovnih knjig zadevnega leta se poda na enem izmed naslednjih delnih zasedanj, na katerem je za pojasnilo zaprošena Komisija.

(b)

Če predlog zavrnitve podelitve razrešnice prejme večino, se formalni predlog zaključka poslovnih knjig zadevnega leta poda na enem izmed naslednjih delnih zasedanj, na katerem je za pojasnilo zaprošena Komisija.

Če predlog zavrnitve podelitve razrešnice ne prejme večine, se šteje, da je razrešnica podeljena. V tem primeru sklep obenem pomeni tudi zaključek poslovnih knjig. O predlogu resolucije se še lahko glasuje.

3.

 Če predlog resolucije ali predlog zaključka poslovnih knjig vsebuje določbe, ki so v nasprotju z izidom glasovanja Parlamenta o podelitvi razrešnice, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora odloži to glasovanje in določi nov rok za vložitev predlogov sprememb.

Člen 6

Izvajanje sklepov o razrešnici

1.

 Predsednik v skladu s členom 3 pošlje vsak sklep ali resolucijo Parlamenta Komisiji in drugim institucijam. Predsednik poskrbi za objavo v seriji Uradnega lista Evropske unije, primerni za akte zakonodajne narave.

2.

 Pristojni odbor vsaj enkrat letno poroča Parlamentu o ukrepih, ki so jih institucije sprejele v odgovor na pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici, in druge pripombe, ki jih vsebujejo resolucije Parlamenta glede izvrševanja odhodkov.

3.

 Na podlagi poročila odbora, pristojnega za proračunski nadzor, lahko predsednik v skladu s členom 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije v imenu Parlamenta vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije proti zadevni instituciji zaradi neizpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz pripomb, ki spremljajo sklepe o razrešnici, ali iz drugih resolucij v zvezi z izvrševanjem odhodkov.

PRILOGA VI

PRISTOJNOSTI STALNIH ODBOROV (1)

I.   Odbor za zunanje zadeve

Odbor, pristojen za spodbujanje, izvajanje in spremljanje zunanje politike Unije glede:

1.

skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) in skupne varnostne in obrambne politike (EVOP); v zvezi s tem odboru pomaga pododbor za varnost in obrambo;

2.

odnosov z drugimi institucijami in organi Unije, O ZN in drugimi mednarodnimi organizacijami ter medparlamentarnimi skupščinami glede zadev, ki spadajo v njegovo pristojnost;

3.

nadzora nad Evropsko službo za zunanje delovanje;

4.

krepitve političnih odnosov s tretjimi državami preko obsežnih programov sodelovanja in pomoči ali mednarodnih sporazumov, kot so sporazumi o pridružitvi in partnerstvu;

5.

začetka, spremljanja in zaključka pogajanj o pristopu evropskih držav k Uniji;

6.

vse zakonodaje, načrtovanja in pregleda dejavnosti, ki se izvajajo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta za predpristopno pomoč, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru in instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami ter politike, na katerih temeljijo;

7.

spremljanja in nadaljnjega ukrepanja, med drugim na področju evropske sosedske politike (ESP), zlasti kar zadeva letna poročila o napredku ESP;

8.

vprašanj v zvezi z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami, vključno s pravicami manjšin, v tretjih državah ter načel mednarodnega prava; pri tem odboru pomaga pododbor za človekove pravice, ki naj zagotovi skladnost med vsemi zunanjimi politikami Unije in njeno politiko na področju človekovih pravic; Brez poseganja v ustrezne določbe naj se člane drugih odborov in organov s pristojnostmi na tem področju povabi k udeležbi na sejah pododbora;

9.

sodelovanja Parlamenta pri misijah za spremljanje volitev, po potrebi v sodelovanju z drugimi pristojnimi odbori in delegacijami.

Odbor opravlja politični nadzor nad in usklajuje delo skupnih parlamentarnih odborov in parlamentarnih odborov za sodelovanje, kot tudi delo medparlamentarnih in ad hoc delegacij znotraj področja svojega delovanja.

