20.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 299/3

PREVOD

SPORAZUM

med Evropsko unijo in vlado Republike Mali o statusu misije Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali)

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija),

na eni strani, in

REPUBLIKA MALI (v nadaljnjem besedilu: država gostiteljica),

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU:

—	pisma z dne 20. februarja 2014, s katerim je predsednik Republike Mali pozval Evropsko unijo k napotitvi civilne misije za podporo malijskim varnostnim silam;

—	Sklepa Sveta 2014/219/SZVP (1) z dne 15. aprila 2014 o misiji Evropske unije v Maliju (EUCAP Sahel Mali);

—	dejstva, da ta sporazum ne bo vplival na pravice in obveznosti, ki jih imata pogodbenici na podlagi mednarodnih sporazumov in drugih instrumentov o ustanovitvi mednarodnih sodišč, vključno s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča;

—	pisma Evropske unije z dne 20. oktobra 2014 in pisma Republike Mali z dne 31. oktobra 2014, ki pomenita izmenjavo pisem o statusu EUCAP Sahel Mali na ozemlju Republike Mali;

—	da mora imeti EUCAP Sahel Mali svoj lastni jasno opredeljeni pravni okvir –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. Ta sporazum se uporablja samo na ozemlju države gostiteljice.

2. Ta sporazum se uporablja za civilno misijo Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (v nadaljnjem besedilu: EUCAP Sahel Mali) in njeno osebje.

3. V tem sporazumu:

(a)	„EUCAP Sahel Mali“ pomeni poveljstvo misije EUCAP Sahel Mali in njegove nacionalne kontingente, njihovo osebje, objekte, sredstva in prevozna sredstva, ki prispevajo k misiji;

(b)	„misija“ pomeni pripravo, ustanovitev, izvajanje in podporo EUCAP Sahel Mali;

(c)	„poveljnik misije“ pomeni poveljnika EUCAP Sahel Mali na območju operacij;

(d)	„Evropska unija (EU)“ pomeni stalne organe EU in njihovo osebje;

(e)	„nacionalni kontingenti“ pomeni enote in sestavne dele, ki pripadajo državam članicam EU in drugim državam, ki sodelujejo v EUCAP Sahel Mali;

(f)

„osebje EUCAP Sahel Mali“ pomeni člane civilnega in vojaškega osebja, dodeljenega EUCAP Sahel Mali, in osebje, napoteno zaradi priprave misije, ter osebje na misiji, ki ga v okviru misije pošilja država pošiljateljica ali institucija ali organ EU, ki je, razen če v tem sporazumu ni drugače predvideno, prisotno na ozemlju države gostiteljice; izjemi sta lokalno osebje, zaposleno v okviru nacionalne zakonodaje, in osebje pogodbenih dobaviteljev;

(g)	„lokalno osebje“ pomeni člane osebja, ki so državljani ali osebe s stalnim prebivališčem v državi gostiteljici;

(h)	„objekti EUCAP Sahel Mali“ pomeni vse prostore, nastanitvene objekte in zemljišča, ki so potrebna za misijo in osebje EUCAP Sahel Mali;

(i)	„država pošiljateljica“ pomeni državo, ki je EUCAP Sahel Mali dala na voljo nacionalni kontingent;

(j)	„uradna korespondenca“ pomeni vso korespondenco, ki se nanaša na EUCAP Sahel Mali in njene naloge;

(k)	„sredstva EUCAP Sahel Mali“ pomeni opremo in potrošno blago, ki sta potrebna za misijo;

(l)	„prevozna sredstva EUCAP Sahel Mali“ pomeni vsa vozila in druga prevozna sredstva, ki so v lasti EUCAP Sahel Mali, jih ta najame ali zakupi in so potrebna za misijo.

ČLEN 2

Splošne določbe

1. EUCAP Sahel Mali in njeno osebje spoštujeta zakone in predpise države gostiteljice ter se vzdržujeta vsakršnih ukrepov ali dejavnosti, ki niso združljivi s cilji misije.

2. EUCAP Sahel Mali vlado države gostiteljice redno obvešča o številu članov svojega osebja, nastanjenega na ozemlju države gostiteljice.

ČLEN 3

Identifikacija

1. Osebje EUCAP Sahel Mali se identificira s posebno osebno izkaznico EUCAP Sahel Mali, potnim listom ali osebno izkaznico, ki jih mora vedno nositi s seboj. Posebne osebne izkaznice EUCAP izda ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo EUCAP Sahel Mali.

2. Vozila in druga prevozna sredstva EUCAP Sahel Mali imajo diplomatske registrske tablice, običajne registrske tablice z oznako EUCAP Sahel Mali ali posebne registrske tablice EUCAP Sahel Mali, ki se sporočijo pristojnim organom države gostiteljice.

3. EUCAP Sahel Mali ima pravico, da svoje objekte in prevozna sredstva opremi z zastavo EU ter uradnimi razpoznavnimi oznakami, nazivi, simboli in insignijami. Uniforme osebja EUCAP Sahel Mali so opremljene z značilnim emblemom EUCAP Sahel Mali. Državne zastave ali oznake nacionalnih kontingentov, ki sodelujejo v misiji, se lahko namestijo na objekte in prevozna sredstva ter dodajo na uniforme EUCAP Sahel Mali v skladu z odločitvijo poveljnika misije.

ČLEN 4

Prehod meje in gibanje na ozemlju države gostiteljice

1. Država gostiteljica EUCAP Sahel Mali in njenemu osebju olajša vstop na svoje ozemlje in izstop z njega. Z izjemo pregleda potnega lista pri vstopu na ozemlje države gostiteljice in izstopu z njega, je osebje EUCAP Sahel Mali z dokazilom o pripadnosti misiji izvzeto iz določb o priseljevanju in carinskem nadzoru na ozemlju države gostiteljice. Vendar pa prijavijo prihod in odhod. Vizumi se članom misije izdajo brezplačno za dobo enega leta. Za nove člane misije se ob predložitvi potnega naloga, ki ga pripravi misija, vstopni vizum izda brezplačno na meji. Obvestilo o prihodu novega člana misije se sporoči ministrstvu za zunanje zadeve države gostiteljice najmanj pet delovnih dni pred datumom prihoda.

2. Za osebje EUCAP Sahel Mali se ne uporabljajo predpisi države gostiteljice o registraciji in nadzoru tujcev, ni pa to osebje upravičeno do pridobitve pravic do stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju države gostiteljice.

3. Vire in prevozna sredstva EUCAP Sahel Mali, ki v podporo misiji vstopajo na ozemlje države gostiteljice, so v tranzitu na tem ozemlju ali ga zapuščajo, je treba pred vstopom na malijsko ozemlje prijaviti, izvede pa se tudi postopek identifikacije.

4. Člani osebja EUCAP Sahel Mali lahko vozijo oklepna ali neoklepna motorna vozila in upravljajo plovila ali zrakoplove na ozemlju države gostiteljice, če imajo ustrezno veljavno nacionalno, mednarodno ali vojaško vozniško dovoljenje, dovoljenje za upravljanje ladij ali pilotsko licenco, ki ga oziroma jo je izdala ena od držav pošiljateljic.

5. Država gostiteljica za potrebe misije zagotovi EUCAP Sahel Mali in njenemu osebju svobodo gibanja in potovanja po njenem ozemlju, vključno z zračnim prostorom.

6. Država gostiteljica dovoli vnos sredstev EUCAP Sahel Mali, zlasti prevoznih sredstev, na svoje ozemlje ter jih oprosti plačila vseh carinskih dajatev, pristojbin, cestnin, davkov ali drugih podobnih dajatev, z izjemo stroškov za skladiščenje, prevoze in druge opravljene storitve.

7. EUCAP Sahel Mali lahko za potrebe misije uporablja ceste, mostove, trajekte in letališča brez plačila pristojbin, cestnin, davkov ali podobnih dajatev. EUCAP Sahel Mali ni oproščen plačila stroškov za storitve, ki so bile opravljene na njeno zahtevo; v zvezi s tem zanjo veljajo enaki pogoji kot za oborožene sile države gostiteljice.

ČLEN 5

Privilegiji in imunitete, ki jih država gostiteljica zagotovi EUCAP Sahel Mali

1. Objekti EUCAP Sahel Mali so nedotakljivi. Uslužbencem države gostiteljice vanje brez dovoljenja vodje misije ni dovoljeno vstopiti.

2. EUCAP Sahel Mali uživa imuniteto pred jurisdikcijo ne glede na to, kje se nahaja in kdo poseduje ali uporablja njegova sredstva, prevozna sredstva in objekte.

3. Osebje, sredstva, objekti in prevozna sredstva EUCAP Sahel Mali ne smejo biti predmet preiskav, zasegov, zaplemb ali izvršb.

4. Arhivi in dokumenti EUCAP Sahel Mali so nedotakljivi zmeraj in povsod.

5. Uradna korespondenca EUCAP Sahel Mali je nedotakljiva.

6. EUCAP Sahel Mali ter njeni dobavitelji in izvajalci so oproščeni vseh davkov in drugih podobnih nacionalnih, regionalnih ali občinskih dajatev za vsa kupljena ali uvožena sredstva EUCAP Sahel Mali, zlasti prevozna sredstva, objekte EUCAP Sahel Mali in storitve, opravljene za potrebe EUCAP Sahel Mali. Za uveljavljanje te oprostitve EUCAP Sahel Mali ne potrebuje nobenega dovoljenja niti ji ni treba uradno obvestiti pristojnih organov države gostiteljice. Vendar EUCAP Sahel Mali ni oproščena plačila pristojbin ali drugih dajatev, ki so plačilo za opravljene storitve.

ČLEN 6

Privilegiji in imunitete, ki jih država gostiteljica zagotovi osebju EUCAP Sahel Mali

1. Osebju EUCAP Sahel Mali se ne sme na noben način odvzeti prostosti, prav tako ne sme biti pridržano.

2. Dokumenti, korespondenca in stvari osebja EUCAP Sahel Mali so nedotakljivi, razen v primeru izvršilnih ukrepov, dovoljenih v skladu z odstavkom 7.

3. Država gostiteljica mora članom osebja EUCAP Sahel Mali izdati posebno osebno izkaznico za osebje EUCAP Sahel Mali v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi.

4. Osebje EUCAP Sahel Mali v vseh okoliščinah uživa imuniteto pred kazensko jurisdikcijo države gostiteljice.

Imuniteto osebja EUCAP Sahel Mali pred kazensko jurisdikcijo lahko država pošiljateljica ali zadevni organ EU odvzame, odvisno od primera. Tak odvzem je vedno v pisni obliki.

5. Osebje EUCAP Sahel Mali uživa imuniteto pred civilno in upravno jurisdikcijo države gostiteljice za izrečene ali napisane izjave ter vsa dejanja pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti.

V primeru kakršnega koli civilnega postopka proti osebju EUCAP Sahel Mali pred sodiščem države gostiteljice se o tem takoj obvestita vodja misije in pristojni organ države pošiljateljice ali zadevni organ EU. Pred začetkom postopka na pristojnem sodišču vodja misije ali pristojni organ države pošiljateljice ali zadevna institucija EU potrdi, ali je osebje EUCAP Sahel Mali zadevno dejanje izvršilo pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti ali ne.

Če je bilo dejanje izvršeno pri opravljanju uradnih dolžnosti, se postopek ne začne in se uporabijo določbe iz člena 16. Če to dejanje ni bilo izvršeno pri opravljanju uradnih dolžnosti, se postopek lahko nadaljuje. Potrdila vodje misije in pristojnega organa države pošiljateljice ali zadevnega organa EU so za jurisdikcijo države gostiteljice zavezujoča in jih ta ne more izpodbijati.

Vendar pa lahko pristojni organi države gostiteljice v dveh mesecih od datuma izdaje tega potrdila izpodbijajo njegovo utemeljenost. V tem primeru se vse pogodbenice zavežejo, da bodo ta spor reševale izključno po diplomatski poti.

Če civilni postopek sproži osebje EUCAP Sahel Mali, se ne more več sklicevati na imuniteto pred jurisdikcijo glede katerega koli nasprotnega tožbenega predloga, neposredno povezanega z glavnim tožbenim predlogom.

6. Osebju EUCAP Sahel Mali ni treba pričati.

7. V zvezi z osebjem EUCAP Sahel Mali se ne smejo izvajati nobeni izvršilni ukrepi, razen če je proti njemu sprožen civilni postopek, ki ni povezan z njegovimi uradnimi dolžnostmi. Lastnina osebja EUCAP Sahel Mali, za katero poveljnik misije potrdi, da jo to osebje potrebuje pri izvajanju uradnih dolžnosti, ne sme biti zasežena zaradi izvršitve sodbe, sklepa ali odredbe. V civilnih postopkih za osebje EUCAP Sahel Mali ne veljajo nobene omejitve glede osebne svobode niti nobeni drugi prisilni ukrepi.

8. Imuniteta osebja EUCAP Sahel Mali pred jurisdikcijo države gostiteljice ne pomeni tudi imunitete pred jurisdikcijo zadevne države pošiljateljice.

9. Za osebje EUCAP Sahel Mali ne veljajo določbe o socialni varnosti, ki veljajo v Maliju.

10. Osebje EUCAP Sahel Mali je v državi gostiteljici oproščeno vseh oblik davka na plačo in prejemke, ki jih prejema od EUCAP Sahel Mali ali države pošiljateljice, ter tudi davka na kateri koli dohodek, ki ga prejema izven države gostiteljice.

11. Država gostiteljica v skladu z zakoni in predpisi, ki jih lahko sprejme, dovoli vnos predmetov za osebno uporabo osebja EUCAP Sahel Mali in zanje odobri oprostitev plačila carinskih dajatev, davkov in drugih povezanih pristojbin, z izjemo stroškov za skladiščenje, prevoz in podobne storitve. Država gostiteljica dovoli tudi izvoz zadevnih predmetov. Osebje EUCAP Sahel Mali je pri nakupu blaga, prevoznih sredstev in storitev oproščeno plačila davkov in DDV v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi v državi gostiteljici.

ČLEN 7

Lokalno osebje

1. Lokalno osebje ima privilegije in imunitete v obsegu, ki ga dovoljuje država gostiteljica. Vendar pa država gostiteljica izvaja jurisdikcijo nad tem osebjem tako, da po nepotrebnem ne ovira operacij misije.

2. Za lokalno osebje se lahko uporabljajo postopki in prakse Delegacije Evropske unije v Republiki Mali. EUCAP Sahel Mali državo gostiteljico pisno obvesti o postopkih in praksah, ki jih uporablja.

ČLEN 8

Kazenska jurisdikcija

Pristojni organi države izvora imajo pravico, da glede vsakega člana osebja EUCAP Sahel Mali, za katerega velja ustrezna zakonodaja države pošiljateljice, na ozemlju države gostiteljice izvajajo vsa pooblastila v zvezi s kazensko jurisdikcijo in disciplinska pooblastila, ki so jim bila dodeljena z zakonodajo države izvora.

ČLEN 9

Varnost EUCAP Sahel Mali

1. Država gostiteljica v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavlja varnost EUCAP Sahel Mali in njenega osebja.

2. V ta namen država gostiteljica sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito in varnost EUCAP Sahel Mali in njenega osebja. O vseh posebnih določbah, ki jih predlaga država gostiteljica, se je treba pred izvajanjem dogovoriti z vodjo misije. Država gostiteljica dovoli in brezplačno podpira dejavnosti v zvezi z evakuacijo članov osebja EUCAP Sahel Mali iz zdravstvenih razlogov. Po potrebi se sklenejo dodatni dogovori v skladu s členom 19.

3. Osebje EUCAP Sahel Mali ima pravico nositi osebno orožje in strelivo, če to odobri vodja misije.

4. V tem kontekstu je EUCAP Sahel Mali pooblaščena, da sprejme potrebne ukrepe na ozemlju države gostiteljice, vključno z uporabo potrebne in sorazmerne sile, da zaščiti svoje osebje, prostore, vozila in lastnino pred dejanji, ki bi lahko ogrozila življenje zadevnega osebja ali mu povzročila telesne poškodbe, istočasno pa tudi druge osebe, ki se v neposredni bližini misije soočajo z enakimi grožnjami, po potrebi zaščiti pred dejanji, ki bi lahko ogrozila njihovo življenje ali jim povzročila hude telesne poškodbe.

5. Seznam osebja EUCAP Sahel Mali, ki ga je vodja misije pooblastil za nošenje in prevoz orožja in streliva, se predloži pristojnim malijskim organom. To obvestilo je zgolj deklarativno. Pristojni malijski organi tem članom osebja EUCAP Sahel Mali izdajo dovoljenje za prevoz in nošenje orožja.

ČLEN 10

Uniforma

Nošnjo uniforme urejajo pravila, ki jih izda vodja misije.

ČLEN 11

Sodelovanje

1. Država gostiteljica EUCAP Sahel Mali in njenemu osebju nudi polno sodelovanje in vso podporo. Po potrebi se sklenejo dodatni dogovori v skladu s členom 19.

2. Vodja misije in predstavnik, ki ga imenuje vlada države gostiteljice, se redno posvetujeta in sprejemata ustrezne ukrepe za zagotovitev tesnih in vzajemnih povezav na vseh ustreznih ravneh. Država gostiteljica lahko pri EUCAP Sahel Mali imenuje uradnika za zvezo.

ČLEN 12

Podpora države gostiteljice in sklepanje pogodb

1. Država gostiteljica je pripravljena nuditi pomoč EUCAP Sahel Mali pri iskanju primernih objektov, če je za to zaprošena.

2. Država gostiteljica EUCAP Sahel Mali brezplačno zagotovi objekte, ki so v njeni lasti, če so ti potrebni za izvajanje misije.

3. Država gostiteljica v okviru svojih zmogljivosti nudi pomoč pri pripravi, vzpostavitvi in izvajanju EUCAP Sahel Mali ter jo podpira. Država gostiteljica zagotavlja pomoč in podporo misiji vsaj pod enakimi pogoji, kot veljajo za njene lastne civilne uslužbence ali vodje usposabljanja.

4. EUCAP Sahel Mali ima po zakonih in predpisih države gostiteljice pravno in poslovno sposobnost, potrebno za izpolnitev svoje misije, zlasti lahko odpira bančne račune, pridobiva premičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

5. Pravo, ki se uporablja za pogodbe, ki jih EUCAP Sahel Mali sklene v državi gostiteljici, se določi v teh pogodbah.

6. V pogodbah je lahko določeno, da se za spore, do katerih pride pri uporabi pogodbe, uporablja postopek za reševanje sporov iz člena 16(3) in (4).

7. Država gostiteljica omogoča izvajanje pogodb, ki jih EUCAP Sahel Mali za namene misije sklene s poslovnimi subjekti.

ČLEN 13

Spremembe v objektih

1. EUCAP Sahel Mali lahko gradi ali spreminja objekte, če je to potrebno zaradi operativnih zahtev.

2. Država gostiteljica za takšne gradnje ali spremembe od EUCAP Sahel Mali ne more zahtevati nobene odškodnine.

ČLEN 14

Umrli člani osebja EUCAP Sahel Mali

1. Vodja misije ima pravico poskrbeti za repatriacijo vsakega umrlega člana osebja EUCAP Sahel Mali ter vso njegovo osebno lastnino in urediti vse potrebno v zvezi s tem.