II.   Odbor za razvoj

Odbor, pristojen za:

1.

spodbujanje, izvajanje in spremljanje politike Unije glede razvoja in sodelovanja, zlasti:

(a)

politični dialog z državami v razvoju, tako dvostranski kot v ustreznih mednarodnih organizacijah in medparlamentarnih forumih,

(b)

pomoč in sporazume o sodelovanju z državami v razvoju, zlasti nadzor nad učinkovitim financiranjem pomoči in ovrednotenje rezultatov, tudi v povezavi z odpravo revščine,

(c)

spremljanje odnosa med politikami držav članic in politikami, ki se izvajajo na ravni Unije,

(d)

spodbujanje demokratičnih vrednot, dobrega upravljanja in človekovih pravic v državah v razvoju,

(e)

izvajanje, spremljanje in spodbujanje skladnosti razvojne politike;

2.

vso zakonodajo, načrtovanje in pregled dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (DCI), Evropskega razvojnega sklada (EDF) – v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti – in Instrumenta za humanitarno pomoč, ter vsa vprašanja v zvezi s humanitarno pomočjo v državah v razvoju in politiko, na kateri temelji;

3.

zadeve, ki se nanašajo na Sporazum o partnerstvu AKP-EU in odnose s pristojnimi organi;

4.

zadeve, ki se nanašajo na čezmorske države in ozemlja;

5.

sodelovanje Parlamenta pri misijah za spremljanje volitev in, kadar je primerno, v sodelovanju z drugimi pristojnimi odbori in delegacijami.

Odbor usklajuje delo medparlamentarnih in ad hoc delegacij znotraj področja svojega delovanja.

III.   Odbor za mednarodno trgovino

Odbor, pristojen za zadeve, ki se nanašajo na vzpostavljanje, uvajanje in spremljanje skupne trgovinske politike Unije in njene zunanje gospodarske odnose, zlasti:

1.

finančne, ekonomske in trgovinske odnose s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami;

2.

skupno carinsko stopnjo in pospeševanje trgovine ter zunanje vidike carinskih določb in carinske uprave;

3.

začetek pogajanj, spremljanje, sklenitev in nadaljnje spremljanje dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumov o gospodarskih, trgovinskih in naložbenih odnosih s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami;

4.

ukrepe tehničnega usklajevanja ali standardizacije na področjih, na katerih veljajo instrumenti mednarodnega prava;

5.

odnose z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi forumi za trgovinska vprašanja, ter z organizacijami, ki spodbujajo regionalno gospodarsko in trgovinsko povezovanje zunaj Unije;

6.

odnose s STO, vključno s parlamentarno razsežnostjo.

Odbor se povezuje z ustreznimi medparlamentarnimi in ad hoc delegacijami za gospodarske in trgovinske vidike odnosov s tretjimi državami.

IV.   Odbor za proračun

Odbor, pristojen za:

1.

večletni finančni okvir prihodkov in odhodkov Unije ter sistem virov lastnih sredstev Unije;

2.

posebna proračunska pooblastila Parlamenta, zlasti glede proračuna Unije, pa tudi pogajanja in izvajanje medinstitucionalnih sporazumov na tem področju;

3.

načrt odhodkov Parlamenta v skladu s postopkom, opredeljenim v Poslovniku;

4.

proračun decentraliziranih organov;

5.

finančne dejavnosti Evropske investicijske banke, ki niso del evropskega gospodarskega upravljanja;

6.

vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun, brez poseganja v pristojnosti odbora, pristojnega za Sporazum o partnerstvu AKP-EU;

7.

finančne posledice vseh aktov Unije in njihovo združljivost z večletnim finančnim okvirom, brez poseganja v pristojnosti ustreznih odborov;

8.

spremljanje in ocenjevanje izvajanja tekočega proračuna ne glede na člen 98(1) Poslovnika, prenose proračunskih sredstev, postopke v zvezi s kadrovskim načrtom, proračunska sredstva za upravljanje in mnenja o projektih, povezanih z gradnjo, ki imajo velike finančne posledice;

9.

finančno uredbo, z izjemo vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje, upravljanje in nadzor proračuna.

V.   Odbor za proračunski nadzor

Odbor, pristojen za:

1.

nadzor izvrševanja proračuna Unije in Evropskega razvojnega sklada ter sklepe o razrešnici, ki jih sprejme Parlament, vključno z notranjim postopkom za podelitev razrešnice, in vse druge ukrepe za spremljanje ali izvajanje sklepov;

2.

zaprtje, predložitev ter revizijo računov in izkazov stanja Unije, njenih institucij in vseh organov, ki jih financira, vključno z ugotovitvijo proračunskih sredstev, ki jih je treba prenesti, ter določanjem stanja;

3.

nadzor nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke;

4.

nadziranje stroškovne učinkovitosti različnih oblik financiranja Unije pri izvajanju politik Unije, na zahtevo Odbora za proračunski nadzor z vključitvijo specializiranih odborov ter na zahtevo Odbora za proračunski nadzor v sodelovanju s specializiranimi odbori za pregled posebnih poročil Računskega sodišča;

5.

odnose z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), obravnavo goljufij in nepravilnosti pri izvrševanju proračuna Unije, ukrepe, namenjene preprečevanju in kazenskemu pregonu takšnih primerov, in strogo zaščito finančnih interesov Unije ter ustreznih ukrepov evropskega javnega tožilca na tem področju;

6.

odnose z Računskim sodiščem, imenovanje njegovih članov in obravnavo njegovih poročil;

7.

finančno uredbo, ki zadeva izvrševanje, upravljanje in nadzor proračuna.

VI.   Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Odbor, pristojen za:

1.

ukrepe ekonomske in monetarne politike Unije, delovanje ekonomske in monetarne unije ter evropskega monetarnega in finančnega sistema (vključno z odnosi s pristojnimi institucijami in organizacijami);

2.

prosti pretok kapitala in plačil (čezmejna plačila, enotno plačilno območje, plačilne bilance, gibanje kapitala ter politiko najemanja in dajanja posojil, nadzor nad gibanjem kapitala iz tretjih držav, ukrepe za spodbujanje izvoza kapitala Unije);

3.

mednarodni monetarni in finančni sistem (vključno z odnosi s finančnimi in monetarnimi institucijami in organizacijami);

4.

pravila o konkurenci in državne ali javne pomoči;

5.

davčne predpise;

6.

uravnavanje in nadzor finančnih storitev, institucij in trgov, vključno s poročili o dogajanju v finančnem sektorju, revizijo, računovodskimi pravili, upravljanjem podjetij in drugimi pravnimi zadevami gospodarskih družb, ki se posebej navezujejo na finančne storitve;

7.

ustrezne finančne dejavnosti Evropske investicijske banke v okviru evropskega gospodarskega upravljanja v euroobmočju.

VII.   Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Odbor, pristojen za:

1.

politiko zaposlovanja in vse vidike socialne politike, vključno z delovnimi pogoji, socialno varnostjo, socialno vključenostjo in socialno zaščito;

2.

pravice delavcev;

3.

ukrepe zdravstvenega varstva in varnost pri delu;

4.

Evropski socialni sklad;

5.

politiko poklicnega usposabljanja, vključno s poklicnimi kvalifikacijami;

6.

prost pretok delavcev in upokojencev;

7.

socialni dialog;

8.

vse oblike diskriminacije na delovnem mestu in trgu dela, razen diskriminacije na podlagi spola;

9.

odnose z:

—

Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop),

—

Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer,

—

Evropsko fundacijo za usposabljanje,

—

Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu,

kot tudi za odnose z drugimi pristojnimi organi Unije in mednarodnimi organizacijami.