2. Na nobenem umrlem članu osebja EUCAP Sahel Mali ni mogoče izvesti obdukcije brez soglasja države, katere državljan je bil pokojnik, in navzočnosti predstavnika EUCAP Sahel Mali in/ali zadevne države.

3. Država gostiteljica in EUCAP Sahel Mali med seboj sodelujeta in storita vse, kar je mogoče, da zagotovita čimprejšnjo repatriacijo vsakega umrlega člana osebja EUCAP Sahel Mali.

ČLEN 15

Komunikacije

1. EUCAP Sahel Mali lahko namesti in upravlja radijske oddajnike in sprejemnike ter satelitske sisteme. Sodeluje s pristojnimi organi države gostiteljice, da bi se izognila kakršnim koli sporom glede uporabe ustreznih frekvenc. Država gostiteljica brezplačno zagotovi dostop do frekvenčnega spektra v skladu s svojo veljavno zakonodajo.

2. EUCAP Sahel Mali ima za namene izvajanja operacije pravico do neomejene komunikacije po radijskih valovih (vključno s satelitskimi, mobilnimi in prenosnimi radijskimi napravami), prek telefona, telegrafa, telefaksa in drugih sredstev, kakor tudi pravico namestiti naprave, potrebne za vzdrževanje želene komunikacije znotraj in med objekti EUCAP Sahel Mali, vključno s pravico do polaganja kablov in zemeljskih napeljav za potrebe misije.

3. EUCAP Sahel Mali sme v svojih objektih urediti vse potrebno, da zagotovi dostavo pošte, naslovljene nanjo ali na njeno osebje, in odpošiljanje svoje pošte ali pošte svojega osebja.

ČLEN 16

Odškodninski zahtevki za primer smrti, poškodbe, škode ali izgube

1. EUCAP Sahel Mali in njeno osebje ter EU in države pošiljateljice niso odgovorne za poškodovanje ali izgubo civilne ali državne lastnine, povezano z operativnimi potrebami ali nastalo zaradi dejavnosti v zvezi s civilnimi nemiri ali zaščito EUCAP Sahel Mali.

2. Da bi dosegli poravnavo, je treba odškodninske zahtevke v primeru poškodovanja ali izgube civilne lastnine, ki ni zajeta v odstavku 1, ter odškodninske zahtevke v primeru smrti ali poškodbe oseb ter poškodovanja ali izgube sredstev, objektov ali prevoznih sredstev EUCAP Sahel Mali, če gre za zahtevke fizičnih ali pravnih oseb iz države gostiteljice, posredovati EUCAP Sahel Mali prek pristojnih organov države gostiteljice; če pa gre za zahtevke s strani EUCAP Sahel Mali, se ti zahtevki pošljejo pristojnim organom države gostiteljice.

3. Če poravnava ni mogoča, je treba odškodninski zahtevek posredovati komisiji za odškodnine, ki je sestavljena iz enakega števila predstavnikov EUCAP Sahel Mali in države gostiteljice. Rešitev zahtevka se doseže s skupnim dogovorom.

4. Kadar pa poravnava ni mogoča niti v okviru komisije za odškodninske zahtevke, se spor:

(a)	rešuje po diplomatski poti med državo gostiteljico in predstavniki EU, če gre za zahtevek v znesku, ki je manjši ali enak 40 000 EUR;

(b)	odstopi arbitražnemu razsodišču, katerega odločitev je zavezujoča, če gre za zahtevek, ki je višji od zneska pod točko (a).

5. Arbitražno razsodišče je sestavljeno iz treh razsodnikov; enega imenuje država gostiteljica, drugega EUCAP Sahel Mali, tretjega pa imenujeta skupaj. Če katera od pogodbenic ne imenuje razsodnika v roku dveh mesecev ali če se država gostiteljica in EUCAP Sahel Mali ne moreta dogovoriti o imenovanju tretjega razsodnika, tega imenuje predsednik sodišča, ki ga skupaj imenujeta obe pogodbenici.

6. EUCAP Sahel Mali in upravni organi države gostiteljice sklenejo upravni dogovor, v katerem opredelijo pristojnosti in naloge komisije za odškodnine in arbitražnega razsodišča, postopke, ki jih ta organa uporabljata, in pogoje za vložitev odškodninskih zahtevkov.

ČLEN 17

Stiki in spori

1. Vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sporazuma skupaj obravnavajo predstavniki EUCAP Sahel Mali in pristojni organi države gostiteljice.

2. Če ni predhodne poravnave, država gostiteljica in predstavniki EU spore v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma rešujejo izključno po diplomatski poti.

ČLEN 18

Druge določbe

1. Kadar se ta sporazum nanaša na privilegije, imunitete in pravice EUCAP Sahel Mali in njenega osebja, je vlada države gostiteljice odgovorna za to, da jih njeni pristojni lokalni organi ustrezno izvajajo in spoštujejo.

2. Nobena določba v tem sporazumu ne pomeni odstopanja od pravic, ki so državi pošiljateljici morebiti priznane z drugimi sporazumi, niti je ni mogoče tako razlagati.

ČLEN 19

Izvedbeni dogovori

Za namene uporabe tega sporazuma lahko vodja misije in upravni organi države gostiteljice sklenejo posebne dogovore o operativnih, upravnih in tehničnih zadevah.

ČLEN 20

Začetek veljavnosti in odpoved

1. Ta sporazum začne veljati na dan podpisa in velja do datuma odhoda zadnjega sestavnega dela EUCAP Sahel Mali in zadnjega člana njenega osebja, v skladu z uradnim obvestilom EUCAP Sahel Mali.

2. Ta sporazum je mogoče pisno spremeniti s soglasjem pogodbenic. Spremembe se sprejmejo v obliki posebnih protokolov, ki tvorijo sestavni del tega sporazuma in začnejo veljati v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Prenehanje veljavnosti tega sporazuma ne vpliva na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz izvrševanja tega sporazuma pred prenehanjem njegove veljavnosti.

4. Z začetkom veljavnosti tega sporazuma preneha veljati izmenjava pisem med Evropsko unijo in Republiko Mali, podpisana 31. oktobra 2014 v Bamaku.

V Bamaku, sedmega novembra dva tisoč devetnajst, v dveh izvodih v francoskem jeziku.

ZA EVROPSKO UNIJO

ZA VLADO REPUBLIKE MALI

(1) UL L 113, 16.4.2014, str. 21.

20.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 299/13

PROTOKOL

o izvajanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Senegal o trajnostnem ribolovu

ČLEN 1

Predmet urejanja

Cilj tega protokola je izvajanje Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Senegal o trajnostnem ribolovu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Ta protokol vključuje Prilogo in dodatke, ki so njegov sestavni del.

ČLEN 2

Splošno

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali trajnostni ribolov in zavarovali morsko biotsko raznovrstnosti v skladu z načeli nediskriminacije, preglednosti in dobrega upravljanja.

2. Plovila Unije lahko v skladu s členom 4 Sporazuma ribolovne dejavnosti na senegalskem ribolovnem območju opravljajo le, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v okviru tega protokola in v skladu s pogoji v njegovi prilogi.

ČLEN 3

Področje uporabe

1. Ribolovne možnosti, dodeljene ribiškim plovilom Unije, se določijo, kot sledi:

—	za izrazito selivske vrste (vrste, naštete v Prilogi 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982), razen vrst, zaščitenih z mednarodnimi konvencijami,

—

in vrst, katerih ribolov prepoveduje Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT):

(a)	28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko;

(b)	10 plovil za ribolov z ribiško palico;

(c)	5 plovil s parangalom;

—

za globokomorske pridnene vrste:

(d)	2 plovili za ribolov z vlečno mrežo.

Ta odstavek se uporablja ob upoštevanju določb členov 8 in 10 tega protokola.

2. Ribolovne možnosti iz odstavka 1 zadevajo samo senegalska ribolovna območja, katerih zemljepisne koordinate se Uniji sporočijo pred začetkom začasne uporabe v skladu z veljavno senegalsko zakonodajo.

3. Plovila Unije ne smejo izvajati dejavnosti na prepovedanih območjih ali v obdobju biološke obnovitve, v skladu z določbami iz Priloge in nacionalne zakonodaje.

4. Dostop do žive vabe je za evropska plovila za ribolov z ribiško palico dovoljen pod pogoji iz nacionalne zakonodaje.

ČLEN 4

Finančni prispevek

1. Skupna ocenjena vrednost tega protokola za obdobje iz člena 15 znaša 15 253 750 EUR, kar znaša 3 050 750 EUR na leto. Letni znesek je razdeljen na naslednji način:

—

1 700 000 EUR na leto finančnega prispevka iz člena 6 Sporazuma; od tega se nameni:

(a)	posebni znesek v višini 800 000 EUR kot finančno nadomestilo za dostop do virov, vključno z zneskom, ki za izrazito selivske vrste ustreza referenčni tonaži 10 000 ton na leto;

(b)	posebni znesek v višini 900 000 EUR letno za obdobje petih let kot podpora izvajanju sektorske ribiške politike Senegala;

—	1 350 750 EUR na leto, kar ustreza ocenjenemu znesku pristojbin, ki jih morajo lastniki plovil plačati za dovoljenja za ribolov, izdana na podlagi člena 4 Sporazuma in v skladu z določbami točke 3 poglavja II Priloge.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju členov 5, 7 in 9 tega protokola ter členov 13 in 14 Sporazuma.

3. Senegal in Unija po potrebi na podlagi podatkov o dnevnem ulovu, ki jih prejme država članica zastave, zagotovita spremljanje dejavnosti ribiških plovil Unije na senegalskih ribolovnih območjih, da bi se zagotovilo ustrezno upravljanje:

—	referenčne tonaže iz prve alinee odstavka 1(a) za izrazito selivske vrste in

—	količine dovoljenega ulova pridnenih vrst, navedenega v ustrezni tehnični specifikaciji iz Dodatka 2 k Prilogi.

4. Unija, države članice zastave in Senegal zagotovijo spremljanje ulova zlasti prek sistema ERS (sistem za elektronsko poročanje). Sprejmejo ustrezne ukrepe, h katerim so zavezane, da bi preprečile vsakršno prekoračitev količine dovoljenega ulova, in se o njih medsebojno obvestijo.

5. Ko ulov doseže 80 % količine dovoljenega ulova za globokomorske pridnene vrste, Senegal zagotovi tedensko spremljanje ulova z ribiškimi plovili Unije. To spremljanje bo dnevno, ko bo sistem ERS začel delovati. Senegal bo organe Unije obvestil takoj, ko bo dosežena količina dovoljenega ulova. Unija bo po prejemu tega uradnega obvestila o tem obvestila tudi države članice, ki bodo zapustile ribolovno območje.

6. Če letna količina ulova izrazito selivskih vrst z ribiškimi plovili Unije v senegalskih vodah preseže letno referenčno tonažo iz prve alinee odstavka 1(a), se znesek letnega finančnega prispevka poveča za 45 EUR za vsako dodatno tono ulova.

7. Količina dovoljenega ulova globokomorskih pridnenih vrst, navedena v ustrezni tehnični specifikaciji iz Dodatka 2 k Prilogi, ustreza največji količini dovoljenega ulova teh vrst. Če bi letna količina ulova teh vrst presegla dovoljeno količino, bi se poleg pristojbine plačala kazen v višini 95 EUR na tono preseženega ulova.

8. Finančni prispevek iz prve alinee odstavka 1(a) v zvezi z dostopom ribiških plovil Unije do ribolovnih virov Senegala Unija plača najpozneje 90 dni po datumu začetka začasne uporabe tega protokola za prvo leto, za naslednja leta pa najpozneje na obletnico podpisa tega protokola.

9. Finančni prispevek iz prve alinee odstavka 1(a) in (b) se plača na račun državne zakladnice Senegala. Sektorska podpora iz prve alinee odstavka 1(b) se da na voljo Direktoratu za pomorsko ribištvo za njeno izvajanje. Senegalska stran zagotovi vpis sredstev sektorske podpore v proračunsko načrtovanje (letni zakon o financah). Senegalski organi Evropski komisiji sporočijo podatke o ustreznem računu državne zakladnice pred začasno uporabo tega protokola in nato vsako leto.

ČLEN 5

Sektorska podpora

1. Sektorska podpora, predvidena v okviru tega protokola, prispeva zlasti k izvajanju programa sektorske politike za razvoj ribištva in akvakulture v Senegalu (2016–2023) in k razvoju pomorskega gospodarstva. Njen cilj je:

—	trajnostno upravljanje virov,

—	izboljšanje spremljanja, nadzora in opazovanja ribolovnih dejavnosti,

—	razvoj znanstvenih zmogljivosti, raziskave na področju ribolovnih virov in zbiranje podatkov,

—	podpora za mali ribolov,

—	razvoj akvakulture,

—	dodajanje vrednosti, nadzor in zdravstvena spričevala za ribiške proizvode,

—	krepitev zmogljivosti udeležencev v tem sektorju.

2. Skupni odbor najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti ali, če je primerno, začasne uporabe tega protokola določi večletni sektorski program in njegov način izvajanja, zlasti glede:

—	letnih in večletnih smernic za uporabo finančnega prispevka iz prve alinee člena 4(1)(b),

—

letnih in večletnih ciljev za razvoj trajnostnega in odgovornega ribolova, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki jih je Senegal določil v svoji nacionalni ribiški politiki ali drugih politikah, ki so povezane z razvojem odgovornega in trajnostnega ribolova ali vplivajo nanj, zlasti glede podpore obalnemu ribolovu, spremljanja, nadzora in boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu ter prednostnih nalog na področju krepitve znanstvenih zmogljivosti Senegala v ribiškem sektorju,

—	meril in postopkov, vključno s proračunskimi in finančnimi kazalniki za oceno rezultatov, ki se pridobijo vsako leto, kadar je ustrezno.

3. Plačilo prvega obroka sektorske podpore se izvede potem, ko skupni odbor potrdi večletni program.

4. Skupni odbor določi cilje in izvede oceno pričakovanega učinka projektov, da bi odobril dodelitev zneskov finančnega prispevka za sektorsko podporo za Senegal. Po potrebi lahko prilagodi način izvajanja sektorske podpore.

5. Senegal vsako leto predstavi napredek projektov, ki se izvajajo s finančno sektorsko podporo, v obliki letnega poročila o dosežkih, ki ga prouči skupni odbor. Senegal ob izteku tega protokola sestavi tudi končno poročilo.

6. Plačilo finančnega prispevka za sektorsko podporo se izvede v več obrokih na podlagi pristopa, ki temelji na analizi rezultatov izvajanja sektorske podpore in potreb, ugotovljenih v okviru večletnega programa. Do začasne prekinitve sektorske podpore iz prve alinee člena 4(1)(b) lahko pride, če pridobljeni rezultati niso v skladu s programom na podlagi ocene, ki jo opravi skupni odbor, ali če se ta finančni prispevek ne uporablja v skladu z odobrenim programom.

7. Plačilo sektorske pomoči se začne ponovno izvajati po posvetu in ob soglasju pogodbenic in/ali če to upravičujejo rezultati izvajanja finančnega prispevka iz odstavka 4. Vendar se lahko izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti tega protokola.

8. Vse spremembe večletnega programa sektorske pomoči odobri skupni odbor, po potrebi z izmenjavo pisem.

9. Pogodbenici zagotovita prepoznavnost dosežkov sektorske podpore.

ČLEN 6

Znanstveno sodelovanje

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na ravni regije Zahodna Afrika spodbujali sodelovanje na področju odgovornega ribolova. Zavezujeta se, da bosta spoštovali vsa priporočila in resolucije ICCAT ter upoštevali znanstvena mnenja drugih pristojnih regionalnih organizacij, kot je Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF).

2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta redno in v skladu s potrebami sklicevali skupno znanstveno delovno skupino z namenom obravnave vseh znanstvenih vprašanj v zvezi z izvajanjem tega protokola. Pristojnosti, sestava in delovanje te skupne znanstvene delovne skupine določi skupni odbor.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta objavili in si izmenjali vse ustrezne informacije o ribolovnih dejavnostih v zvezi s tem protokolom.

4. Na podlagi priporočil in resolucij, sprejetih v ICCAT, in glede na najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja, kot so mnenja CECAF, ter po potrebi glede na sklepe zasedanj skupne znanstvene delovne skupine skupni odbor sprejme ukrepe v zvezi z dejavnostmi ribiških plovil Unije, da bi zagotovil trajnostno upravljanje ribolovnih virov, zajetih s tem protokolom.

ČLEN 7

Gospodarsko sodelovanje in dodajanje vrednosti

1. Pogodbenici spodbujata gospodarsko in tehnično sodelovanje med izvajalci v ribiškem in predelovalnem, da bi tako ustvarili ugodne pogoje za naložbe in gospodarsko izkoriščanje vira.

2. Pogodbenici izkoristita potencial razpoložljivih finančnih in tehničnih instrumentov, da bi povečali usklajenost ukrepov na področju ribištva in modrega gospodarstva. V ta namen bo posebna pozornost namenjena dodajanju vrednosti proizvodom, dobavi predelovalnim enotam in lokalnemu trgu ter spodbujanju trgovine.

ČLEN 8

Prilagoditev ribolovnih možnosti in pogojev za izvajanje ribolovnih dejavnosti

1. Ribolovne možnosti iz člena 3 lahko skupni odbor prilagodi, če priporočila in resolucije, ki jih je sprejela ICCAT, ter mnenja CECAF potrjujejo, da takšna prilagoditev zagotavlja trajnostno upravljanje ribolovnih virov, ki jih zajema ta protokol, in če znanstvena delovna skupina takšno prilagoditev odobri.

2. V takem primeru se finančni prispevek iz prve alinee člena 4(1)(a) prilagodi sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

3. Skupni odbor lahko preuči in po potrebi sporazumno prilagodi ali spremeni določbe o pogojih izvajanja ribolova in tehničnih ukrepih za uporabo tega protokola.

ČLEN 9

Prilov

Pogodbenici se v skladu s priporočili ICCAT zavežeta k sodelovanju za zmanjšanje prilova zaščitenih vrst morskih ptic, morskih želv, morskih psov in morskih sesalcev. V ta namen plovila Unije zagotovijo uporabo znanstveno podprtih tehničnih ukrepov, s katerimi se lahko izboljša selektivnost ribolovnega orodja in zmanjša prilov neciljnih vrst.

ČLEN 10

Nove ribolovne možnosti in poskusni ribolov

1. Če ribiška plovila Unije izrazijo zanimanje za ribolovne dejavnosti, ki niso določene v členu 1, se pogodbenici posvetujeta v skupnem odboru v zvezi z odobritvijo morebitnega dovoljenja za te nove dejavnosti. Skupni odbor po potrebi določi pogoje, ki se uporabljajo za te nove ribolovne možnosti, in po potrebi spremeni ta protokol in njegovo prilogo.