VIII.   Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Odbor, pristojen za:

1.

okoljsko politiko in ukrepe za varstvo okolja, zlasti:

(a)

podnebne spremembe,

(b)

onesnaženje zraka, tal in vode, ravnanje z odpadki in reciklažo, nevarne snovi in pripravke, raven hrupa in zaščito biotske raznovrstnosti,

(c)

trajnostni razvoj,

(d)

mednarodne in regionalne ukrepe ter sporazume glede varstva okolja,

(e)

odpravo okoljske škode,

(f)

civilno zaščito,

(g)

Evropsko agencijo za okolje,

(h)

Evropsko agencijo za kemikalije;

2.

javno zdravje, zlasti:

(a)

programe in posebne dejavnosti na področju javnega zdravja,

(b)

farmacevtske in kozmetične izdelke,

(c)

zdravstvene vidike bio-terorizma,

(d)

Evropsko agencijo za vrednotenje zdravil in Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni;

3.

vprašanja varne hrane, ki vključuje zlasti:

(a)

označevanje in varnost živil,

(b)

veterinarsko zakonodajo v zvezi z zaščito zdravja ljudi pred nevarnostmi ter zdravstveni nadzor nad živili in sistemi za proizvodnjo hrane,

(c)

Evropsko agencijo za varnost hrane in Evropski urad za prehrano in veterinarstvo.

IX.   Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Odbor, pristojen za:

1.

industrijsko politiko Unije in s tem povezane ukrepe ter uporabo novih tehnologij, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na mala in srednja podjetja);

2.

politiko Unije na področju raziskav in inovacij, vključno z znanostjo in tehnologijo ter razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov raziskav;

3.

evropsko vesoljsko politiko;

4.

dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, Evropskega raziskovalnega sveta, Evropskega instituta za inovacije in tehnologijo ter Instituta za referenčne materiale in meritve, JET, ITER in druge projekte na tem področju;

5.

ukrepe Unije v zvezi s splošno energetsko politiko in v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem notranjega trga z energijo, vključno z ukrepi glede:

(a)

zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji,

(b)

spodbujanja energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter razvijanja novih in obnovljivih oblik energije,

(c)

spodbujanja medsebojnega povezovanja energetskih omrežij in energetske učinkovitosti, vključno z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij na področju telekomunikacijske infrastrukture;

6.

Pogodbo Euratom in Agencijo za oskrbo (Euratom); jedrsko varnost ter razgradnjo in odlaganje odpadkov v jedrskem sektorju;

7.

informacijsko družbo, informacijsko tehnologijo ter komunikacijska omrežja in storitve, vključno s tehnologijami in varnostnimi vidiki ter vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij na področju telekomunikacijske infrastrukture ter aktivnosti Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA).

X.   Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Odbor, pristojen za:

1.

usklajevanje nacionalnih predpisov za področje notranjega trga in carinske unije na ravni Unije, zlasti:

(a)

prost pretok blaga, vključno z usklajevanjem tehničnih standardov,

(b)

pravico do ustanavljanja,

(c)

svobodo opravljanja storitev, z izjemo finančnega in poštnega sektorja;

2.

delovanje enotnega trga, vključno z ukrepi za prepoznavanje in odpravljanje možnih ovir za izvajanje enotnega trga, vključno z digitalnim enotnim trgom;

3.

podpiranje in zaščito ekonomskih interesov potrošnikov, razen pri vprašanjih javnega zdravja in varne hrane;

4.

politiko in zakonodajo s področja izvajanja pravil enotnega trga in pravic potrošnikov.

XI.   Odbor za promet in turizem

Odbor, pristojen za:

1.

zadeve, ki se navezujejo na razvoj skupne politike za železniški in cestni promet, promet po notranjih plovnih poteh ter pomorski in zračni promet, zlasti:

(a)

skupna pravila za prevoz znotraj Evropske unije,

(b)

vzpostavitev in razvoj vseevropskih omrežij na področju prometne infrastrukture,

(c)

zagotovitev prevoznih storitev in odnosov na področju prevoza s tretjimi državami,

(d)

varnost prevoza,

(e)

odnose z mednarodnimi prevoznimi organi in organizacijami;

(f)

Evropsko agencijo za pomorsko varnost, Agencijo Evropske unije za železnice, Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu in skupno podjetje SESAR;

2.

poštne storitve;

3.

turizem.