2. Dovoljenje za izvajanje novih ribolovnih dejavnosti se izda ob upoštevanju najboljših znanstvenih mnenj in, če je primerno, na podlagi rezultatov znanstvene kampanje, ki jih potrdi skupna znanstvena delovna skupina.

3. Po posvetovanjih iz odstavka 1 skupni odbor dovoli poskusne ribolovne dejavnosti na senegalskih ribolovnih območjih, da se preskusita tehnična izvedljivost in ekonomska donosnost novih vrst ribolova. V ta namen in na zahtevo Senegala skupni odbor za vsak primer posebej določi vrste, pogoje in ostale ustrezne parametre. Pogodbenici poskusni ribolov izvajata v skladu s pogoji, ki jih določi skupna znanstvena delovna skupina.

ČLEN 11

Informatizacija izmenjave informacij

1. Senegal in Unija se zavezujeta, da bosta čim prej vzpostavila informacijske sisteme, potrebne za elektronsko izmenjavo vseh informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem Sporazuma.

2. Elektronska različica dokumenta se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.

3. Senegal in Unija se nemudoma uradno obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskega sistema. V tem primeru se informacije in dokumenti v zvezi z izvajanjem Sporazuma samodejno nadomestijo s tiskano različico.

ČLEN 12

Zaupnost podatkov

1. Senegal in Unija se zavezujeta, da se bodo vsi osebni podatki v zvezi s plovili Unije in njihovimi ribolovnimi dejavnostmi, pridobljeni v okviru Sporazuma, vedno obravnavali skrbno v skladu z njunima zadevnima načeloma zaupnosti in varstva podatkov.

2. Pogodbenici zagotovita, da so v skladu z zadevnimi določbami ICCAT in drugih regionalnih organizacij za upravljaje ribištva javnosti dostopni samo zbirni podatki o ribolovnih dejavnostih na senegalskih ribolovnih območjih. Podatke, ki se lahko štejejo za zaupne, smejo pristojni organi uporabiti izključno za izvajanje Sporazuma ter upravljanje ribolova, nadzor in spremljanje.

3. V zvezi z osebnimi podatki, ki jih posredujeta pogodbenici, lahko skupni odbor določi ustrezne zaščitne klavzule in pravne ukrepe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (Splošna uredba o varstvu podatkov) ter pravili, ki se uporabljajo za Senegal.

ČLEN 13

Začasna prekinitev

Izvajanje tega protokola, vključno z izplačilom finančnega prispevka, se lahko enostransko začasno prekine na zahtevo ene od pogodbenic, in sicer v primerih in pod pogoji iz člena 14 Sporazuma.

ČLEN 14

Odpoved

Ta protokol se lahko enostransko odpove na zahtevo ene od pogodbenic, in sicer v primerih in pod pogoji iz člena 14 Sporazuma.

ČLEN 15

Trajanje

Ta protokol in Priloga k Protokolu se uporabljata za petletno obdobje od datuma začasne uporabe.

ČLEN 16

Začasna uporaba

Ta protokol se začasno uporablja od datuma podpisa.

ČLEN 17

Začetek veljavnosti

Ta protokol začne veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so postopki, potrebni za ta namen, zaključeni.

(1) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

PRILOGA

POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVA S PLOVILI UNIJE NA SENEGALSKIH RIBOLOVNIH OBMOČJIH

POGLAVJE I

Splošne določbe

1. Imenovanje pristojnega organa

Za namene te priloge in če ni navedeno drugače, vsak sklic na pristojni organ Unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali Republike Senegal (v nadaljnjem besedilu: Senegal) pomeni:

(a)	za Unijo: Evropska komisija, kadar je primerno prek delegacije EU v Senegalu;

(b)	za Republiko Senegal: ministrstvo, pristojno za ribištvo in pomorsko gospodarstvo.

2.	Za uporabo določb te priloge je izraz „dovoljenje za ribolov“ enakovreden izrazu „licenca“, kot je opredeljen v senegalski zakonodaji.

3.	Pravice in obveznosti, ki so navedene kot pravice in obveznosti „plovil“, veljajo za upravljavce plovil, njihove zastopnike in poveljnike, ki vodijo ribolovne dejavnosti.

2. Ribolovna območja

Senegalska ribolovna območja so opredeljena kot deli senegalskih voda, v katerih Senegal ribiškim plovilom Unije dovoljuje izvajanje ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 4(1) Sporazuma.

2.1	Zemljepisne koordinate senegalskih ribolovnih območij in temeljne črte se sporočijo Uniji pred začasno uporabo tega protokola v skladu s senegalsko zakonodajo.

2.2

Pred začasno uporabo tega protokola v skladu z veljavno senegalsko zakonodajo se Uniji sporočijo tudi območja, na katerih je ribolov prepovedan v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, kot so narodni parki, zavarovana morska območja in območja razmnoževanja rib, ter območja, na katerih je prepovedana plovba.

2.3	Senegal lastnike plovil o mejah ribolovnih območij in območij, na katerih je ribolov prepovedan, obvesti ob izdaji dovoljenja za ribolov.

2.4	Senegal Komisijo obvesti o kakršni koli spremembi teh območij vsaj dva meseca pred začetkom začasne uporabe tega protokola.

3. Biološka obnovitev

Ribiška plovila Unije, ki imajo dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti v okviru tega protokola, upoštevajo vsakršno obdobje biološke obnovitve, uvedeno na podlagi senegalske zakonodaje. EU je o odredbi o določitvi obdobja biološke obnovitve vsako leto uradno obveščena dovolj zgodaj, da se vloge za dovoljenje lahko prilagodijo.

4. Imenovanje konsignatarja

Vsako ribiško plovilo Unije, ki opravlja dejavnost na senegalskih ribolovnih območjih, mora zastopati konsignatar s stalnim prebivališčem v Senegalu.

5. Nakazilo plačil lastnikov plovil

Senegal Uniji pred začasno uporabo tega protokola sporoči podatke o ustreznem računu državne zakladnice, na katerega je treba nakazati finančne zneske, ki jih v okviru Sporazuma plačujejo plovila Unije. Stroške teh bančnih nakazil krijejo lastniki plovil.

6. Kontaktni podatki

Pogodbenici se medsebojno obvestita o ustreznih kontaktnih točkah:

—	za postopke v zvezi z dovoljenji za ribolov,

—	za obveznosti poročanja upravljavcev plovil Unije,

—	za druge izmenjave informacij v zvezi z izvajanjem tega protokola ter izpolnjevanjem standardov in obveznosti, ki izhajajo iz senegalske zakonodaje.

POGLAVJE II

DOVOLJENJA ZA RIBOLOV

1. Pogoji za pridobitev dovoljenja za ribolov – upravičena plovila

Dovoljenja za ribolov iz člena 4 Sporazuma se izdajo, če:

—	je plovilo vpisano v register ribiških plovil Unije,

—	so bili izpolnjeni pogoji za upravičenost iz tega protokola in evropskih predpisov o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot (1),

—	so bile izpolnjene vse predhodne obveznosti, povezane z lastnikom plovila, poveljnikom ali plovilom, za ribolovne dejavnosti, ki jih ti na podlagi Sporazuma opravljajo v Senegalu.

2. Vloge za dovoljenje za ribolov

2.1	Pristojni organi Unije ministrstvu, pristojnemu za ribištvo in pomorsko gospodarstvo, po elektronski pošti pošljejo vlogo za vsako plovilo vsaj 20 delovnih dni pred datumom zahtevanega začetka obdobja veljavnosti, pri čemer dajo v vednost delegacijo EU v Senegalu.

2.2	Vloge se pristojnemu senegalskemu organu predložijo v skladu z obrazcem, katerega predloga je v Dodatku 1.

2.3

Vsaki vlogi za dovoljenje za ribolov morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

—	dokazilo o plačilu pavšalnega predplačila, ki je določeno v tehnični specifikaciji iz Dodatka 2 ali 3 glede na zadevno kategorijo,

—	barvna fotografija plovila, slikanega od strani.

2.4	V okviru tega protokola je vsaki vlogi za podaljšanje dovoljenja za ribolov za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi lastnostmi priloženo le potrdilo o plačilu pavšalnega predplačila.

3. Pristojbine in pavšalna predplačila

3.1	Dovoljenja za ribolov se izdajo, potem ko se pavšalno predplačilo plača pristojnim nacionalnim organom, kot je navedeno v nadaljevanju.

3.2

Pavšalna predplačila in pristojbine v eurih na tono ulova na senegalskih ribolovnih območjih znašajo:

za plovila za ribolov tuna s potegalko:

—	za prva tri leta Protokola letno pavšalno predplačilo v višini 18 500 EUR na plovilo, kar ustreza 231,25 tonam na leto, na podlagi pristojbine v višini 80 EUR na tono,

—	za zadnji dve leti Protokola letno pavšalno predplačilo v višini 18 500 EUR na plovilo, kar ustreza 217,65 tonam na leto, na podlagi pristojbine v višini 85 EUR na tono;

za plovila za ribolov z ribiško palico:

—	letno pavšalno predplačilo v višini 13 000 EUR na plovilo, kar ustreza 173,33 tonam na leto, na podlagi pristojbine v višini 75 EUR na tono;

za plovila s parangalom:

—	letno pavšalno predplačilo v višini 3 525 EUR na plovilo, kar ustreza 47 tonam na leto, na podlagi pristojbine v višini 75 EUR na tono;

za plovila za lov z vlečno mrežo:

—	pavšalno predplačilo v višini 500 EUR na plovilo in na četrtletje za pristojbino v višini 95 EUR na tono.

Znesek pristojbine in pavšalnega predplačila ter tehnični pogoji so omenjeni v tehničnih specifikacijah iz dodatkov 2 in 3.

3.3	Znesek pristojbine in pavšalnega predplačila vključuje vse nacionalne in lokalne dajatve, razen pristaniških taks in stroškov izvajanja storitev.

3.4	Če je obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov krajše od enega leta, zlasti zaradi biološke obnovitve, se znesek pavšalnega predplačila sorazmerno prilagodi glede na obdobje veljavnosti, kot je določeno v skladu z določbami iz dodatkov 2 in 3.

4. Izdaja dovoljenja za ribolov in začasen seznam plovil z dovoljenjem za ribolov

4.1	Senegal takoj po prejemu vlog za dovoljenje za ribolov v skladu s točkama 2.2 in 2.3 v roku petih delovnih dni za vsako kategorijo plovil sestavi začasen seznam plovil z dovoljenjem za ribolov.

4.2	Ta seznam se predloži nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in Uniji. Senegal lahko začasen seznam izroči neposredno lastniku plovila ali njegovemu konsignatarju.

4.3	Plovilom je ribolov dovoljen takoj, ko so vpisana na začasni seznam. Ta plovila morajo imeti izvod začasnega seznama na krovu ves čas do izdaje dovoljenja za ribolov.

4.4	Pristojni organ v roku 20 delovnih dni od prejetja vseh dokumentov iz točke 2.3 izda dovoljenja za ribolov za vsa plovila lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom. Izvod dovoljenj se pošlje tudi delegaciji EU v Senegalu.

4.5	Da se čim prej omogoči ribolov na zadevnem območju, se izvod dovoljenja za ribolov hkrati pošlje lastnikom plovil po elektronski pošti. Ta izvod se lahko uporablja največ 60 dni od datuma izdaje dovoljenja za ribolov. V tem obdobju se bo izvod dovoljenja štel za enakovrednega originalu.

4.6	Brez poseganja v točki 4.3 in 4.5 mora biti dovoljenje za ribolov ves čas na krovu plovila.

5. Prenos dovoljenja za ribolov

5.1	Dovoljenja za ribolov se izdajo za določeno plovilo in niso prenosljiva.

5.2

Vendar se na zahtevo Unije in v primeru višje sile, dokazane v tehničnem poročilu, kot sta izguba ali daljše mirovanje plovila zaradi hujše tehnične okvare, dovoljenje za ribolov zadevnega plovila nadomesti z novim dovoljenjem za ribolov, izdanim na ime drugega plovila iste kategorije kot plovilo, ki se nadomešča, pri čemer ni treba plačati nove pristojbine.

5.3	V tem primeru se pri izračunu ulova za določitev morebitnega dodatnega plačila upošteva vsota celotnih ulovov obeh plovil.

5.4	Lastnik plovila, ki se nadomešča, ali njegov zastopnik vrne preklicano dovoljenje za ribolov pristojnemu organu. O tem pisno obvesti delegacijo EU v Senegalu.

5.5	Po vrnitvi preklicanega dovoljenja se čim prej izda novo dovoljenje za ribolov. Delegacija EU v Senegalu se obvesti o prenosu dovoljenja za ribolov.

6. Obdobje veljavnosti dovoljenja

6.1	Dovoljenja za ribolov za plovila za ribolov tuna se izdajo za enoletno obdobje. Dovoljenja za ribolov za plovila z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste se izdajo za četrtletno obdobje.

6.2	Dovoljenja za ribolov se lahko podaljšajo.

6.3

Za določitev začetka obdobja veljavnosti dovoljenj za ribolov pomeni:

—	letno obdobje: od začetka začasne uporabe tega protokola do 31. decembra istega leta, nato vsako celo koledarsko leto; med zadnjim letom izvajanja tega protokola obdobje med 1. januarjem in datumom prenehanja veljavnosti tega protokola,

—

četrtletno obdobje: od začetka začasne uporabe tega protokola, obdobje med datumom začetka njegove veljavnosti in datumom začetka naslednjega četrtletja, pri čemer se mora četrtletje začeti 1. januarja, 1. aprila, 1. julija ali 1. oktobra; nato vsako celo četrtletje; ob koncu uporabe tega protokola obdobje med koncem zadnjega celega četrtletja in datumom izteka veljavnosti tega protokola.

7. Podporna plovila

7.1	Senegal na prošnjo Unije ribiškim plovilom Unije z dovoljenjem za ribolov dovoli, da jih spremljajo podporna plovila.

7.2	Ta podpora ne sme obsegati oskrbe z gorivom ali pretovarjanja ulova.

7.3	Podporna plovila morajo pluti pod zastavo države članice Unije in ne smejo biti opremljena za ribolov.

7.4	Za podporna plovila v mogočem obsegu velja postopek za pošiljanje vlog za dovoljenja za ribolov, kot je opisan v tem poglavju. Vlogi za dovoljenje je priložen seznam ribiških plovil, v korist katerih se izvajajo podporne dejavnosti.

7.5	Senegal sestavi seznam podpornih plovil z dovoljenjem in ga pošlje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in Uniji.

7.6	Pristojbina za vsako podporno plovilo znaša 3 500 EUR na plovilo in na leto.

7.7	Dovoljenje za podporno plovilo ni prenosljivo in pristojbina se ne zniža po načelu časovne porazdelitve.

POGLAVJE III

TEHNIČNI UKREPI

1.	Tehnični ukrepi, ki se nanašajo na območje, ribolovno orodje in prilov ter se uporabljajo za plovila z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste z dovoljenjem za ribolov, so določeni v tehnični specifikaciji v Dodatku 2.

2.	Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za plovila za ribolov tuna z dovoljenjem za ribolov, so določeni v tehnični specifikaciji v Dodatku 3. Plovila za ribolov tuna upoštevajo priporočila in resolucije ICCAT ter upoštevajo znanstvena mnenja drugih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

POGLAVJE IV

SPREMLJANJE IN NADZOR

ODDELEK 1

Prijave in spremljanje ulova

1. Elektronski ribolovni ladijski dnevnik

1.1	Poveljnik plovila Unije, ki lovi na podlagi Sporazuma, vodi elektronski ribolovni ladijski dnevnik, vključen v sistem elektronskega beleženja in sporočanja (ERS).

1.2	Plovilo, ki ni opremljeno s sistemom ERS, ne sme vstopiti na senegalsko ribolovno območje, da bi tam opravljalo ribolovne dejavnosti.

1.3	Po potrebi se ribolovni ladijski dnevnik za ribolov tuna prilagodi ustreznim resolucijam in priporočilom ICCAT ali drugih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva za druge vrste ribolova.

1.4	Poveljnik ribolovni ladijski dnevnik izpolni za vsak dan prisotnosti plovila na senegalskih ribolovnih območjih.

1.5

Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako ribolovno dejavnost zabeleži ocenjeno količino vsake vrste, ki je bila ulovljena in zadržana na krovu. Količina se izrazi v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib. Ribolovni ladijski dnevnik, ki ga podpiše poveljnik, se izpolni čitljivo z velikimi tiskanimi črkami. Za pravilnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik. Podatki iz ribolovnega ladijskega dnevnika se samodejno in vsak dan pošiljajo centru države zastave za spremljanje ribištva ter pristojnemu senegalskemu organu po elektronski pošti. Ti podatki vključujejo vsaj naslednje:

(a)	identifikacijske številke plovila in ime ribiškega plovila;

(b)	kodo 3‐alfa FAO za posamezno vrsto;

(c)	zadevno geografsko območje, na katerem je bil ulov opravljen;

(d)	datum in po potrebi čas ulova;

(e)	datum in čas odhoda iz pristanišča in prihoda vanj ter trajanje ribolovnega potovanja;

(f)	vrsto orodja, tehnične specifikacije in dimenzije;

(g)	ocenjene količine vsake vrste, zadržane na krovu, izražene v kilogramih žive teže ali, kadar je primerno, v številu kosov;

(h)	ocenjene zavržene količine vsake vrste, izražene v kilogramih žive teže ali, kadar je primerno, v številu kosov.

1.6	Država zastave zagotovi, da se podatki prejmejo in vpišejo v računalniško podatkovno zbirko, ki omogoča varno hrambo vsaj 36 mesecev.

1.7

Država zastave in Senegal zagotovijo, da so opremljeni z računalniško strojno in programsko opremo, ki je potrebna za samodejno pošiljanje podatkov ERS. Za pošiljanje podatkov ERS se uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, ki jih Evropska komisija upravlja za izmenjavo podatkov o ribištvu v standardizirani obliki. Spremembe standardov se izvedejo v šestih mesecih.

1.8	Center države zastave za spremljanje ribištva zagotovi, da so prek sistema ERS centru Senegala za spremljanje ribištva vsak dan samodejno na voljo ribolovni ladijski dnevniki, dokler je plovilo prisotno na ribolovnem območju, tudi če ne ulovi ničesar.