XII.   Odbor za regionalni razvoj

Odbor, pristojen za:

(1)

delovanje in pripravo politike Unije za regionalni razvoj in kohezijske politike Unije, kot sta določeni v Pogodbah;

(2)

Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in druge instrumente regionalne politike Unije;

(3)

ocenjevanje učinka drugih politik Unije na ekonomsko in socialno kohezijo;

(4)

usklajevanje strukturnih instrumentov Unije;

(5)

urbano razsežnosti kohezijske politike;

(6)

najbolj oddaljene regije in otoke, pa tudi za čezmejno in medregijsko sodelovanje;

(7)

odnose z Odborom regij, organizacijami za medregijsko sodelovanje ter lokalnimi in regionalnimi organi.

XIII.   Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Odbor, pristojen za:

1.

delovanje in razvoj skupne kmetijske politike;

2.

razvoj podeželja, vključno z dejavnostmi ustreznih finančnih instrumentov;

3.

zakonodajo v zvezi z:

(a)

veterino in zdravjem rastlin ter krmo za živali pod pogojem, da ukrepi na teh področjih niso namenjeni varovanju zdravja ljudi pred nevarnostmi,

(b)

živinorejo in dobrim počutjem živali;

4.

izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov;

5.

zaloge kmetijskih surovin;

6.

Urad Skupnosti za rastlinske sorte;

7.

gozdarstvo in kmetijsko-gozdarski sistem.

XIV.   Odbor za ribištvo

Odbor, pristojen za:

1.

delovanje in razvoj skupne ribiške politike ter njeno vodenje;

2.

varovanje ribolovnih virov, upravljanje ribolovnih virov in ladjevij, ki izkoriščajo te vire, ter pomorske raziskave in uporabne raziskave na področju ribištva;

3.

skupno organizacijo trga z ribjimi proizvodi in proizvodi iz akvakulture ter njihovo predelavo in trženje;

4.

strukturno politiko na področju ribištva in akvakulture, vključno s finančnimi instrumenti in sredstvi za usmerjanje ribištva v podporo tem sektorjem;

5.

celostno pomorsko politiko v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi;

6.

sporazume o partnerstvu v trajnostnem ribiškem sektorju, regionalne ribolovne organizacije in izvajanje mednarodnih obveznosti na področju ribištva.

XV.   Odbor za kulturo in izobraževanje

Odbor, pristojen za:

1.

kulturne vidike Evropske unije, zlasti:

(a)

izboljševanje poznavanja in razširjanje kulture,

(b)

zaščito in podpiranje kulturne in jezikovne raznolikosti,

(c)

ohranjanje in varstvo kulturne dediščine, kulturno izmenjavo ter umetniško ustvarjanje;

2.

izobraževalno politiko Unije, vključno s področjem evropskega visokega šolstva, spodbujanjem sistema evropskih šol in vseživljenjskim učenjem;

3.

avdiovizualno politiko ter kulturne in izobraževalne vidike informacijske družbe;

4.

mladinsko politiko;

5.

razvoj politike športa in prostega časa;

6.

politiko obveščanja in medijev;

7.

sodelovanje s tretjimi državami na področju kulture in izobraževanja ter odnose z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in institucijami.