1.9	Načini sporočanja ulova prek sistema ERS ter postopki v primeru nepravilnega delovanja so opredeljeni v Dodatku 4.

1.10	Senegalski organi podatke o ribolovnih dejavnostih posameznih plovil obdelujejo zaupno in varno.

1.11

Točke 1.6 do 1.9 se uporabljajo od obvestila Senegala, da je opremljen s sistemom ERS in da je samodejno prejemanje s strani njegovega Centra za spremljanje ribištva začelo delovati, po potrebi po obdobju testiranja. Dokler samodejno prejemanje ne začne delovati, plovila ob izstopu z območja pošljejo informacije iz točk (a) do (h) točke 1.8 po pošti v uporabni elektronski obliki, in sicer v obliki izvlečka iz elektronskega ladijskega dnevnika, ki je priložen obvestilu o izstopu, najpozneje 48 ur po prihodu v pristanišče v Senegalu. V takem primeru se podatki posredujejo tudi Centru za oceanografske raziskave (Centre de Recherche Océanographique de Dakar Thiaroye – CRODT). Ko začne senegalski sistem prejemanja prek sistema ERS delovati, ribolovne ladijske dnevnike Centru za oceanografske raziskave posreduje center Senegala za spremljanje ribištva.

1.12

Spremljanje porabe količine dovoljenega ulova zagotovita država članica zastave in Senegal na podlagi dnevnih poročil. Država članica zastave zagotovi, da se ribolovne dejavnosti ustavijo na dan, ko naj bi bila predvidoma dosežena količina dovoljenega ulova njenih plovil, in tako prepreči prekoračitev dovoljene količine.

2. Zbirni podatki o ulovu

2.1

Država zastave vsake tri mesece predloži mesečne količine ulova in zavržkov vsakega plovila za podatkovno zbirko, ki jo vodi Evropska komisija. Za vrste, za katere se v skladu s tem protokolom ali priporočili ICCAT uporablja količina dovoljenega ulova, se količine predložijo vsak mesec za pretekli mesec.

2.2

Država zastave navzkrižno preverja podatke s podatki o iztovarjanju, prodaji in inšpekcijskih pregledih ali opazovanju ter kakršnimi koli drugimi ustreznimi informacijami, s katerimi so seznanjeni organi. Potrebne posodobitve podatkovne zbirke po teh preverjanjih se opravijo čim prej. Pri preverjanjih se uporabijo zemljepisne koordinate ribolovnih območij, kot so določene v tem protokolu. Faktorje pretvorbe, ki se uporabljajo za določanje žive teže, potrdi skupni odbor.

2.3	Unija pred koncem vsakega četrtletja senegalskim organom posreduje zbirne podatke, pridobljene iz podatkovne zbirke, za pretekla četrtletja tekočega leta, ki vključujejo količine ulova na plovilo, na mesec in za posamezno vrsto. Ti podatki so začasni in se spreminjajo.

2.4	Senegal jih analizira in sporoči vsako večjo neskladnost s podatki iz elektronskih ribolovnih ladijskih dnevnikov, poslanimi prek sistema ERS. Države zastave opravijo preiskave in po potrebi posodobijo podatke.

2.5

Če se določbe v zvezi s poročanjem o ulovu ne upoštevajo, lahko Senegal začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler se ne prijavi manjkajoči ulov, lastnika plovila pa kaznuje v skladu s predpisi, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitev ponovi, lahko Senegal zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov.

2.6	Senegal Unijo takoj obvesti o kakršni koli kazni, naloženi v zvezi s tem.

3. Prehod na elektronski sistem sporočanja podatkov o ribolovu (ERS)

Pogodbenici se strinjata, da bosta zagotovili prehod na elektronski sistem sporočanja podatkov o ribolovu na podlagi tehničnih specifikacij iz Dodatka 4. Pogodbenici se strinjata, da določita skupna pravila, s čimer zagotovita čimprejšnji prehod. Senegal Unijo obvesti takoj, ko so izpolnjeni pogoji za ta prehod. Pogodbenici se dogovorita, da se polno delovanje sistema zagotovi v roku dveh mesecev od datuma tega obvestila.

4. Obračun pristojbin

4.1

Preverjanje četrtletnih podatkov

4.1.1

Senegal Unijo čim prej obvesti o rezultatih preverjanja iz točke 2.3.

4.1.2

Unija da Senegalu potrebna pojasnila, ki jih po potrebi zagotovi znanstveni inštitut države članice zastave. Po potrebi se sestane skupna znanstvena delovna skupina ali znanstveni inštituti.

4.2

Končni obračun in plačilo

4.2.1

Unija za vsako plovilo na podlagi svojih poročil o zbirnih podatkih sestavi obračun ulova in obračun pristojbin, ki jih mora plovilo plačati za ribolovno sezono v predhodnem koledarskem letu.

4.2.2

Ta končna obračuna prek držav članic pošlje senegalskim organom in lastniku plovila pred 30. aprilom tekočega leta. Senegal končna obračuna preveri in potrdi v tridesetih dneh od njunega prejema. Če Senegal v navedenem roku tridesetih dni ne vloži ugovora, se končna obračuna štejeta za sprejeta. V primeru nestrinjanja se pogodbenici posvetujeta, po potrebi v okviru skupnega odbora.

4.3

Če je končni obračun višji od predvidene pavšalne pristojbine, ki je bila plačana za pridobitev dovoljenja za ribolov, lastnik plovila razliko plača Senegalu najpozneje do 31. julija tekočega leta. Če je končni obračun nižji od predplačila pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne. Lastniki plovil pošljejo Senegalu izvod dokazil o plačilu.

ODDELEK 2

Vstop v senegalske vode in izstop iz njih

1.	Ribiška plovila Unije, ki izvajajo dejavnosti v senegalskih vodah v okviru tega protokola, senegalske pristojne organe vsaj štiri ure vnaprej obvestijo, da nameravajo vstopiti v senegalske vode ali iz njih izstopiti.

Brez poseganja v določbe oddelka 2 Dodatka 4 sporočijo plovila pri obveščanju o vstopu v senegalske vode ali izstopu iz njih tudi svoj položaj in ulov, ki ga hranijo na krovu, opredeljen s kodo 3‐alfa FAO in izražen v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib. Ta sporočila se pošljejo po elektronski pošti ali po telefaksu do datuma, o katerem sta se pogodbenici dogovorili, da bi se samodejno prejemanje sporočil prek sistema ERS štelo za učinkovito.

3.	Plovilo, ki je odkrito med izvajanjem ribolova in o tem predhodno ni obvestilo pristojnega senegalskega organa, stori prekršek in se kaznuje v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.	Elektronski naslov, številki telefaksa in telefona ter klicna številka radijske postaje pristojnih senegalskih organov so priloženi v Dodatku 6.

ODDELEK 3

Vplutje v pristanišče, pretovarjanje in iztovarjanje

1. Plovilo najmanj 72 ur vnaprej obvesti pristojni organ o svojem vplutju v pristanišče.

2. Plovila za ribolov z ribiško palico iztovorijo svoj ulov, opravljen na senegalskih ribolovnih območjih, v dakarskem pristanišču.

2.1	Plovila za ribolov z ribiško palico svoj ulov prednostno ponudijo obratom industrijske predelave ali manjšim predelovalnim obratom ter na lokalnem trgu po ceni, določeni na podlagi pogajanj med gospodarskimi subjekti glede na mednarodni trg.

2.2	V skladu z določbami v zvezi z sanitarnim potrdilom, ki ga Unija izda v Senegalu, za ulov, ki se v Dakarju iztovori na podlagi tega protokola, velja obveznost inšpekcijskega pregleda in potrjevanja s strani senegalskega pristojnega organa.

3. Vsako ribiško plovilo Unije, ki izvaja svojo dejavnost v senegalskih vodah v okviru tega protokola in pretovarja v teh vodah, to stori v skladu s senegalsko zakonodajo.

4. Zahteve za pretovarjanje se predložijo z naslednjimi informacijami:

4.1	tonaža po vrstah, ki se bodo pretovorile ali iztovorile;

4.2	dan pretovarjanja ali iztovarjanja;

4.3	namembni kraj pretovorjenega ali iztovorjenega ulova.

5. Vsako pretovarjanje ali iztovarjanje ulova, ki ni zajeto v zgornjih točkah 1 do 4, je v senegalskih vodah prepovedano. Vsaka kršitev te določbe se kaznuje v skladu z veljavnimi senegalskimi pravili.

ODDELEK 4

Satelitski sistem za spremljanje plovil (sistem VMS)

1. Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

1.1

Vsako plovilo Unije z dovoljenjem na podlagi tega protokola je opremljeno s satelitskim sistemom za spremljanje plovil (Vessel Monitoring System, VMS).

Prepovedano je premestiti, izklopiti, uničiti, poškodovati ali onesposobiti sistem za stalno spremljanje položaja, ki uporablja satelitsko komunikacijo in je na plovilu nameščen za pošiljanje podatkov, ali namerno spreminjati, potvarjati ali prirejati podatke, ki jih odda ali zapiše navedeni sistem.

Plovila Unije samodejno in neprekinjeno sporočajo svoj položaj centru svoje države zastave za spremljanje ribištva, in sicer vsako uro za plovila s potegalko in vsaki dve uri za druga plovila. Ta pogostost se lahko v primeru preiskovalnih ukrepov v zvezi z dejavnostmi plovila poveča.

1.2

Vsako sporočilo o položaju vsebuje:

(a)	identifikacijo plovila;

(b)	najnovejši geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in zemljepisna širina), pri čemer je napaka položaja manjša od 500 metrov, interval zaupanja pa 99 %;

(c)	datum in čas zapisa položaja;

(d)	hitrost in smer plovila.

Oblikovano je v skladu s predlogo iz Dodatka 5.

1.3	Načini sporočanja položajev plovil prek sistema VMS ter postopki v primeru nepravilnega delovanja so opredeljeni v Dodatku 5.

1.4	Centri za spremljanje ribištva se medsebojno obveščajo v okviru spremljanja dejavnosti plovil.

2. Varno pošiljanje sporočil o položaju Senegalu

Center države zastave za spremljanje ribištva samodejno pošilja sporočila o položaju zadevnih plovil centru Senegala za spremljanje ribištva. Center države zastave za spremljanje ribištva in center Senegala za spremljanje ribištva si izmenjata svoje elektronske naslove ter se nemudoma obvestita o vsakršni spremembi teh naslovov.

Pošiljanje sporočil o položaju med centrom države zastave za spremljanje ribištva in centrom Senegala za spremljanje ribištva se izvaja po elektronski poti s sistemom varnega komuniciranja.

Center Senegala za spremljanje ribištva nemudoma obvesti center države zastave za spremljanje ribištva in Unijo o vsakršni prekinitvi sprejemanja zaporednih sporočil o položaju plovila z dovoljenjem za ribolov, če zadevno plovilo ni poslalo obvestila o izstopu z območja.

3. Veljavnost sporočil VMS v primeru spora

V primeru spora med pogodbenicama so verodostojni podatki o položaju tisti, ki jih zagotovi sistem VMS.

ODDELEK 5

Opazovalci

1. Opazovanje ribolovnih dejavnosti

1.1	V opazovanje so vključene ribolovne dejavnosti plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se izvajajo na podlagi Sporazuma.

1.2	Opazovanje plovil za ribolov tuna se izvaja v skladu s priporočili, ki jih je sprejela ICCAT, in po potrebi v skladu z regionalnimi programi opazovanja, sestavljenimi v okviru navedene komisije.

2. Določena plovila in imenovani opazovalci

2.1	Ob izdaji dovoljenj za ribolov Senegal obvesti Unijo in lastnika plovila ali njegovega konsignatarja o plovilih, ki morajo vkrcati opazovalca, in obdobju prisotnosti opazovalca na krovu posameznega plovila.

2.2

Senegal sporoči Uniji in lastniku plovila, ki mora vkrcati opazovalca, ali njegovemu konsignatarju ime opazovalca, ki je izbran za vkrcanje na to plovilo, in sicer najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom njegovega vkrcanja. Senegal nemudoma obvesti Unijo in lastnika plovila ali njegovega konsignatarja o kakršni koli spremembi izbora plovil in imenovanih opazovalcev.

2.3	Senegal si prizadeva, da ne imenuje opazovalcev za plovila, ki v okviru svojih dejavnosti na drugih ribolovnih območjih, ki niso senegalska ribolovna območja, že imajo opazovalca na krovu ali za katera že obstaja formalna obveznost, da na krov sprejmejo opazovalca v zadevni ribolovni sezoni.

2.4	Obdobje prisotnosti na krovu plovil za ribolov z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste ne sme presegati dveh mesecev. Opazovalci se na krovu plovila zadržijo samo tako dolgo, da opravijo svoje naloge.

3. Pavšalni finančni prispevek

3.1

Ob plačilu letne pristojbine lastniki zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko, plovil za ribolov z ribiško palico in plovil s površinskim parangalom plačajo tudi direktoratu za varstvo in spremljanje ribištva (Direction de la Protection et de la Surveillance des Pêches - DPSP) za vsako plovilo pavšalni znesek v višini 600 EUR za nemoten potek programa opazovanja.

3.2	Ob plačilu četrtletne pristojbine lastniki plovil za ribolov z vlečno mrežo plačajo tudi direktoratu za varstvo in spremljanje ribištva za vsako plovilo pavšalni znesek v višini 150 EUR kot prispevek za nemoten potek programa opazovanja.

4. Plača opazovalca

Plačo in socialne prispevke opazovalca krije Senegal.

5. Pogoji vkrcanja

5.1	O pogojih vkrcanja opazovalca, zlasti o obdobju prisotnosti na krovu, se sporazumno dogovorita lastnik plovila ali njegov konsignatar in Senegal.

5.2	Opazovalec se na krovu obravnava kot častnik. Vendar se pri nastanitvi opazovalca na krovu upošteva tehnična struktura plovila.

5.3	Stroške nastanitve in hrane na krovu plovila plača lastnik plovila.

5.4	Kapitan stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca.

5.5

Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Opazovalec ima dostop do sredstev komuniciranja in dokumentov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila, zlasti ribolovnega ladijskega dnevnika in navigacijskega dnevnika, ter do delov plovila, ki so neposredno povezani z izvajanjem njegovih nalog.

6. Obveznosti opazovalca

Opazovalec med navzočnostjo na krovu:

6.1	stori vse potrebno za zagotovitev nemotenega poteka ribolovnih dejavnosti;

6.2	spoštuje lastnino in opremo na krovu;

6.3	spoštuje zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo plovilu.

7. Vkrcanje in izkrcanje opazovalca

7.1	Opazovalec se vkrca v pristanišču, ki ga izbere lastnik plovila.

7.2	Lastnik plovila ali njegov zastopnik Senegalu 10 dni pred vkrcanjem sporoči datum, čas in pristanišče vkrcanja opazovalca. Če se opazovalec vkrca v tujini, stroške potovanja do pristanišča vkrcanja plača lastnik plovila.

7.3	Če opazovalca v 12 urah po dogovorjenem datumu in času ni v pristanišču vkrcanja, je lastnik plovila avtomatično oproščen obveznosti vkrcanja tega opazovalca. Plovilo lahko zapusti pristanišče in začne opravljati ribolovne dejavnosti.

7.4	Če se opazovalec ne izkrca v senegalskem pristanišču, lastnik plovila krije stroške čimprejšnje vrnitve opazovalca v Senegal.

8. Naloge opazovalca

Naloge znanstvenih opazovalcev so:

—	pravilno vodenje evidence ribolovnih potovanj in beleženje informacij v zvezi z ribolovom (zemljepisna lega plovila, ure začetka in konca ribolovnih dejavnosti, število izvlekov mrež, po potrebi število parangalov in naprav za zbiranje rib itd.),

—	zbiranje informacije o specifičnem ulovu (količini in velikosti) in prilovu, zlasti glavonožcev, rakov in pridnenih rib ter morskih psov, morskih želv, morskih sesalcev in morskih ptic,

—	odvzem bioloških vzorcev za znanstvene študije o razmnoževanju, rasti in identiteti staležev; odvzemi bodo opravljeni ob upoštevanju znanstvenega protokola, ki ga določi nacionalni inštitut za raziskave v ribištvu,

—	v primeru plovil za ribolov tuna opazovanje naprav za zbiranje rib in poročanje o njih, v skladu s programom opazovanja ICCAT, sprejetim v okviru večletnega programa za ohranjanje in upravljanje tropskega tuna,

—	vse druge znanstvene naloge, ki jih priporoča skupna znanstvena delovna skupina.

9. Poročilo opazovalca

9.1	Opazovalec pred izkrcanjem poveljniku plovila predloži poročilo o svojih ugotovitvah. Poveljnik plovila lahko v poročilo opazovalca vnese svoje pripombe. Poročilo podpišeta opazovalec in poveljnik. Poveljnik prejme izvod poročila opazovalca.

9.2	Opazovalec poročilo predloži Senegalu, ki izvod poročila pošlje Uniji v osmih dneh po izkrcanju opazovalca.

ODDELEK 6

Inšpekcijski pregled na morju ali v pristanišču

1. Inšpekcijski pregled na morju

1.1	Inšpekcijski pregled ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov, ki se opravi na morju na senegalskih ribolovnih območjih, izvedejo senegalska plovila in inšpektorji, katerih pristojnost za nadzor ribolova je jasno prepoznavna.

1.2	Senegalski inšpektorji plovilo Unije pred vkrcanjem obvestijo o svoji odločitvi za izvedbo inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda.

1.3	Senegalski inšpektorji so na krovu ribiškega plovila Unije samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor.

1.4	Senegal lahko Uniji dovoli, da pri inšpekcijskem pregledu na morju sodeluje kot opazovalka.

1.5	Poveljnik ribiškega plovila Unije senegalskim inšpektorjem omogoči vkrcanje in delo.

1.6	Senegalski inšpektorji po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o tem pregledu. Poveljnik ribiškega plovila Unije lahko poda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik ribiškega plovila Unije.

1.7	Senegalski inšpektorji poveljniku ribiškega plovila Unije predložijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu, preden se izkrcajo. V primeru kršitve Senegal izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje Uniji v osmih dneh po izvedbi tega pregleda.

2. Inšpekcijski pregled v pristanišču

2.1	Inšpekcijski pregled, ki se izvaja v pristanišču na ribiških plovilih Unije, ki iztovarjajo ali pretovarjajo ulov s senegalskega območja v vodah senegalskega pristanišča, opravijo pooblaščeni inšpektorji.

2.2

Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda. Senegalski inšpektorji so na krovu ribiškega plovila Unije samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom, pri čemer ta pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, iztovarjanje ali pretovarjanje in tovor.

2.3	Senegal lahko Uniji dovoli, da pri inšpekcijskem pregledu v pristanišču sodeluje kot opazovalka.

2.4	Poveljnik ribiškega plovila Unije senegalskim inšpektorjem omogoči delo.

2.5	Senegalski inšpektorji po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o tem pregledu. Poveljnik ribiškega plovila Unije lahko poda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik ribiškega plovila Unije.

2.6	Senegalski inšpektorji ob koncu inšpekcijskega pregleda poveljniku ribiškega plovila Unije predložijo izvod poročila o tem pregledu. Senegal izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje Uniji v osmih dneh po izvedbi tega pregleda.

ODDELEK 7

Kršitve

1. Obravnava kršitev

1.1	Vsaka kršitev, ki jo stori ribiško plovilo Unije z dovoljenjem za ribolov v skladu s to prilogo, se navede v poročilu o inšpekcijskem pregledu. To poročilo se čim prej predloži Uniji in državi zastave.

1.2	Dejstvo, da poveljnik podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, ne posega v pravico lastnika plovila do obrambe zoper prijavljeno kršitev.

2. Zadržanje plovila – informativni sestanek

2.1	Če tako določa veljavna senegalska zakonodaja, se lahko v zvezi s prijavljeno kršitvijo od vsakega ribiškega plovila Unije, ki krši predpise, zahteva, da ustavi ribolovne dejavnosti in se, če je plovilo na morju, vrne v dakarsko pristanišče.

2.2	Senegal najpozneje v roku 24 ur Unijo uradno obvesti o vsakršni ustavitvi ribiškega plovila Unije z dovoljenjem za ribolov. Temu uradnem obvestilu so priloženi dokazi o prijavljeni kršitvi.

2.3

Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede plovila, poveljnika, posadke ali tovora, razen ukrepov za zavarovanje dokazov, Senegal na zahtevo Unije v roku enega delovnega dneva po uradnem obvestilu o ustavitvi plovila skliče informativni sestanek, da se pojasnijo dejstva, na podlagi katerih je bilo plovilo ustavljeno, in predstavijo morebitni nadaljnji ukrepi. Informativnega sestanka se lahko udeleži predstavnik države zastave plovila.

3. Kazni za kršitve – postopek poravnave

3.1	Kazen za prijavljeno kršitev določi Senegal v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

3.2

Če je za obravnavanje kršitve potreben sodni postopek, se pred sprožitvijo tega postopka in če kršitev ne vključuje kaznivega dejanja, izpelje postopek poravnave med Senegalom in Unijo, da se določijo pogoji in raven kazni. Postopek poravnave se zaključi najpozneje tri dni po uradnem obvestilu o ustavitvi plovila.

3.3	V tem postopku poravnave lahko sodelujeta predstavnika države zastave plovila in Unije.

4. Sodni postopek – bančna garancija

4.1

Če postopek poravnave ni uspešen in se primer kršitve predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila, ki krši predpise, položi bančno garancijo pri banki, ki jo imenuje Senegal, v znesku, ki ga določi Senegal in ki krije stroške, povezane z ustavitvijo plovila, ocenjeno globo in morebitne odškodnine. Bančna varščina je blokirana do zaključka sodnega postopka.

4.2

Bančna garancija se sprosti in vrne lastniku plovila takoj po izreku sodbe, in sicer:

(a)	v celoti, če ni izrečena nobena kazen;

(b)	v višini razlike, če kazen vključuje globo, ki je nižja od zneska bančne garancije.

4.3	Senegal obvesti Unijo o izidu sodnega postopka v roku osmih dni po izreku sodbe.

5. Sprostitev plovila in posadke

Plovilo s posadko lahko izpluje iz pristanišča takoj po plačilu kazni, ki je bila določena na podlagi postopka poravnave, ali po pologu bančne garancije.

ODDELEK 8

Participativno spremljanje na področju boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu

1. Cilj

Da bi se okrepila spremljanje ribolova na odprtem morju in boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, ribiška plovila Unije sporočijo prisotnost vsakega plovila, ki ni na seznamu tujih plovil z dovoljenjem za ribolov v Senegalu in ki se nahaja na senegalskih ribolovnih območjih, pri čemer seznam zagotovi Senegal.

2. Postopek

2.1	Če poveljnik ribiškega plovila Unije opazi ribiško plovilo, ki izvaja dejavnosti, ki bi lahko bile dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, lahko v zvezi s tem opažanjem zbere kar največ informacij.

2.2	Poročila o opažanjih se nemudoma pošljejo senegalskim organom in pristojnemu organu države zastave plovila, ki je zadevno plovilo opazilo, ta organ pa poročilo posreduje Evropski komisiji ali organu, ki ga ta določi.

2.3	Evropska komisija te informacije sporoči Senegalu.

3. Vzajemnost

Senegal takoj, ko je mogoče, pošlje Uniji vsa poročila o opažanjih, s katerimi razpolaga in ki se nanašajo na ribiška plovila, ki na senegalskih ribolovnih območjih izvajajo dejavnosti, ki bi lahko bile dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova.

POGLAVJE V

VKRCANJE MORNARJEV

1. Lastniki ribiških plovil Unije, ki izvajajo svoje dejavnosti v okviru tega protokola, zaposlujejo državljane skupine afriških, karibskih in špacifiških držav (AKP) ob upoštevanju naslednjih pogojev in omejitev:

—	v obdobju lova na tuna bo na senegalskem ribolovnem območju za floto plovil za ribolov tuna s potegalko in plovil s parangalom vsaj 25 % vkrcanih mornarjev iz Senegala ali eventualno iz druge države AKP;

—	v ribolovni sezoni na senegalskem ribolovnem območju bo za floto plovil za ribolov z ribiško palico vsaj 30 % vkrcanih mornarjev iz Senegala ali eventualno iz druge države AKP;

—	v ribolovni sezoni na senegalskem ribolovnem območju bo za floto plovil za ribolov z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste vsaj 25 % vkrcanih mornarjev iz Senegala ali eventualno iz druge države AKP.

2. Lastniki plovil si prizadevajo za vkrcanje mornarjev iz Senegala.

3. Za mornarje, vkrcane na ribiških plovilih Unije, se uporabljajo načela in pravice iz temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD). To zadeva zlasti svobodo združevanja, učinkovito priznanje pravice delavcev do kolektivnih pogajanj in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

4. Pogodbe o zaposlitvi mornarjev iz Senegala, katerih izvod prejmejo senegalski pristojni organi in podpisniki teh pogodb, sklenejo zastopniki lastnikov plovil in mornarji in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Te pogodbe bodo mornarjem zagotovile dostojne življenjske in delovne pogoje na krovu ter ugodnosti sistema socialne varnosti, ki jim pripada v skladu z veljavno zakonodajo in standardi MOD, vključno z življenjskim, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

5. Plače mornarjev iz držav AKP izplačujejo lastniki plovil. Višino osebnih dohodkov sporazumno določijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in mornarji in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Kljub temu plačilni pogoji mornarjev iz držav AKP ne smejo biti slabši od standardov MOD.

6. Vsi mornarji, najeti za delo na ribiških plovilih Unije, se morajo zglasiti pri poveljniku zadevnega plovila dan pred predlaganim datumom njihovega vkrcanja. Če se mornar ne zglasi na dogovorjeni dan in ob dogovorjenem času za vkrcanje, se lastnik plovila avtomatično razreši obveznosti vkrcanja tega mornarja.

7. Lastniki plovil letno sporočajo informacije v zvezi z vkrcanimi mornarji. Te informacije vključujejo število mornarjev, ki so državljani:

(a)

Unije;

(b)	države AKP, pri čemer se razlikuje med senegalskimi državljani in državljani drugih držav AKP;

(c)	države, ki ni država AKP ali država članica EU.

(1) Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne n12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

Dodatki k Prilogi

Dodatek 1

Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja za ribolov

Dodatek 2

Tehnična specifikacija za globokomorske pridnene vrste

Dodatek 3

Tehnična specifikacija za ribolov tuna s potegalko, plovila za ribolov z ribiško palico in plovila s površinskim parangalom

Dodatek 4

Elektronski ribolovni ladijski dnevnik (ERS)

Dodatek 5

Satelitski sistem za spremljanje plovil (sistem VMS)

Dodatek 6

Kontaktni podatki senegalskih organov in držav članic zastave

Dodatek 1

SPORAZUM O RIBOLOVU MED SENEGALOM IN EVROPSKO UNIJO

Dodatek 2

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA GLOBOKOMORSKE PRIDNENE VRSTE

(1)	Ciljne vrste:

Ciljne vrste so globokomorski osliči (Merluccius senegalensis in Merluccius polli).

(2)	Ribolovna območja:

Dovoljeno ribolovno območje je opredeljeno z naslednjimi elementi 1 :

a)	zahodno od zemljepisne dolžine 016° 53' 42" Z med senegalsko-mavretansko mejo in zemljepisno širino 15° 40' 00" S;

b)	zunaj 15 morskih milj od referenčne črte med zemljepisno širino 15° 40' 00" S in zemljepisno širino 15° 15' 00" S;

c)	zunaj 12 morskih milj od referenčne črte, od zemljepisne širine 15° 15' 00" S do zemljepisne širine 15° 00' 00" S;

d)	zunaj 8 morskih milj od osnovne črte, od zemljepisne širine 15° 00' 00" S do zemljepisne širine 14° 32' 30" S;

e)	zahodno od zemljepisne dolžine 017° 30' 00" Z, na območju med zemljepisno širino 14° 32' 30" S in zemljepisno širino 14° 04' 00" S;

f)	zahodno od zemljepisne dolžine 017° 22' 00" Z, na območju med zemljepisno širino 14° 04' 00" S in severno senegalsko-gambijsko mejo;

g)	zahodno od zemljepisne dolžine 017° 35' 00" Z, na območju med južno senegalsko-gambijsko mejo in zemljepisno širino 12° 33' 00" S;

h)	južno od azimuta 137°, začrtanega od točke P9 (12° 33' 00" S; 017° 35' 00" Z) do točke, kjer seka azimut 220°, začrtan od točke Cap Roxo, da se upošteva sporazum o upravljanju in sodelovanju med Senegalom in Gvinejo Bissau.

(3)	Dovoljeno orodje:

Konvencionalna pridnena vlečna mreža ali vlečna mreža za osliče, katere velikost mrežnega očesa je najmanj 70 mm. Uporabiti se ne smejo nobene metode ali sredstva za blokiranje mrežnih očes ali zmanjšanje njihove selektivne dejavnosti. Vendar je za preprečitev obrabe ali raztrganja dovoljeno izključno pod spodnji del vreče pridnene vlečne mreže pričvrstiti mrežaste varovalne podloge ali varovalne podloge iz drugega materiala. Te podloge se pričvrstijo samo na sprednje in stranske robove vreče vlečne mreže. Za zgornjo stran vlečne mreže je dovoljeno uporabiti varovalna sredstva pod pogojem, da so iz enega kosa mreže, ki je iz enakega materiala, kot je vreča, in katere raztegnjena očesa merijo najmanj 300 milimetrov. Prepovedana je uporaba debelejše vrvi (enostavne ali pletene) za vreče vlečne mreže.

(4)	Prilov 2 :

15 % glavonožcev, 5 % rakov in 20 % drugih globokomorskih pridnenih rib.

Odstotki prilova iz prvega pododstavka se v skladu s senegalskimi predpisi izračunajo na koncu vsakega ribolovnega potovanja glede na skupno težo ulova.

Hranjenje na krovu, pretovarjanje, iztovarjanje, shranjevanje in prodaja vseh ali nekaterih morskih psov in skatov, ki jih ščitijo akcijski načrt EU za ohranjanje in upravljanje morskih psov ter regionalne organizacije za upravljanje ribištva in pristojne regionalne ribiške organizacije, tj. dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus), svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), atlantskega morskega psa (Lamna nasus), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), sklata (Squatina squatina), mante (Manta birostris) in kladvenice (Sphyrna zygaena), so prepovedani.

Če so v prilovu vrste morskih psov in skatov, ki se jih ne sme hraniti na krovu, se jih ne sme raniti. Ujete primerke je treba takoj izpustiti.

Hranjenje na krovu, pretovarjanje, iztovarjanje, shranjevanje in prodaja pelagičnih vrst, ki zajemajo Trachurus spps, Sardina Pilchardus, Scomber spps in Sardinella spp, so prepovedani.

(5)	Dovoljeni obseg ulova in pristojbine:

Dovoljeni obseg ulova:

1 750 ton na leto

Pristojbina:

95 EUR/tono

Pristojbina se izračuna na koncu vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov, in sicer ob upoštevanju ulova v tem obdobju.

Pogoj za dodelitev dovoljenja je predplačilo v višini 500 EUR na plovilo, ki se odšteje od skupnega zneska pristojbine in se plača na začetku vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov.

(6)

Drugo

—	Število plovil z dovoljenjem za ribolov

2 plovili

—	Vrsta plovil z dovoljenjem za ribolov

plovila z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste

—	Vkrcanje senegalskih mornarjev ali mornarjev iz drugih držav AKP

25 % posadke

—	Letna biološka obnovitev

od 1. maja do 30. junija 3

Vkrcanje znanstvenega opazovalca na vsako plovilo z vlečno mrežo je obvezno.

(1) Po potrebi se ribolovno območje lahko opredeli s koordinatami, ki določajo meje mnogokotnika, v katerem je ribolov dovoljen. Senegalski organi bodo te koordinate poslali Evropski komisiji pred začetkom veljavnosti tega protokola.

(2) Ta določba bo po potrebi pregledana po enem letu uporabe.

(3) Obdobje biološke obnovitve se tako kot drugi tehnični ohranitveni ukrepi pregleda po enem letu veljavnosti protokola in se lahko prilagodi, tako da se upoštevajo staleži rib, če to predlaga skupna znanstvena delovna skupina.

Dodatek 3

Tehnična specifikacija za zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko, plovila za ribolov z ribiško palico in plovila s površinskim parangalom

1. Ribolovna območja

Na podlagi dovoljenja za pelagični ribolov na odprtem morju:

1.1	imajo plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami ter nezamrzovalna in zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko pravico loviti tuna v vseh vodah pod jurisdikcijo Senegala;

1.2

imajo plovila s površinskim parangalom, ki lovijo mečarico, pravico, da spustijo svojo ribiško opremo:

—	zunaj 15 morskih milj od referenčne črte, ki poteka od senegalsko-mavretanske meje do zemljepisne širine 14 ° 25' 00" S;

—	zahodno od zemljepisne dolžine 17° 15' 00" Z, na območju med zemljepisno širino 14° 25' 00" S in severno senegalsko-gambijsko mejo;

—	zahodno od zemljepisne dolžine 17° 15' 00" Z, na območju med južno senegalsko-gambijsko mejo ter mejo med Senegalom in Gvinejo Bissau.

2. Prepovedane vrste

V skladu s Konvencijo o selitvenih vrstah in resolucijami ICCAT je prepovedan ribolov mante (Manta birostris), morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen lopatarice (Sphyrna tiburo)), dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) in svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis) ter kitovca (Rhincodon typus).

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1185/2003 (1) je na krovu plovil prepovedano odstranjevati plavuti morskih psov ter jih obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati. Brez poseganja v navedeno se lahko za lažje skladiščenje na krovu plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup, vendar se pred iztovarjanjem ne odstranijo s trupa.

Pogodbenici si v skladu s priporočili ICCAT prizadevata zmanjšati nenamerni vpliv ribolovnih dejavnosti na želve in morske ptice, tako da izvajata ukrepe, s katerimi se čim bolj povečajo možnosti preživetja nenamerno ujetih osebkov.

3. Orodje in vrste

PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA S POTEGALKO

Dovoljena ribolovna orodja: potegalka.

Ciljne vrste: rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus), črtasti tun (Katsuwonus pelamis).

Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO.

PLOVILA ZA RIBOLOV Z RIBIŠKO PALICO:

Dovoljena ribolovna orodja: ribiška palica.

Ciljne vrste: rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus), črtasti tun (Katsuwonus pelamis).

Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO.

PLOVILA S POVRŠINSKIM PARANGALOM

Dovoljena ribolovna orodja: površinski parangal.

Ciljne vrste: mečarica (Xiphias gladius), sinji morski pes (Prionace glauca), rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus).

Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO.

4. Pristojbine lastnikov plovil – število plovil:

Dodatna pristojbina na tono ulova

—	plovila s potegalko: 80 EUR v prvih treh letih 85 EUR v zadnjih dveh letih

—	plovila za ribolov z ribiško palico: 75 EUR za celotno obdobje trajanja Protokola

—	plovila s površinskim parangalom: 75 EUR za celotno obdobje trajanja Protokola

Pavšalna letna pristojbina

Za plovila za ribolov tuna s potegalko: 18 500 EUR

Za plovila za ribolov z ribiško palico: 13 000 EUR

Za plovila s površinskim parangalom: 3 525 EUR

Pavšalna pristojbina za opazovalce

600 EUR/plovilo/leto

Pristojbina za podporno plovilo

3 500 EUR/plovilo/leto

Število plovil z dovoljenjem za ribolov

28 plovil za ribolov tuna s potegalko

5 plovil s površinskim parangalom

10 plovil za ribolov z ribiško palico

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (UL L 167, 4.7.2003, str. 1).

Dodatek 4

Elektronski ribolovni ladijski dnevnik (ERS)

1. Sporočila ERS

(1)	Država zastave in Senegal imenujeta vsak svojega korespondenta ERS, ki bo kontaktna točka za vprašanja v zvezi z izvajanjem ERS. Država zastave in Senegal si medsebojno sporočita podatke o korespondentu ERS ter te podatke po potrebi nemudoma posodobita.

(2)	Plovilo pošilja podatke ERS svoji državi zastave, ki zagotovi, da so podatki samodejno na voljo Senegalu.

(3)	Podatki v obliki UN/CEFACT se pošiljajo prek omrežja FLUX, ki ga daje na voljo Evropska komisija.

(4)	Vendar se lahko pogodbenici dogovorita o prehodnem obdobju, v katerem se podatki pošiljajo prek DEH (Data Exchange Highway) v obliki EU-ERS (v 3.1).

(5)

Center države zastave za spremljanje ribištva neposredna sporočila s plovila (COE, COX, PNO) samodejno in nemudoma pošlje centru Senegala za spremljanje ribištva. Centru Senegala za spremljanje ribištva se enkrat dnevno samodejno pošljejo tudi druge vrste sporočil, in sicer od datuma dejanske uporabe nove oblike UN-CEFACT, ali so mu do takrat na zahtevo, samodejno vloženo pri centru države zastave za spremljanje ribištva, nemudoma dane na voljo prek osrednjega vozlišča Evropske komisije. Od začetka dejanske uporabe nove oblike se bo zadnjenavedeni način dajanja na voljo nanašal le na posebne zahteve za pretekle podatke.

(6)

Center Senegala za spremljanje ribištva s povratnim sporočilom o prejemu, ki potrjuje veljavnost prejetega sporočila, potrdi prejem neposrednih podatkov ERS, ki so mu bili poslani. Sporočilo o prejemu se ne pošlje za podatke, ki jih Senegal prejme v odgovor na zahtevo, ki jo je sam vložil. Senegal vse podatke ERS obravnava kot zaupne.

2. Okvara sistema za elektronsko pošiljanje na krovu plovila ali komunikacijskega sistema

(1)	Center države zastave za spremljanje ribištva in center Senegala za spremljanje ribištva se nemudoma medsebojno obvestita o kakršnem koli dogodku, ki bi lahko oviral pošiljanje podatkov ERS z enega ali več plovil.