XVI.   Odbor za pravne zadeve

Odbor, pristojen za:

1.

razlago, uporabo in spremljanje prava Unije ter skladnost aktov Unije s primarnim pravom, zlasti z izbiro pravne podlage in spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.

razlago in uporabo mednarodnega prava, v kolikor to vpliva na Evropsko unijo;

3.

boljšo pripravo in poenostavitev prava Unije;

4.

pravno varstvo pravic in pristojnosti Parlamenta, vključno z njegovim sodelovanjem v postopkih pred Sodiščem Evropske unije;

5.

akte Unije, ki vplivajo na pravni red držav članic, in sicer na področjih:

(a)

civilnega in gospodarskega prava,

(b)

prava gospodarskih družb,

(c)

prava intelektualne lastnine,

(d)

postopkovnega prava;

6.

ukrepe na področju pravosodnega in upravnega sodelovanja v civilnih zadevah;

7.

okoljsko odgovornost in sankcije proti okoljskemu kriminalu;

8.

etična vprašanja, povezana z novimi tehnologijami, ob uporabi postopka s pridruženimi odbori z ustreznimi odbori;

9.

Statut poslancev in Kadrovske predpise Evropske unije;

10.

privilegije in imuniteto poslancev, kot tudi za preverjanje veljavnosti njihovega mandata;

11.

organizacijo in statut Sodišča Evropske unije;

12.

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino.

XVII.   Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Odbor, pristojen za:

1.

zaščito pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih svoboščin na ozemlju Unije, vključno z zaščito manjšin, kakor je določeno v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

2.

ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije, razen tistih, ki temeljijo na spolu, ali tistih, ki se dogajajo na delovnem mestu in trgu dela;

3.

zakonodajo na področju preglednosti in varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov;

4.

vzpostavitev in razvoj območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti, zlasti:

(a)

ukrepe glede vstopa in gibanja oseb, azila in priseljevanja,

(b)

ukrepe integriranega upravljanja skupnih meja,

(c)

ukrepe, ki se navezujejo na policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, vključno s terorizmom, ter vsebinske in postopkovne ukrepe v zvezi z oblikovanjem skladnejšega pristopa Unije do kazenskega prava;

5.

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Evropska agencija za temeljne pravice, Europol, Eurojust, Cepol, Evropsko javno tožilstvo ter druge organe in agencije na tem področju;

6.

ugotovitev obstoja očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila skupna načela držav članic.

XVIII.   Odbor za ustavne zadeve

Odbor, pristojen za:

1.

institucionalne vidike procesa evropskega povezovanja, zlasti pri pripravi, začetku in poteku rednih in poenostavljenih postopkov za spremembo Pogodb;

2.

izvajanje Pogodb in ocenjevanje njihovega delovanja;

3.

institucionalne posledice pogajanj o širitvi Unije ali izstopa iz nje;

4.

medinstitucionalne odnose, vključno s preučitvijo medinstitucionalnih sporazumov glede njihove potrditve na plenarnem zasedanju v skladu s členom 148(2) Poslovnika;

5.

enotni volilni postopek;

6.

politične stranke in politične ustanove na evropski ravni, brez vpliva na pristojnosti predsedstva;

7.

ugotavljanje hujših in vztrajnih kršitev skupnih načel držav članic s strani ene od držav članic;

8.

razlago in uporabo Poslovnika in predloge morebitnih sprememb.

XIX.   Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Odbor, pristojen za:

1.

opredeljevanje, uresničevanje in zaščito pravic žensk v Uniji in podobne ukrepe Unije;

2.

uresničevanje pravic žensk v tretjih državah;

3.

politiko enakih možnosti, vključno s spodbujanjem enakosti moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave na delovnem mestu;

4.

odpravo vseh oblik nasilja in diskriminacije glede na spol;

5.

izvajanje in nadaljnji razvoj načela vključevanja enakosti spolov v vsa področja politike;

6.

nadaljnjo obravnavo in izvajanje mednarodnih sporazumov in konvencij o pravicah žensk;

7.

ozaveščanje o pravicah žensk.

XX.   Odbor za peticije

Odbor, pristojen za:

1.

peticije

2.

organizacijo javnih predstavitev o državljanskih pobudah v skladu s členom 222 Poslovnika;

3.

odnose z Evropskim varuhom človekovih pravic.