(2)

Če center Senegala za spremljanje ribištva ne prejme podatkov, ki bi mu jih moralo poslati plovilo, o tem nemudoma obvesti center države zastave za spremljanje ribištva. Center države zastave za spremljanje ribištva čim prej poizve, zakaj podatki ERS niso bili prejeti, in o rezultatu teh poizvedovanj obvesti center Senegala za spremljanje ribištva.

(3)

Če se pojavi okvara pri pošiljanju med plovilom in centrom države zastave za spremljanje ribištva, ta o tem nemudoma uradno obvesti poveljnika ali upravljavca plovila ali, če to ni mogoče, njegovega zastopnika. Po prejemu tega uradnega obvestila poveljnik plovila vsak dan najpozneje ob polnoči (00:00) pošlje manjkajoče podatke pristojnim organom države zastave prek vseh ustreznih telekomunikacijskih sredstev.

(4)

Poveljnik ali upravljavec plovila zagotovi, da se v primeru motenj v delovanju sistema za elektronsko pošiljanje, nameščenega na krovu plovila, sistem ERS popravi ali nadomesti v desetih dneh od odkritja motenj v delovanju. Plovilu po tem roku ni več dovoljeno izvajati ribolova na ribolovnem območju in ga mora v štiriindvajsetih urah zapustiti ali pristati v enem od pristanišč Senegala. Plovilo lahko zapusti to pristanišče ali se vrne na ribolovno območje šele, ko center njegove države zastave za spremljanje ribištva potrdi, da sistem ERS plovila znova pravilno deluje.

(5)	Če Senegal ne prejema podatkov ERS zaradi motenj v delovanju elektronskih sistemov pod nadzorom Unije ali Senegala, zadevna pogodbenica hitro sprejme vse ukrepe za čimprejšnje odpravo teh motenj. Drugo pogodbenico takoj obvesti o odpravi težave.

(6)

Center države zastave za spremljanje ribištva vsakih 24 ur z vsemi razpoložljivimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi pošlje centru Senegala za spremljanje ribištva vse podatke ERS, ki jih je država zastave prejela od zadnjega pošiljanja podatkov. Enak postopek se lahko na zahtevo Senegala uporabi v primeru vzdrževanja, ki traja več kot štiriindvajset (24) ur in vpliva na sisteme pod nadzorom Unije. Senegal o tem obvesti svoje pristojne nadzorne službe, da se plovila Unije zaradi nepošiljanja podatkov ERS ne bi obravnavala kot plovila v prekršku. Center za spremljanje ribištva države zastave zagotovi, da se v elektronsko podatkovno zbirko, ki jo upravlja v skladu s točko 1 Dodatka 5, vnesejo manjkajoči podatki.

3. Druga komunikacijska sredstva

Pred začetkom uporabe tega protokola se sporoči naslov elektronske pošte centra Senegala za spremljanje ribištva, ki se uporabi v primeru motenj pri pošiljanju sporočil ERS/VMS.

Navedeni naslov se uporablja za:

—	obvestila o vstopu in izstopu ter obvestila o ulovu na krovu ob vstopu in izstopu;

—	obvestila o iztovarjanju in pretovarjanju ter obvestila o ulovu, ki se pretovori ali iztovori ali ostane na krovu;

—	začasno nadomestno pošiljanje podatkov ERS in VMS v primeru motenj v delovanju.

Dodatek 5

Satelitski sistem za spremljanje plovil (sistem VMS)

1. Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

Prvi položaj, ki se zabeleži po vstopu na senegalsko območje, se označi z oznako „ENT“. Vsak naslednji položaj se označi z oznako „POS“, razen prvega zabeleženega položaja po izstopu s senegalskega območja, ki se označi z oznako „EXI“.

Center države zastave za spremljanje ribištva zagotovi samodejno obdelavo in po potrebi elektronski prenos sporočil o položaju. Sporočila o položaju morajo biti varno zabeležena, hranijo pa se tri (3) leta.

2. Sporočanje položaja plovila v primeru okvare sistema VMS

Poveljnik zagotovi, da sistem VMS njegovega plovila vedno nemoteno deluje in da se sporočila o položaju pravilno prenašajo centru države zastave za spremljanje ribištva.

V primeru motenj delovanja se sistem VMS plovila popravi ali zamenja v 30 dneh. Po tem roku plovilu ni več dovoljeno opravljati ribolovnih dejavnosti v vodah Senegala.

Plovila, ki izvajajo ribolov na območju Senegala in imajo pokvarjen sistem VMS, pošiljajo centru države zastave za spremljanje ribištva sporočila o položaju po elektronski pošti, radijski zvezi ali telefaksu najmanj vsake štiri ure in v njih navedejo vse zahtevane podatke.

3. Motnje v delovanju komunikacijskega sistema

Senegal zagotovi, da je njegova elektronska oprema združljiva z opremo centra države zastave za spremljanje ribištva in nemudoma obvesti Unijo o kakršnih koli motnjah pri komuniciranju in sprejemanju sporočil o položaju, da se čim prej poišče tehnična rešitev. Vse morebitne spore obravnava skupni odbor.

Šteje se, da je poveljnik odgovoren za vsakršno dokazano poseganje v sistem VMS plovila z namenom povzročitve motenj v delovanju sistema ali ponareditve sporočil o položaju. Za vsako kršitev se bodo naložile kazni, ki jih določa veljavna senegalska zakonodaja.

4. Sprememba pogostosti pošiljanja sporočil o položaju

Na podlagi utemeljenih dokazov o kršitvi lahko Senegal center države zastave za spremljanje ribištva zaprosi za skrajšanje intervala pošiljanja sporočil o položaju plovila na trideset (30) minut za določeno obdobje preiskave, pri čemer se izvod vloge pošlje tudi Uniji. Senegal mora dokazno gradivo poslati centru države zastave za spremljanje ribištva in Uniji. Center države zastave za spremljanje ribištva začne takoj pošiljati sporočila o položaju Senegalu v na novo določenih presledkih.

Po izteku opredeljenega obdobja preiskave Senegal obvesti center države zastave za spremljanje ribištva in Unijo o morebitnih nadaljnjih ukrepih.

5. Pošiljanje sporočil sistema VMS Senegalu

Oznaka „ER“, ki ji sledi dvojna poševnica (//), označuje konec sporočila.

Podatek

Oznaka

Obvezno (O)/

Neobvezno (N)

Vsebina

Začetek zapisa

podatek o sistemu – označuje začetek zapisa

Prejemnik

podatek o sporočilu – prejemnik: koda 3‐alfa države (ISO-3166)

Pošiljatelj

podatek o sporočilu – pošiljatelj: koda 3‐alfa države (ISO-3166)

Država zastave

podatek o sporočilu – država zastave: koda 3‐alfa (ISO-3166)

Vrsta sporočila

podatek o sporočilu – vrsta sporočila (ENT, POS, EXI, MAN)

Radijski klicni znak (IRC S)

podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila (IRCS)

Interna referenčna številka pogodbenice

podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice: koda 3‐alfa (ISO-3166), ki ji sledi številka

Zunanja registrska številka

podatek o plovilu – številka na boku plovila (ISO 8859.1)

Zemljepisna širina

podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in decimalnih stopinjah S/J SS,sss (WGS84)

Zemljepisna dolžina

podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in decimalnih stopinjah V/Z SS,sss (WGS84)

Smer

smer plovila glede na 360°

Hitrost

hitrost plovila v desetinkah vozla

Datum

podatek o položaju plovila – datum zapisa položaja UTC (LLLLMMDD)

Čas

podatek o položaju plovila – čas zapisa položaja UTC (UUMM)

Konec zapisa

podatek o sistemu – označuje konec zapisa

V obliki NAF je pošiljanje podatkov strukturirano na naslednji način:

—	uporabljeni znaki morajo ustrezati standardu ISO 8859.1. Dvojna poševnica (//) in oznaka „SR“ označujeta začetek sporočila,

—	vsak podatek je opredeljen z oznako in ločen od drugih podatkov z dvojno poševnico (//),

—	enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatkovni element.

Senegal pred začetkom začasne uporabe tega protokola sporoči, ali je treba podatke VMS pošiljati prek omrežja FLUX TL v obliki UN/CEFACT.

Dodatek 6

KONTAKTNI PODATKI SENEGALSKIH ORGANOV IN ORGANOV DRŽAV ČLANIC ZASTAVE

SENEGAL:

1. Direktorat za pomorsko ribištvo

Naslov: LOT 1 SPHÈRE MINISTÉRIELLE DE DIAMNIADIO, 2e ÉTAGE, BÂTIMENT D

E-naslov: magoudiaby@yahoo.fr

Telefon: +221 338498440

2. Za vloge za izdajo dovoljenja za ribolov

Naslov: LOT 1 SPHÈRE MINISTÉRIELLE DE DIAMNIADIO, 2e ÉTAGE, BÂTIMENT D

E-naslov: layee78@yahoo.fr

Drugi e-naslov: magoudiaby@yahoo.fr

Telefon: +221 338498440

3 Direktorat za varstvo in spremljanje ribištva (Direction de la Protection et de la Surveillance des Pêches – DPSP) ter obvestilo o vstopu in izstopu

Ime centra za spremljaje ribištva (klicni znak): PAPA SIERA

Radio: kanal 16 VHF

zjutraj (od 08:00 do 10:00): [se preveri] Hz

popoldne (od 14:00 do 17:00): [se preveri] Hz

Naslov: FENETRE MERMOZ, CORNICHE OUEST DAKAR

E-naslov: surpeche@hotmail.com

Drugi e-naslov: crrsdpsp@gmail.com

Telefon: +221 338602465

4 Center za oceanografske raziskave (Centre de Recherche Océanographique de Dakar Thiaroye – CRODT)

Naslov: POLE DE RECHERCHE ISRA/HANN, BP 2241 DAKAR

E-naslov: hamet.diadhiou@isra.sn

Drugi e-naslov: hamet_diadhiou@yahoo.fr

Telefon: +221 338328262

DRŽAVE ČLANICE ZASTAVE:

Unija bo ustrezne kontaktne podatke držav članic zastave poslala senegalski strani pred začetkom začasne uporabe tega protokola.

20.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 299/55

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1930

z dne 18. novembra 2019

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/570 v zvezi z zmogljivostmi rescEU

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8130)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (1) in zlasti člena 32(1)(g) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep št. 1313/2013/EU določa pravni okvir rescEU. rescEU je rezerva zmogljivosti na ravni Unije, ki je namenjena zagotavljanju pomoči v izrednih razmerah, v katerih splošne obstoječe zmogljivosti na nacionalni ravni in tiste, ki so jih države članice namenile evropskemu naboru civilne zaščite, ne morejo zagotoviti učinkovitega odziva na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(2)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/570 (2) določa začetno sestavo rescEU v smislu zmogljivosti in zahtev glede kakovosti. Začetne zmogljivosti rescEU so zajemale zmogljivosti gašenja gozdnih požarov iz zraka z uporabo letal in helikopterjev.

(3)	V skladu s členom 12(2) Sklepa št. 1313/2013/EU bi bilo treba rescEU opredeliti tako, da upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, skupne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije. rescEU bi se moral zlasti osredotočiti na področje nujne medicinske pomoči.

(4)	Analiza ugotovljenih in nastajajočih tveganj ter zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije na področju nujne medicinske pomoči kaže, da so potrebne zmogljivosti rescEU za medicinsko evakuacijo žrtev nesreč po zraku („Medevac“) in ekipa za nujno medicinsko pomoč tipa 3 („ekipa za NMP tipa 3“).

(5)	Da bi preprečili tveganje prenosa zelo nalezljivih bolezni, bi morali obstajati dve različni vrsti zmogljivosti Medevac, in sicer evakuacija žrtev nesreč z zelo nalezljivimi boleznimi ter evakuacija žrtev nesreč z nenalezljivimi boleznimi.

(6)

Ekipa za nujno medicinsko pomoč („ekipa za NMP“) je ekipa, pripravljena na napotitev, ki jo sestavlja medicinsko in drugo ključno osebje, ki je usposobljeno in opremljeno za zdravljenje pacientov, ki jih je prizadela nesreča. Svetovna zdravstvena organizacija razvršča ekipe za nujno medicinsko pomoč v tri različne vrste glede na raven oskrbe, ki jo nudijo. Trenutno nobena država članica nima zmogljivosti ekipe za NMP tipa 3, ki bi se lahko odzvala na zahtevo vlade za to raven klinične oskrbe, kar dokazuje, da gre za vrzel v odzivnih zmogljivostih na ravni Unije.

(7)

Zmogljivosti Medevac in ekipe za NMP tipa 3 so zmogljivosti, s katerimi bi se lahko odzvali na nesreče z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, in za katere bi bila zagotovljena polna finančna pomoč Unije, da se zagotovita razpoložljivost in uporaba takih zmogljivosti, kadar je to potrebno in če so te zmogljivosti z izvedbenimi akti opredeljene kot zmogljivosti za odziv na tveganja z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, kakor je določeno v členu 32(ha) Sklepa št. 1313/2013/EU.

(8)	Za zagotovitev izvajanja člena 12(2) Sklepa št. 1313/2013/EU bi bilo treba v sestavo rescEU vključiti zmogljivosti Medevac in ekipe za NMP tipa 3.

(9)	V skladu s členom 12(4) Sklepa št. 1313/2013/EU se zahteve glede odzivnih zmogljivosti, ki so del rescEU, določijo po posvetovanju z državami članicami, temeljiti pa morajo na uveljavljenih mednarodnih standardih, če ti standardi že obstajajo.

(10)

Ker ni vzpostavljenih mednarodnih standardov glede zmogljivosti medicinske evakuacije po zraku, bi morale zahteve glede zmogljivosti medicinske evakuacije po zraku temeljiti na obstoječih splošnih zahtevah za module v okviru evropskega nabora civilne zaščite in dobrih praksah v okviru mehanizma Unije. Zahteve glede kakovosti za ekipo za NMP tipa 3 bi morale temeljiti na minimalnih standardih Svetovne zdravstvene organizacije.

(11)	Da se zagotovi finančna pomoč Unije za razvoj teh zmogljivosti v skladu s členom 21(3) Sklepa št. 1313/2013/EU, bi bilo treba določiti njihove skupne ocenjene stroške. Skupne ocenjene stroške bi bilo treba izračunati ob upoštevanju kategorij upravičenih stroškov iz Priloge IA k navedenemu sklepu.

(12)	Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 bi bilo zato treba spremeniti.

(13)	Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 33(1) Sklepa št. 1313/2013/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	financiranje zmogljivosti v prehodnem obdobju iz člena 35 Sklepa št. 1313/2013/EU;“;

(b)

dodata se naslednji točki (c) in (d):

„(c)	skupne ocenjene stroške zmogljivosti rescEU za medicinsko evakuacijo po zraku;

(d)	skupne ocenjene stroške zmogljivosti rescEU ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Opredelitve pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

‚zmogljivost medicinske evakuacije po zraku (‚Medevac‘)‘ je odzivna zmogljivost, ki se lahko uporabi za evakuacijo po zraku tako pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi kot nenalezljivimi boleznimi, tj. pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego, pacientov, ki jih je treba med prevozom na nosilih imobilizirati, in pacientov z manjšimi poškodbami;

(2)

‚ekipa za NMP tipa 3‘ pomeni ekipo za nujno medicinsko pomoč, pripravljeno na napotitev, ki jo sestavlja medicinsko in drugo ključno osebje, ki je usposobljeno in opremljeno za zdravljenje pacientov, ki jih je prizadela nesreča, in ki nudi kompleksno bolnišnično kirurško oskrbo napotenih pacientov, vključno z intenzivno nego.“;

(3)

v členu 2 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.

rescEU je sestavljena iz naslednjih zmogljivosti:

—	zmogljivosti gašenja gozdnih požarov,

—	zmogljivosti medicinske evakuacije po zraku,

—	zmogljivosti ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Zmogljivosti iz odstavka 1 vključujejo:

(a)	zmogljivosti gašenja gozdnih požarov z letali;

(b)	zmogljivosti gašenja gozdnih požarov s helikopterji;

(c)	zmogljivosti medicinske evakuacije pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi po zraku;

(d)	zmogljivosti medicinske evakuacije žrtev nesreč po zraku;

(e)	zmogljivosti ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3: bolnišnična oskrba napotenih pacientov.“;

(4)

vstavita se naslednja člena 3a in 3b:

„Člen 3a

Skupni ocenjeni stroški zmogljivosti rescEU za medicinsko evakuacijo po zraku

1. Pri izračunu skupnih ocenjenih stroškov zmogljivosti rescEU za medicinsko evakuacijo po zraku se upoštevajo vse kategorije stroškov iz Priloge IA k Sklepu št. 1313/2013/EU.

2. Skupni ocenjeni stroški zmogljivosti medicinske evakuacije pacientov z zelo nalezljivimi bolezni po zraku in zmogljivosti medicinske evakuacije žrtev nesreč po zraku za kategorijo iz točke 1 Priloge IA k Sklepu št. 1313/2013/EU se izračunajo na podlagi tržnih cen v trenutku, ko se zmogljivosti kupijo, najamejo ali zakupijo v skladu s členom 12(3) Sklepa št. 1313/2013/EU. Če države članice kupijo, najamejo ali zakupijo zmogljivosti rescEU, Komisiji zagotovijo dokumentarna dokazila o dejanskih tržnih cenah ali pa enakovredna dokazila, kadar za določene komponente teh zmogljivosti tržnih cen ni.

3. Skupni ocenjeni stroški zmogljivosti medicinske evakuacije pacientov z zelo nalezljivimi bolezni po zraku in zmogljivosti medicinske evakuacije žrtev nesreč po zraku za kategorije iz točk 2 do 8 Priloge IA k Sklepu št. 1313/2013/EU se izračunajo vsaj enkrat v obdobju vsakega večletnega finančnega okvira, ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, vključno z inflacijo. Komisija te stroške uporabi za namen zagotavljanja letne finančne pomoči.

4. Izračun skupnih ocenjenih stroškov iz odstavkov 2 in 3 se izračuna, kadar vsaj ena država članica izrazi interes za nakup, najem ali zakup take zmogljivosti rescEU.

Člen 3b

Skupni ocenjeni stroški zmogljivosti rescEU ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3

1. Pri izračunu skupnih ocenjenih stroškov ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3: bolnišnična oskrba napotenih pacientov se upoštevajo vse kategorije stroškov iz Priloge IA k Sklepu št. 1313/2013/EU.

2. Skupni ocenjeni stroški ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3: bolnišnična oskrba napotenih pacientov za kategorijo iz točke 1 Priloge IA k Sklepu št. 1313/2013/EU se izračunajo na podlagi tržnih cen v trenutku, ko se zmogljivosti kupijo, najamejo ali zakupijo v skladu s členom 12(3) Sklepa št. 1313/2013/EU. Če države članice kupijo, najamejo ali zakupijo zmogljivosti rescEU, Komisiji zagotovijo dokumentarna dokazila o dejanskih tržnih cenah ali pa enakovredna dokazila, kadar za določene komponente teh zmogljivosti tržnih cen ni.