(1)  Sprejeto s sklepom Parlamenta z dne 15. januarja 2014.

PRILOGA VII

POTRDITEV KOMISIJE IN SPREMLJANJE ZAVEZ, SPREJETIH MED PREDSTAVITVAMI

Del I – Potrditev celotnega kolegija Komisije z glasovanjem Parlamenta

Člen 1

Podlaga za ocenjevanje

1.

 Parlament oceni kandidate za komisarje na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti.

2.

 Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik.

3.

 Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.

Člen 2

Pregled izjav o finančnih interesih

1.

 Odbor, pristojen za pravne zadeve, pregleda izjave o finančnih interesih in oceni, ali je vsebina izjave kandidata za komisarja točna in popolna ter ali navaja na nasprotje interesov.

2.

 Neobstoj nasprotja interesov, ki ga potrdi odbor, pristojen za pravne zadeve, je nujen pogoj za izvedbo predstavitve pred vsebinsko pristojnim odborom. Postopek imenovanja kandidata za komisarja se brez te potrditve prekine in se sledi postopku iz odstavka 3(c).

3.

 Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o finančnih interesih uporablja naslednje smernice:

(a)

če odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjave o finančnih interesih na podlagi predloženih dokumentov ugotovi, da je izjava o finančnih interesih točna, popolna in ne vsebuje podatkov, ki bi lahko nakazovali obstoj že prisotnega ali možnega nasprotja interesov v zvezi z delovnim področjem kandidata za komisarja, njegov predsednik pošlje potrdilo o tej ugotovitvi odborom, pristojnim za predstavitev, oziroma ustreznim odborom v primeru postopka med mandatom;

(b)

če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da izjava o interesih kandidata za komisarja vsebuje nepopolne oziroma protislovne informacije ali da so potrebna dodatna pojasnila, od kandidata za komisarja v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja predloži potrebne dodatne informacije, ter te informacije pred sprejetjem svoje odločitve prouči in ustrezno analizira; odbor, pristojen za pravne zadeve, se lahko po potrebi odloči, da kandidata za komisarja povabi na razpravo;

(c)

če odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi izjave o finančnih interesih ali dodatnih informacij, ki jih predloži kandidat za komisarja, ugotovi, da obstaja nasprotje interesov, pripravi priporočila za njegovo odpravo; ta priporočila lahko vključujejo odpoved tem finančnim interesom ali menjavo delovnega področja kandidata za komisarja, ki jo določi predsednik Komisije; v resnejših primerih, če ne najde rešitve za odpravo nasprotja interesov, lahko odbor, pristojen za pravne zadeve, uporabi zadnjo možnost, tj. sklene, da kandidat za komisarja ne more opravljati svoje funkcije v skladu s Pogodbama in kodeksom ravnanja; predsednik Parlamenta nato pozove predsednika Komisije, naj pojasni, kakšne nadaljnje ukrepe namerava sprejeti.

Člen 3

Predstavitve

1.

 Vsakega kandidata za komisarja se povabi, da pred ustreznim odborom oziroma odbori nastopi s predstavitvijo.

2.

 Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.

3.

 Kadar se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti:

(a)

če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor);

(b)

če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter

(c)

če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori).

4.

 O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije.

5.

 Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj, pri čemer niso dovoljena podvprašanja. V primeru skupnih odborov lahko vsak predloži tri vprašanja.

Življenjepisi kandidatov za komisarja in njihovi odgovori na pisna vprašanja se objavijo na spletišču Parlamenta pred predstavitvijo.

6.

 Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.

7.

 Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Med predstavitvijo se zastavi do 25 vprašanj, ki so po možnosti združena po temah. V okviru postavljene časovne omejitve se lahko takoj zastavi eno dodatno vprašanje. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 171 Poslovnika. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.

8.

 Predstavitve potekajo v neposrednem avdiovizualnem prenosu, ki se brezplačno zagotovi javnosti in medijem. Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v 24 urah.

Člen 4

Ocena

1.

 Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.

2.

 V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.

3.

 Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni. Vanj se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev.

4.

 Ocena koordinatorjev temelji na naslednjih načelih:

(a)

Če koordinatorji soglasno potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o potrditvi.

(b)

Če koordinatorji soglasno zavrnejo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o zavrnitvi.

(c)

Če koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.

(d)

Če koordinatorji ne morejo doseči vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata:

—

najprej z nadaljnjimi pisnimi vprašanji zaprosijo za dodatne informacije,

—

če odgovor po mnenju koordinatorjev še vedno ni zadovoljiv, zaprosijo za dodatno enoinpolurno predstavitev, ki jo odobri konferenca predsednikov.

(e)

Če po uporabi točke (d) koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.

(f)

Če po uporabi točke (d) koordinatorji še vedno ne tvorijo vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata za komisarja, predsednik skliče sejo odbora in organizira glasovanje o dveh vprašanjih, omenjenih v odstavku 1. Predsednik odbora predloži pismo, v katerem poda oceno odbora.

5.

 Pisma o oceni odborov se podajo 24 ur po koncu postopka ocenjevanja. Pisma prouči konferenca predsednikov odborov, za tem pa so posredovana konferenci predsednikov. Če se konferenca predsednikov odloči, da ne potrebuje nadaljnjih informacij, po izmenjavi mnenj razglasi, da so predstavitve zaključene, in dovoli objavo vseh pisem o oceni.

Člen 5

Predstavitev kolegija

1.

 Izvoljeni predsednik Komisije je povabljen, da predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, vložijo predlog resolucije. Uporablja se člen 132(3) do (8) Poslovnika.

2.

 Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe izvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

Člen 6

Spremljanje zavez, sprejetih med predstavitvami

Sprejete zaveze in prednostne naloge, dodeljene kandidatom za komisarje med predstavitvami, ves čas mandata pregleduje pristojni odbor v okviru letnega strukturiranega dialoga s Komisijo, ki se izvaja v skladu z odstavkom 1 Priloge 4 k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo.

Del II – Bistvena sprememba razporeditve delovnih področjih ali sprememba sestave kolegija komisarjev v času mandata

Člen 7

Prosto mesto

Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v delu I.

Člen 8

Pristop nove države članice

V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I.

Člen 9

Bistvena sprememba razporeditve delovnih področij

V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij v času mandata Komisije se zadevne komisarje povabi, da se udeležijo predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I, preden prevzamejo svoje nove odgovornosti.

Člen 10

Glasovanje na plenarnem zasedanju

Z odstopanjem od postopka, določenega v členu 125(7) Poslovnika, je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.

PRILOGA VIII

ZAHTEVE V ZVEZI S PRIPRAVO AKTOV, SPREJETIH V SKLADU Z REDNIM ZAKONODAJNIM POSTOPKOM

1.   

V aktih se navede vrsta akta, referenčna številka, ime obeh institucij, ki sta ga sprejeli, datum njihovega podpisa in navedba predmeta urejanja.

2.   

Akti vsebujejo naslednje:

(a)

„Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“;

(b)

sklic na določbe, na podlagi katerih je bil akt sprejet, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju“;

(c)

navedbo sklicevanja na predložene predloge, pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

(d)

obrazložitev razlogov, na katerih akt temelji, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju naslednjega“;

(e)

navedbo kot je „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejela naslednjo direktivo“ ali „sprejela naslednji sklep“, ki ji sledi besedilo akta.

3.   

Akti se delijo na člene, po potrebi združene v dele, naslove, poglavja in oddelke.

4.   

Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.

5.   

Zadnjemu členu akta sledi:

—

ustrezna formulacija, skladno z ustreznimi določbami Pogodb, glede njegove uporabe,

—

„V …“ ter dan podpisa akta,

—

„Za Evropski parlament Predsednik“, „Za Svet Predsednik“ ter imeni predsednika Parlamenta in predsedujočega Svetu v času podpisa akta.