3. Skupni ocenjeni stroški ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3: bolnišnična oskrba napotenih pacientov za kategorije iz točk 2 do 8 Priloge IA k Sklepu št. 1313/2013/EU se izračunajo vsaj enkrat v obdobju vsakega večletnega finančnega okvira, ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, vključno z inflacijo. Komisija te stroške uporabi za namen zagotavljanja letne finančne pomoči.

4. Izračun skupnih ocenjenih stroškov iz odstavkov 2 in 3 se izračuna, kadar vsaj ena država članica izrazi interes za nakup, najem ali zakup take zmogljivosti rescEU.“;

(5)	Priloga I se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 18. novembra 2019

Za Komisijo

Hristos STILIANIDES

Član Komisije

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 924.

(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/570 z dne 8. aprila 2019 o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zmogljivostmi rescEU in o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2014/762/EU (UL L 99, 10.4.2019, str. 41).

PRILOGA

V Prilogi I se dodajo naslednje točke 3, 4 in 5:

„3. Zmogljivosti medicinske evakuacije pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi po zraku

Naloge

—	Letalski prevoz, vključno z zdravljenjem pacientov z zelo nalezljivih bolezni med letom, v specializirane zdravstvene ustanove v Uniji.

Zmogljivosti

—	Zrakoplov, ki ima zmogljivosti za prevoz enega ali več pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi na let,

—	sposobnost letenja podnevi in ponoči.

Glavne komponente

—

Sistem za varno zdravljenje pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi med letom, vključno z intenzivno nego ( (1)):

—	ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje, ki zagotavlja oskrbo enega ali več pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi,

—	namenska tehnična in medicinska oprema na letalu, namenjena oskrbi pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi med letom,

—	ustrezni postopki za zagotavljanje izolacije in zdravljenja pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi med letalskim prevozom.

—

Podpora:

—	letalsko osebje, prilagojeno številu pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi, in časovni okvir leta,

—	ustrezni postopki za ravnanje z opremo in odpadki ter za dekontaminacijo v skladu z uveljavljenimi mednarodnimi standardi, po potrebi vključno z ustrezno zakonodajo Unije.

Samozadostnost

—	Skladiščenje in vzdrževanje opreme modula,

—	oprema za komunikacijo z relevantnimi partnerji, zlasti tistimi, ki so odgovorni za usklajevanje na terenu.

Napotitev

—	Razpoložljivost za odhod v največ 24 urah po sprejetju ponudbe,

—	za medcelinske evakuacije, sposobnost letenja 12 ur brez oskrbe z gorivom.

4. Zmogljivosti medicinske evakuacije žrtev nesreč po zraku

Naloge

—	Zračni prevoz žrtev nesreč v zdravstvene ustanove v Uniji.

Zmogljivosti

—	Zrakoplov s skupno zmogljivostjo prevoza vsaj šestih pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego, in z zmogljivostjo prevoza pacientov na nosilih ali v sedečem položaju, ali obojih,

—	sposobnost letenja podnevi in ponoči.

Glavne komponente

—

Zdravljenje med letom, vključno z intenzivno nego:

—	ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje, ki lahko zagotovi zdravstveno oskrbo na letalu za različne vrste pacientov,

—	namenska tehnična in medicinska oprema na letalu, namenjena neprekinjeni ustrezni oskrbi različnih vrst pacientov med letom,

—	ustrezni postopki, ki zagotavljajo prevoz pacientov in zdravljenje pacientov med letom.

—

Podpora:

—	letalsko osebje in zdravstveno osebje, prilagojeno številu in vrsti pacientov, ter časovni okvir leta.

Samozadostnost

—	Skladiščenje in vzdrževanje opreme modula,

—	oprema za komunikacijo z relevantnimi partnerji, zlasti tistimi, ki so odgovorni za usklajevanje na terenu.

Napotitev

—	Razpoložljivost za odhod v največ 24 urah po sprejetju ponudbe,

—	za letala, sposobnost letenja 6 ur brez oskrbe z gorivom.

5. Zmogljivosti ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 3: bolnišnična oskrba napotenih pacientov

Naloge

—	Zagotavljanje bolnišnične oskrbe napotenih pacientov in zapletenih operacij, kot so opisane v globalni pobudi SZO za ekipo za NMP.

Zmogljivosti

—	Minimalna sposobnost zdravljenja v skladu s standardi globalne pobude SZO za ekipo za NMP,

—	dnevne in nočne storitve (po potrebi 24 ur na dan, 7 dni v tednu).

Glavne komponente

—	V skladu s standardi globalne pobude SZO za ekipo za NMP.

Samozadostnost

—	Ekipa bi morala ves čas napotitve zagotavljati svojo samozadostnost. Uporablja se člen 12 Izvedbenega sklepa 2014/762/EU, poleg tega pa tudi standardi globalne pobude WHO za ekipo za NMP.

Napotitev

—	Razpoložljivost za odhod v največ 48 do 72 urah po sprejetju ponudbe in zmožnost opravljanja dela na kraju samem v roku 5 do 7 dni,

—	zmožnost opravljanja dela vsaj 8 tednov zapored zunaj Unije in vsaj 14 dni zapored znotraj Unije.“

(1) (1) Takšen sistem lahko vključuje tudi pristop z zabojniki.

20.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 299/61

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1931

z dne 19. novembra 2019

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8424)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1900 (5), in sicer po primerih afriške prašičje kuge v Romuniji.

(2)

Direktiva Sveta 2002/60/ES (6) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo. Zlasti člen 9 Direktive 2002/60/ES določa vzpostavitev okuženega in ogroženega območja, kadar je afriška prašičja kuga uradno potrjena pri prašičih na gospodarstvu, člena 10 in 11 navedene direktive pa določata ukrepe, ki jih je treba sprejeti na okuženih in ogroženih območjih za preprečevanje širjenja navedene bolezni. Nedavne izkušnje so pokazale, da so ukrepi, določeni v Direktivi 2002/60/ES, učinkoviti pri nadzoru širjenja navedene bolezni, in zlasti ukrepi čiščenja in razkuževanja na okuženih gospodarstvih ter drugi ukrepi, povezani z izkoreninjenjem navedene bolezni.

(3)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1900 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem. Poleg tega so se epidemiološke razmere v zvezi z domačimi prašiči v Litvi izboljšale zaradi ukrepov, ki se v navedeni državi članici izvajajo v skladu z Direktivo 2002/60/ES.

(4)

Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo v Litvi v skladu z Direktivo 2002/60/ES, zlasti tistih iz člena 10(4)(b) in člena 10(5) Direktive, ter v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja glede afriške prašičje kuge iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: kodeks OIE) bi bilo treba nekatera območja v okrožjih Šiauliai in Marijampolė v Litvi, ki so trenutno navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II navedene priloge zaradi izteka trimesečnega obdobja od končnega čiščenja in razkuževanja okuženega gospodarstva ter zaradi odsotnosti izbruhov afriške prašičje kuge na navedenih območjih v zadnjih treh mesecih v skladu s kodeksom OIE. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se epidemiološke razmere še vedno spreminjajo in so zelo dinamične, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja, kakor je bilo storjeno v tem primeru.

(5)

Po teh nedavnih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem in ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v tej državi članici ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Novembra 2019 sta bila ugotovljena primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v wschowskem in nowosolskem okrožju na Poljskem, na območju, ki trenutno ni navedeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, in je manj kot tristo kilometrov oddaljeno od najbližjega območja, ki je trenutno navedeno v Prilogi. Ta primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenita povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, prizadeto zaradi teh nedavnih primerov afriške prašičje kuge, zdaj navesti v delih I in II navedene priloge.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Litvi in na Poljskem ter jih ustrezno navesti v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 19. novembra 2019

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1900 z dne 12. novembra 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 292, 13.11.2019, str. 4).

(6) Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

the area is delimited clockwise by:

Frontière avec la France,

Rue Mersinhat,

La N818jusque son intersection avec la N83,

La N83 jusque son intersection avec la N884,

La N884 jusque son intersection avec la N824,

La N824 jusque son intersection avec Le Routeux,

Le Routeux,

Rue d’Orgéo,

Rue de la Vierre,

Rue du Bout-d’en-Bas,

Rue Sous l’Eglise,

Rue Notre-Dame,

Rue du Centre,

La N845 jusque son intersection avec la N85,

La N85 jusque son intersection avec la N40,

La N40 jusque son intersection avec la N802,

La N802 jusque son intersection avec la N825,

La N825 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411jusque son intersection avec la N40,

N40: Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

Rue du Tombois,

Rue Du Pierroy,

Rue Saint-Orban,

Rue Saint-Aubain,

Rue des Cottages,

Rue de Relune,

Rue de Rulune,

Route de l’Ermitage,

N87: Route de Habay,

Chemin des Ecoliers,

Le Routy,

Rue Burgknapp,

Rue de la Halte,

Rue du Centre,

Rue de l’Eglise,

Rue du Marquisat,

Rue de la Carrière,

Rue de la Lorraine,

Rue du Beynert,

Millewée,

Rue du Tram,

Millewée,

N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg,

Frontière avec la France,

La N87 jusque son intersection avec la N871 au niveau de Rouvroy,

La N871 jusque son intersection avec la N88,

La N88 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N811,

La N811 jusque son intersection avec la N88,

La N88 jusque son intersection avecla N883 au niveau d’Aubange,

La N883 jusque son intersection avec la N81 au niveau d’Aubange,

La N81 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411 jusque son intersection avec la N40,

La N40 jusque son intersection avec la rue du Fet,

Rue du Fet,

Rue de l’Accord jusque son intersection avec la rue de la Gaume,

Rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue des Bruyères,

Rue des Bruyères,

Rue de Neufchâteau,

Rue de la Motte,

La N894 jusque son intersection avec laN85,

La N85 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

3. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950850, 950860, 950950, 950960, 950970, 951050, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 951950, 952050, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 952750, 952850, 953270, 953350, 953450, 953510, 956250, 956350, 956450, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Bács-Kiskun megye 601650, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Budapest: 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

—	Csongrád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 404650, 404750, 405450, 405550, 405650, 405750, 405850, 406450, 406550, 406650 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900750, 901250, 901260, 901270, 901350, 901551, 901560, 901570, 901580, 901590, 901650, 901660, 902450, 902550, 902650, 902660, 902670, 902750, 903650, 903750, 903850, 903950, 903960, 904050, 904060, 904150, 904250, 904350, 904950, 904960, 905050, 905060, 905070, 905080, 905150, 905250 és 905260 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Heves megye 702550, 703360, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, és 705350 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 751250, 751260, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Komárom-Esztergom megye 252460, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350 és 253450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 552010, 552150, 552250, 552350, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 571050, 571150, 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573350, 573360, 573450, 573850, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574950, 575050,575150, 575250, 575350, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576950, 577050, 577150, 577250, 577350, 577450, 577950, 578850, 578950, 579250, 579550, 579650, 579750, 580050 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855350, 855450, 855550, 855650, 855660 és 855850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Alsungas novads,

—	Kuldīgas novada Gudenieku pagasts,

—	Pāvilostas novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

—	Grobiņas novads,

—	Rucavas novada Dunikas pagasts.

5. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Klaipėdos rajono savivaldybės: Agluonėnų, Priekulės, Veiviržėnų, Judrėnų, Endriejavo ir Vėžaičių seniūnijos,

—	Plungės rajono savivaldybės: Alsėdžių, Babrungo, Kulių, Nausodžio, Paukštakių, Platelių, Plungės miesto, Šateikių ir Žemaičių Kalvarijos seniūnijos,

—	Skuodo rajono savivaldybė.

6. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

gminy Janowiec Kościelny, Janowo i Kozłowo w powiecie nidzickim,

powiat działdowski,

gminy Łukta, Miłomłyn, Dąbrówno, Grunwald i Ostróda z miastem Ostróda w powiecie ostródzkim,

gminy Kisielice, Susz, Iława z miastem Iława, Lubawa z miastem Lubawa, w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

gmina Rudka, część gminy Brańsk położona na północ od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk i miasto Brańsk w powiecie bielskim,

część gminy Poświętne położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

gminy Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

powiat zambrowski,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biaław powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat sierpecki,

powiat żuromiński,

gminy Andrzejewo, Brok, Małkinia Górna, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Zaręby Kościelne i Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka w powiecie ostrowskim,

gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Puszcza Mariańska, Wiskitki i miasto Żyrardów w powiecie żyrardowskim,

gminy Błędów, Nowe Miasto nad Pilicą i Mogielnica w powiecie grójeckim,

gminy Stara Błotnica, Wyśmierzyce i Radzanów w powiecie białobrzeskim,

gminy Iłża, Jedlińsk, Kowala, Przytyk, Skaryszew, Wierzbica, Wolanów i Zakrzew w powiecie radomskim,

powiat miejski Radom,

powiat szydłowiecki,

powiat przysuski,

gmina Kazanów w powiecie zwoleńskim,

gminy Ciepielów, Chotcza, Lipsko, Rzeczniów i Sienno w powiecie lipskim,

powiat gostyniński,

w województwie lubelskim:

gminy Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Konopnica i Wojciechów w powiecie lubelskim,

gminy Kraśnik z miastem Kraśnik, Szastarka, Trzydnik Duży, Wilkołaz, Zakrzówek i część gminy Urzędów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 833 w powiecie kraśnickim,

gminy Batorz, Godziszów, Janów Lubelski, Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim,

gmina Potok Górny w powiecie biłgorajskim,

w województwie podkarpackim:

gminy Wielkie Oczy i Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim,

gminy Laszki, Wiązownica, Radymno z miastem Radymno i gmina wiejska Jarosław w powiecie jarosławskim,

gminy Bojanów, Pysznica, Zaleszany i miasto Stalowa Wola w powiecie stalowowolskim,

powiat tarnobrzeski,

gmina Sieniawa i Tryńcza w powiecie przeworskim,

powiat leżajski,

powiat niżański,

w województwie świętokrzyskim:

gminy Lipnik, Opatów, Wojciechowice, Sadowie i część gminy Ożarów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

powiat sandomierski,

gmina Brody w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

w województwie łódzkim:

gminy Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 i Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Biała Rawska, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim,

gminy Bolimów, Kowiesy, Nowy Kawęczyn i Skierniewice w powiecie skierniewickim,

powiat miejski Skierniewice,

w województwie pomorskim:

powiat nowodworski,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gminy Szlichtyngowa i Wschowa w powiecie wschowskim,

gminy Bytom Odrzański, Kolsko, Kożuchów, Nowe Miasteczko, Otyń, miasto Nowa Sól, część gminy wiejskiej Nowa Sól położona na południe i na zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 315 biegnącą od granicy miasta Nowa Sól do skrzyżowania z drogą nr 321 i drogę nr 321 biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie nowosolskim,

gminy Babimost, Bojadła, Kargowa, Sulechów, Trzebiechów i Zabór w powiecie zielonogórskim,

powiat miejski Zielona Góra,

gmina Niegosławice w powiecie żagańskim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Głogów z miastem Głogów, Pęcław, Jerzmanowa i Żukowice w powiecie głogowskim,

gminy Gaworzyce, Grębocice i Radwanice w powiecie polkowickim,

w województwie wielkopolskim:

gmina Wijewo w powiecie leszczyńskim,

powiat wolsztyński.

7. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Județul Suceava.

8. Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

—	the whole district of Vranov nad Topľou,

—	the whole district of Humenné,

—	the whole district of Snina,

—	the whole district of Sobrance,

—	the whole district of Košice-mesto,

—

in the district of Michalovce, the whole municipalities of Tušice, Moravany, Pozdišovce, Michalovce, Zalužice, Lúčky, Závadka, Hnojné, Poruba pod Vihorlatom, Jovsa, Kusín, Klokočov, Kaluža, Vinné, Trnava pri Laborci, Oreské, Staré, Zbudza, Petrovce nad Laborcom, Lesné, Suché, Rakovec nad Ondavou, Nacina Ves, Voľa, Pusté Čemerné and Strážske,

—	in the district of Košice - okolie, the whole municipalities not included in Part II.

DEL II

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

the area is delimited clockwise by:

La frontière avec la France au niveau de Florenville,

La N85 jusque son intersection avec la N894au niveau de Florenville,

La N894 jusque son intersection avec larue de la Motte,

La rue de la Motte jusque son intersection avec la rue de Neufchâteau,

La rue de Neufchâteau,

La rue des Bruyères jusque son intersection avec la rue de la Gaume,

La rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue de l’Accord,

La rue de l’Accord,

La rue du Fet,

La N40 jusque son intersection avec la E25-E411,

La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d’Aubange,

La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d’Aubange,

La N88 jusque son intersection avec la N811,

La N811 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N88,

La N88 jusque son intersection avec la N871,

La N871 jusque son intersection avec la N87 au niveau de Rouvroy,

La N87 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

—	the whole region of Haskovo,

—	the whole region of Yambol,

—	the whole region of Sliven,

—	the whole region of Stara Zagora,

—	the whole region of Gabrovo,

—	the whole region of Pernik,

—	the whole region of Kyustendil,

—	the whole region of Dobrich,

—	the whole region of Plovdiv,

—	the whole region of Pazardzhik,

—	the whole region of Smolyan,

—	the whole region of Burgas excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Veliko Tarnovo excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Shumen excluding the areas in Part III,

—	the whole region of Varna excluding the areas in Part III.

3. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651100, 651200, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652100, 652200, 652300, 652601, 652602, 652603, 652700, 652900, 653000, 653100,653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655400, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658310, 658401, 658402, 658403, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800, valamint 652400, 652500 és 652800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670, 901850, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901450, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550 és 904650, 904750, 904760, 904850, 904860, 905350, 905360, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702350, 702450, 702750, 702850, 702950, 703050, 703150, 703250, 703350, 703370, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704850, 704950, 705050, 705150,705250, 705450,705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 7151850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550710, 550810, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 551810, 551821,552360 és 552960 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 570950, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 855250, 855460, 855750, 855950, 855960, 856051, 856150, 856250, 856260, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857050, 857150, 857350, 857450, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250, 857550, 850650, 850850, 851851 és 851852 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

5. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Ādažu novads,

—	Aizputes novads,

—	Aglonas novads,

—	Aizkraukles novads,

—	Aknīstes novads,

—	Alojas novads,

—	Alūksnes novads,

—	Amatas novads,

—	Apes novads,

—	Auces novads,

—	Babītes novads,

—	Baldones novads,

—	Baltinavas novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Beverīnas novads,

—	Brocēnu novads,

—	Burtnieku novads,

—	Carnikavas novads,

—	Cēsu novads,

—	Cesvaines novads,

—	Ciblas novads,

—	Dagdas novads,

—	Daugavpils novads,

—	Dobeles novads,

—	Dundagas novads,

—	Durbes novads,

—	Engures novads,

—	Ērgļu novads,

—	Garkalnes novads,

—	Gulbenes novads,

—	Iecavas novads,

—	Ikšķiles novads,

—	Ilūkstes novads,

—	Inčukalna novads,

—	Jaunjelgavas novads,

—	Jaunpiebalgas novads,

—	Jaunpils novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Jelgavas novads,

—	Kandavas novads,

—	Kārsavas novads,

—	Ķeguma novads,

—	Ķekavas novads,

—	Kocēnu novads,

—	Kokneses novads,

—	Krāslavas novads,

—	Krimuldas novads,

—	Krustpils novads,

—	Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta,

—	Lielvārdes novads,

—	Līgatnes novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Lubānas novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mālpils novads,

—	Mārupes novads,

—	Mazsalacas novads,

—	Mērsraga novads,

—	Naukšēnu novads,

—	Neretas novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Ozolnieku novads,

—	Pārgaujas novads,

—	Pļaviņu novads,

—	Preiļu novads,

—	Priekules novads,

—	Priekuļu novads,

—	Raunas novads,

—	republikas pilsēta Daugavpils,

—	republikas pilsēta Jelgava,

—	republikas pilsēta Jēkabpils,

—	republikas pilsēta Jūrmala,

—	republikas pilsēta Rēzekne,

—	republikas pilsēta Valmiera,

—	Rēzeknes novads,

—	Riebiņu novads,

—	Rojas novads,

—	Ropažu novads,

—	Rugāju novads,

—	Rundāles novads,

—	Rūjienas novads,

—	Salacgrīvas novads,

—	Salas novads,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novads,

—	Saulkrastu novads,

—	Sējas novads,

—	Siguldas novads,

—	Skrīveru novads,

—	Skrundas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Strenču novads,

—	Talsu novads,

—	Tērvetes novads,

—	Tukuma novads,

—	Vaiņodes novads,

—	Valkas novads,

—	Varakļānu novads,

—	Vārkavas novads,

—	Vecpiebalgas novads,

—	Vecumnieku novads,

—	Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

—	Viesītes novads,

—	Viļakas novads,

—	Viļānu novads,

—	Zilupes novads.

6. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Alovės, Butrimonių, Daugų, Nemunaičio, Pivašiūnų, Punios, Raitininkų seniūnijos,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Akmenės rajono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—

Kauno rajono savivaldybė: Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos ir Vilkijos seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907,

—	Kelmės rajono savivaldybė,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė: Degučių, Marijampolės, Mokolų, Liudvinavo ir Narto seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Panevėžio miesto savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—	Radviliškio rajono savivaldybė,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė: Stakliškių ir Veiverių seniūnijos,

—	Plungės rajono savivaldybė: Žlibinų ir Stalgėnų seniūnijos,

—	Raseinių rajono savivaldybė,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Šakių rajono savivaldybė,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė,

—	Širvintų rajono savivaldybė,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė,

—	Telšių rajono savivaldybė,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė: Bartninkų, Gražiškių, Keturvalakių, Kybartų, Klausučių, Pajevonio, Šeimenos, Vilkaviškio miesto, Virbalio, Vištyčio seniūnijos,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

7. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Prostki i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

gminy Elbląg, Gronowo Elbląskie, Milejewo, Młynary, Markusy, Rychliki i Tolkmicko w powiecie elbląskim,

powiat miejski Elbląg,

powiat gołdapski,

gmina Wieliczki w powiecie oleckim,

powiat piski,

gmina Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie w powiecie bartoszyckim,

gminy Biskupiec, Gietrzwałd, Jonkowo, Purda, Stawiguda, Świątki, Olsztynek i miasto Olsztyn oraz część gminy Barczewo położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

gmina Miłakowo, część gminy Małdyty położona na południowy – zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga i część gminy Morąg położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

część gminy Ryn położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową łączącą miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

gminy Braniewo i miasto Braniewo, Frombork, Lelkowo, Pieniężno, Płoskinia oraz część gminy Wilczęta położona na pólnoc od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

gmina Reszel, część gminy Kętrzyn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn, na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy oraz na zachód i na południe od zachodniej i południowej granicy miasta Kętrzyn, miasto Kętrzyn i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim,

gmina Nidzica w powiecie nidzickim,

gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

powiat mrągowski,

gmina Zalewo w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

część gminy Brańsk położona na południe od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk i część gminy Boćki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wiznaw powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy Dziadkowice, Grodzisk, Mielnik, Nurzec-Stacja i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

gminy Białowieża, Czyże, Narew, Narewka, Hajnówka z miastem Hajnówka i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

gminy Klukowo, Kobylin-Borzymy i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

powiat kolneński z miastem Kolno,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Michałowo, Supraśl, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok,

w województwie mazowieckim:

powiat siedlecki,

powiat miejski Siedlce,

gminy Bielany, Ceranów, Kosów Lacki, Repki i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

powiat węgrowski,

powiat łosicki,

gminy Grudusk, Opinogóra Górna, Gołymin-Ośrodek i część gminy Glinojeck położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim,

powiat sochaczewski,

gminy Policzna, Przyłęk, Tczów i Zwoleń w powiecie zwoleńskim,

gminy Garbatka – Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

gmina Solec nad Wisłą w powiecie lipskim,

gminy Gózd, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko i Pionki z miastem Pionki w powiecie radomskim,

gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby i Słubice w powiecie płockim,

powiat nowodworski,

powiat płoński,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

powiat wołomiński,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

gmina Boguty – Pianki w powiecie ostrowskim,

gminy Stupsk, Wiśniewo i część gminy Strzegowo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

gminy Belsk Duży, Goszczyn, Chynów, Grójec, Jasieniec, Pniewy i Warka w powiecie grójeckim,

powiat grodziski,

gminy Mszczonów i Radziejowice w powiecie żyrardowskim,

gminy Białobrzegi i Promna w powiecie białobrzeskim,

powiat miejski Warszawa,

w województwie lubelskim:

powiat bialski,

powiat miejski Biała Podlaska,

gminy Aleksandrów, Biłgoraj z miastem Biłgoraj, Biszcza, Józefów, Księżpol, Łukowa, Obsza i Tarnogród część gminy Frampol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

gminy Chrzanów i Dzwola w powiecie janowskim,

powiat puławski,

powiat rycki,

gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Bychawa, Jabłonna, Krzczonów, Garbów Strzyżewice, Wysokie i Zakrzew w powiecie lubelskim,

gminy Rybczewice i Piaski w powiecie świdnickim,

gmina Fajsławice, część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

powiat hrubieszowski,

gminy Krynice, Rachanie, Tarnawatka, Łaszczów, Telatyn, Tyszowce i Ulhówek w powiecie tomaszowskim,

część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

gmina Adamów, Miączyn, Sitno, Komarów-Osada, Krasnobród, Łabunie, Zamość, Grabowiec, część gminy Zwierzyniec położona na południowy-wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 858 i część gminy Skierbieszów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 w powiecie zamojskim,

powiat miejski Zamość,

gminy Annopol, Dzierzkowice, Gościeradów i część gminy Urzędów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 833 w powiecie kraśnickim,

powiat opolski,

w województwie podkarpackim:

gminy Radomyśl nad Sanem i Zaklików w powiecie stalowowolskim,

gminy Horyniec-Zdrój, Cieszanów, Oleszyce i Stary Dzików w powiecie lubaczowskim,

gmina Adamówka w powiecie przeworskim,

w województwie pomorskim:

gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim,

gmina Stare Pole w powiecie malborskim,

w województwie świętokrzyskim:

gmina Tarłów i część gminy Ożarów polożona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim,

w województwie lubuskim:

gmina Sława w powiecie wschowskim,

gmina Kolsko, Siedlisko i część gminy wiejskiej Nowa Sól położona na północ od linii wyznaczonej przez drogi: nr 315 biegnącą od granicy miasta Nowa Sól do skrzyżowania z drogą nr 321 i drogę nr 321 biegnącą do wschodniej granicy gminy w powiecie nowosolskim,

w województwie dolnośląskim:

gmina Kotla w powiecie głogowskim.

8. Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

—	in the district of Košice – okolie, the whole municipalities of Ďurkov, Kalša, Košický Klečenov, Nový Salaš, Rákoš, Ruskov, Skároš, Slančík, Slanec, Slanská Huta, Slanské Nové Mesto, Svinica and Trstené pri Hornáde.

9. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Judeţul Bistrița-Năsăud.

DEL III

1. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

—	the whole region of Kardzhali,

—	the whole region of Blagoevgrad,

—	the whole region of Montana,

—	the whole region of Ruse,

—	the whole region of Razgrad,

—	the whole region of Silistra,

—	the whole region of Pleven,

—	the whole region of Vratza,

—	the whole region of Vidin,

—	the whole region of Targovishte,

—	the whole region of Lovech,

—	the whole region of Sofia city,

—	the whole region of Sofia Province,

—

in the region of Shumen:

—

in the municipality of Shumen:

—	Salmanovo,

—	Radko Dimitrivo,

—	Vetrishte,

—	Kostena reka,

—

Vehtovo,

—

Ivanski,

—	Kladenets,

—

Drumevo,

—	the whole municipality of Smyadovo,

—	the whole municipality of Veliki Preslav,

—	the whole municipality of Varbitsa,

—

in the region of Varna:

—	the whole municipality of Dalgopol,

—	the whole municipality of Provadiya,

—

in the region of Veliko Tarnovo:

—	the whole municipality of Svishtov,

—	the whole municipality of Pavlikeni,

—	the whole municipality of Polski Trambesh,

—	the whole municipality of Strajitsa,

—

in Burgas region:

—	the whole municipality of Burgas,

—	the whole municipality of Kameno,

—	the whole municipality of Malko Tarnovo,

—	the whole municipality of Primorsko,

—	the whole municipality of Sozopol,

—	the whole municipality of Sredets,

—	the whole municipality of Tsarevo,

—	the whole municipality of Sungurlare,

—	the whole municipality of Ruen,

—	the whole municipality of Aytos.

2. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus rajono savivaldybė: Simno, Krokialaukio ir Miroslavo seniūnijos,

—	Birštono savivaldybė,

—

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Čekiškės, Ežerėlio, Kačerginės, Kulautuvos, Raudondvario, Ringaudų ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907,

—	Kazlų Rudos savivaldybė,

—	Marijampolės savivaldybė: Gudelių, Igliaukos, Sasnavos ir Šunskų seniūnijos,

—	Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Jiezno, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Prienų ir Šilavotos seniūnijos,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybės: Gižų ir Pilviškių seniūnijos.

3. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

Gminy Bisztynek, Sępopol i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

gminy Srokowo, Barciany, część gminy Kętrzyn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gmina Stare Juchy w powiecie ełckim,

część gminy Wilczęta położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

część gminy Morąg położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga, część gminy Małdyty położona na północny – wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim,

gminy Godkowo i Pasłęk w powiecie elbląskim,

gminy Kowale Oleckie, Olecko i Świętajno w powiecie oleckim,

powiat węgorzewski,

gminy Kruklanki, Wydminy, Miłki, Giżycko z miastem Giżycko i część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim,

gminy Jeziorany, Kolno, Dywity, Dobre Miasto i część gminy Barczewo położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim,

w województwie podlaskim:

gminy Orla, Wyszki, Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski i część gminy Boćki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

gminy Łapy, Juchnowiec Kościelny, Suraż, Turośń Kościelna, część gminy Poświętne położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim,

gminy Kleszczele, Czeremcha i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

gminy Perlejewo, Drohiczyn i Milejczyce w powiecie siemiatyckim,

gmina Ciechanowiec w powiecie wysokomazowieckim,

w województwie mazowieckim:

gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew i część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia dorzeki Wisły w powiecie garwolińskim,

powiat miński,

gminy Jabłonna Lacka, Sabnie i Sterdyń w powiecie sokołowskim,

gminy Ojrzeń, Sońsk, Regimin, Ciechanów z miastem Ciechanów i część gminy Glinojeck położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim,

część gminy Strzegowo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim,

gmina Nur w powiecie ostrowskim,

gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

gmina Stromiec w powiecie białobrzeskim,

gminy Czerwińsk nad Wisłą i Naruszewo w powiecie płońskim,

gminy Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim,

w województwie lubelskim:

gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Susiec, Tomaszów Lubelski i miasto Tomaszów Lubelski w powiecie tomaszowskim,

gminy Białopole, Dubienka, Chełm, Leśniowice, Wierzbica, Sawin, Ruda Huta, Dorohusk, Kamień, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Żmudź i część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

gminy Izbica, Gorzków, Rudnik, Kraśniczyn, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Siennica Różana i część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17, część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim,

gmina Stary Zamość, Radecznica, Szczebrzeszyn, Sułów, Nielisz, część gminy Skierbieszów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843, część gminy Zwierzyniec położona na północny-zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 858 powiecie zamojskim,

część gminy Frampol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim,

gminy Hanna, Hańsk, Wola Uhruska, Urszulin, Stary Brus, Wyryki i gmina wiejska Włodawa w powiecie włodawskim,

powiat łęczyński,

gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

gminy Adamów, Krzywda, Serokomla, Wojcieszków w powiecie łukowskim,

powiat parczewski,

powiat radzyński,

powiat lubartowski,

gminy Głusk, Jastków, Niemce i Wólka w powiecie lubelskim,

gminy Mełgiew i miasto Świdnik w powiecie świdnickim,

powiat miejski Lublin,

w województwie podkarpackim:

gmina Narol w powiecie lubaczowskim.

4. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—	Judeţul Mehedinţi,

—	Județul Gorj,

—	Județul Argeș,

—	Judeţul Olt,

—	Judeţul Dolj,

—	Județul Arad,

—	Județul Timiș,

—	Județul Covasna,

—	Județul Brașov,

—	Județul Botoșani,

—	Județul Vâlcea,

—	Județul Iași,

—	Județul Hunedoara,

—	Județul Alba,

—	Județul Sibiu,

—	Județul Caraș-Severin,

—	Județul Neamț,

—	Județul Harghita,

—	Județul Mureș,

—	Județul Cluj,

—	Judeţului Maramureş.

5. Slovaška

Naslednja območja na Slovaškem:

—	the whole district of Trebisov,

—	in the district of Michalovce, the whole municipalities of the district not already included in Part I.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 299

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 20. november 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2019/1924 z dne 31. julija 2019 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Mali o statusu misije Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali)	1
	*	Sporazum med Evropsko unijo in vlado Republike Mali o statusu misije Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali)	3
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1925 z dne 14. novembra 2019 o podpisu, v imenu Unije, in začasni uporabi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Senegal o trajnostnem ribolovu	11
	*	Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Senegal o trajnostnem ribolovu	13
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2019/1926 z dne 14. novembra 2019 o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Senegal o trajnostnem ribolovu	43
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1927 z dne 19. novembra 2019 o odstopanjih od pravil o izdelkih s poreklom, določenih v Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur, ki se uporabljajo v okviru omejitev letnih kvot za nekatere izdelke iz Singapurja	45
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1928 z dne 19. novembra 2019 o prilagoditvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za koledarsko leto 2019 in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/916	49
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije (EU) 2019/1929 z dne 19. novembra 2019 o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, v zvezi s formaldehidom ( 1 )	51
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1930 z dne 18. novembra 2019 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/570 v zvezi z zmogljivostmi rescEU (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8130) ( 1 )	55
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1931 z dne 19. novembra 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8424) ( 1 )	61

Zaporedna št.	Oznaka KN		Pododdelek TARIC	Opis proizvodov	Obdobje veljavnosti kvote	Obseg kvote (v tonah neto teže)
09.7951	ex	1601 00 10	11, 91	Klobase v črevu iz piščančjih, svinskih in svežih jeter	Od 21.11.2019 do 31.12.2019 Od 1.1.2020 do 31.12.2020 in za vsako nadaljnje leto od 1.1. do 31.12.	56 ton
	ex	1601 00 91	05
	ex	1601 00 99	11, 91
	ex	1602 32 11	10	Luncheon meat iz piščanca v konzervi; piščančji rousong; lepljiv riž s piščancem; samosa iz mletega piščanca; cmoki s perutninskim mesom; piščančji shaomai; piščančji gyoza
	ex	1602 32 19	10			500 ton
	ex	1602 32 30	10
	ex	1602 32 90	10
	ex	1602 49 19	20	luncheon meat iz svinine v konzervi; rousong iz svinine;
	ex	1602 50 10	10	luncheon meat iz govedine v konzervi; samosa z mleto govedino
	ex	1602 50 95	10
	ex	1902 20 30	21	Samosa iz mletega piščanca; cmoki s perutninskim mesom; piščančji shaomai; piščančji gyoza, samosa z zmleto govedino;
			91
	ex	1602 41 10	10	različne vrste ohlajene šunke
	ex	1602 41 90	10	različne vrste ohlajene šunke
	ex	1603 00 10	10	Piščančja juha, ustekleničena
	ex	1603 00 80	10	Piščančja juha, ustekleničena
09.7952	ex	1604 20 10	05	Ribje kroglice, kuhane v curryju, iz ribjega mesa, curryja, pšeničnega škroba, soli, sladkorja in mešanice začimb; štiri barvni zvitki iz ribjega mesa, surimija, morskih alg, testene podlage iz soje, rastlinskega olja, sladkorja, soli, krompirjevega škroba, mononatrijevega glutamata in začimb.	Od 21.11.2019 do 31.12.2019 Od 1.1.2020 do 31.12.2020 in za vsako nadaljnje leto od 1.1. do 31.12.	45 ton
	ex	1604 20 30	05
	ex	1604 20 40	05
	ex	1604 20 50	05
	ex	1604 20 90	05			400 ton
	ex	1604 16 00	10	Pikantni hrustljavi inčuni (sambal ikan bilis) iz inčunov, čebule, čili namaza, tamarind, belachana, rjavega sladkorja in soli		400 ton
09.7953	ex	1605 10 00	05	Kroglice iz rakov, narejene iz pšeničnega škroba, soli, sladkorja, mešanice začimb, mesa rakov in polnila	Od 21.11.2019 do 31.12.2019 Od 1.1.2020 do 31.12.2020 in za vsako nadaljnje leto od 1.1. do 31.12.	39 ton
	ex	1902 20 10	21	Cmoki iz rakov, narejeni iz kozic, pšenične moke, tapioke, vode, mlade čebule, ingverja, sladkorja in soli; cmoki (shaomai), narejeni pretežno iz kozic, piščanca, koruznega škroba, rastlinskega olja, črnega popra, sezamovega olja in vode, cvrti wonton iz kozic, narejen iz kozic, soli, olja, sladkorja, ingverja, popra, jajca, kisa in sojine omake
			91
	ex	1605 21 10	05			350 ton
	ex	1605 21 90	05
	ex	1605 29 00	05
	ex	1605 54 00	10	Kroglice iz sip, narejene iz polnila iz sip, pšeničnega škroba, soli, sladkorja in mešanice začimb; Kroglice z okusom jastoga: meso sip, ribje meso in meso rakov


	(1) Besedilo velja za EGP.